Leto IV., Štev. 132 PcStelna mt??"'"!«. V LJublfant, četrtek dne 7. Junija 1923 Posamezna ffev. stane 1-50 Din Wia|« o»» 4 žjutw|. Stane mesečno 12HS0 Din *a inozemstvo Sfi-— , Oglasi po tarifa Uredništvo: Jfik:oš»doya cesta st. 16/1 Telefon 72 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo; Ljubljana, Prešernova nI. št M Teief. it. 86. Podružnice: Maribor. Barvarska nL 1. TeL št. 22. Celje. Aleksandrova a Račun pri poitn. čekov, zavodu štor. 11.842. Ljubljana, 6. junija. V parlamentu je bil danes buren dan. Kraljevski minister, dan vlade, ki se je slovesno zaklela na ustavo in zakone ter prevzela kot svojo najvišjo dolžnost Suvanje nacijonalne in državne integritete, je povsem hladnokrvno proglasil kot eno izmed mogočih izhodišč iz sedanje težke notranjepolitične situacije amputacijo. Ta minister se piše za Vellzarja Janko-viča. Njegova logika je enostavna. Ako ne pride med radikali in iaše notranje politike zavila v °rosto mesrlo fn le brezobzirna kritika more razčistiti situacijo. Iz srosnoda .Tankoviča Js rovoril pristen radikal. V Inči nje-provfh izvajanj vidimo jasno ono re-aVcfionarno velesrbsko mentaliteto. ki je tako različna od praveč, dr. Kosta Kamanudi, Josip Reisner, Miloš Moskovljevlč, Anton Sušnih ln Hadžlagič. Posamezni člani bodo sami lahko določili sebi namestnika Iz članov odbora. Na predlog poslanca Ko-jiča je odsek dobil rok 7 dni, da pretrese zakonski predlog ter poda svoje poročilo plenumu zakonodajnega odbora, k! se skliče pismenim potom. Beograd, 6. junija, p. Sekcija zakonodajnega odbora je danes pričela razpravljati o uradniški pragmatlkL Pokazalo se je. da je vlada lanski elaborat zakonodajnega odbora v mnogem oziru znatno poslabšala, v nekaterih točkah s skoraj vidno tendenco, da bi otežkočlla brzo delo, odnosno izzvala v zakonodajnem odboru ostra nasprot-stva. Danes je bil v razpravi čl. 4. vladl-nega predloga, ki določa kdo ne more biti državni nameščenec. Lani se je glede politične kvalifikacije po *ežav-nih pogajanjih dosegei sporazum za Madžarska odkianfa sklepe reparacifske komisife ZAVEZNIKI PROTI MADŽARSKEMU OBOROŽEVANJU. Budimpešta, 6. junija. x. Ekspozelmir v srednji Evropi Politični krog; ministrskega predsednika Bethlena na I smatrajo izjavo grofa Bethlena kot od včerajšnji seji parlamenta vzbuja v i govor na stališče Male antante; to pr-političnih krogih veliko senzacijo. Iz radi tega, ker je grof Bethlen posebno Java grofa Bethlena. da Madžarska t • naglasi!, da stremi Madžarska za svo sprejme zaključkov reparacljske konr io gospodarsko sanacijo in da se bo z sije in da bo uporabila vsa sredstva :>a'ž;'avejšimi sredstvi uprla vsakemu ra. sledečo formulacijo: »Ne more biti državni uslužbenec, kdor manifestira (ispoljava) načelo protipravne promo-ne državnega reda.» Nova formulacija vlade se glasi: «Ne more biti državni nameščenec, kdor izpoveduje načela protivna postoječi državni formi ali načelo protipravne spremembe državnega reda.* Proti tej formulaciji, ki otvarja vrata političnim persekucijam uradništva so se ostro izrekli demokrati. PosUnsc Reisner je stavil predlog, da se na i ta formulacija črta ter sprejme lani dogovorjeno besedilo kot kompromis, na katerega so takrat radikali pristali. S to staro formulacijo se najhitreje premagajo težkoče čl. i , Ostala opozicija se je pridružila iz-j va jan jem prof. Reisr.eria, klerikalec' Sušnik je pa predlagal, da naj se do-' ločba čl. 4. sploL črta Vlada je vztrajala na svoji formula-j ciji. Pri glasovanju pa je propadla. Od 1 skl predsednik Poincarč je v spremstvu 1 eoski da se revidirajo, utegne biti usodna za nadaljnji razvoj političnih prilik v Evropi. Grof Bethlen se je v svojem govoru zahvalil ItaPji in Angleški, ker sta podprli madžarski predlog, ln izrazil nado, da bo tudi Francija uvidela, da je regeneracija Madžarske potrebna za ivanju sosedov v njene notranv b MARSA V BUDIMPEŠTI. Pariz, 6. junija, t. Veleposianišk.": konferenca je zadnje čase pretresa!;* tudi vprašanje razorožitve Madžarske Pričakuje se demerš« v Budimpešti. Francosko -belgijski sestanek v Bruslju FRANCIJA IN BELGIJA VZTRAJATA NA SVOJEM STALIŠČU. Bruselj, 6. junija, s. Francoski ministr-1 javlja ix Pariza: Mogoče je. da bo frar. 11 članov odseka, se jih Je za vladni j ministrov De Lasteryie ln Le Trocqueurja predlog Izreklo le 5, proti pa je glaso- dospel semkaj. Razprave s belgijskimi vaio 6 poslancev. Izid glasovanja Je vzbudil veliko senzacijo. Zatrjuje se, da bo vlada vztrajala na svojem besedilo. Dve milfardi novih direktnih davkov gospod minister ceni drugače, nego i™*- d- -i-J___!„ & ministrstvu Je zaključeno OGROMNO POVIŠANJE ZEMLJA RINE, HIŠNEGA PRIDOBNINSKE- GA IN DOHODNINSKEGA DAVKA. V finančnem Poleg teh izrednih doklad je pripravlje- alovenske in hrvatske Pokrajine. delo za pred-j no znatno povišanje Indirektnlh davkov, Ta mentalitpta ie rakrana vse naSe !o? °J^LnfneDm ?a*0ml'er 0 P™*«"™ !,0Rebn0 tro5arine in alkoholne pro 1923/24. Projekt pride v eni bodo-; čih sej ministrskega sveta v razpravo ter i Radikalsko gospodarstvo, bo predložen narodni skupščini najbrž že Beograd, 6. Junija. r. Danes je ziav-sredi tega meseca. Kakor Je izvedel Vaš na kontrola predložila narodni skupščini dopisnik, predvideva projekt v pokritje | zadnje poročilo o Izdanih kreditih, kate-rednih Izdatkov povišanje neposrednih 1 re ie ministrski svet odobril, a giavna ministri so pričele v prvih popoldanskih oreh. Pariz, 6. junija, j. Ko je Poincarf dospel v Bruselj, je takoj imel zaupno konferenco z belgijskim ministrskim predsednikom Tbeunisom in z ministrom Ja- ministrski predsednik Foincar-podaljšal svoje bivanje v Bruslju. ak< bo nemška nota noco.i ali jutri izročen, zaveznikom. Govori se, da se bo takoj v Bruslju sporazumel z belgijskim kabine tom glede eventualnega odgovora nemško noto. BELGIJSKE ZAHTEVE. ss rs i ^ ^tl^r-- sotranje politike. Tu je izvor one mi serije, ki duši ves napredek v našem narodu ter nam ne da. da preidemo sIr>?no na vprašanja našeea vsakdanjega duševnega in telesnega kruha. Manjka nam čvrste Unije v smernicah državne politike !n ker te ni, se neprestano pogrezamo v krizah in vsak problem se nerazrešljivo kompli-cira. Kako bedno vlocro je ftrral včeraj voditelj naših klerikalcev dr. Korošec. V dobi Narodnega Veča je bil med apostoli narodnega in državnega le-dinstva in marsikatero lepo besedo o tem. da med nami Slovenci. Hrvati in Srbi ni nobenega razločka, da smo ena duša in ena kri od Triglava do Var-darja, smo slišali iz njejrovih ust. Kot podpredsednik nrveara jugoslovanskega ministrstva in pozneje kot resortnl minister je aktivno in v marsičem tudi inicijativno sodeloval baš na ustvaritvi sedanjeara naSega upravnega stanja. katerega slabe strani označujemo z besedo centralizem. Danes isti politik negira svoio najlepšo preteklost ter psu je in odklanja, kar je včeraj povzdigoval v nebesa. Težkoče našega mladega državnesra življenja so m« zlomile hrbtenico in ponižno se je ndal ukazom tistih, ki trdijo, da je delo Ujedinjenia — historična zmota. Toda Jankovid in Korošec, oba govorita pridno o »sporazumu*. Do ogabnosti se ronavlja ta fraza. Tn čim večkrat jo slišimo, tem mani izvemo, kaj si eni ln drugi predstavljajo pod tem geslom. Vso njesrovo notranjo lažr.jivost je zbornica imela priliko ravno danes konstatirati. Ko ie minister Jankovič dejal, da so radikali za revizijo, ako to želi večina naroda, so klerikalci ln spahovci burno ploskali. Zakaj? Saj je vendar po izidu zadniih vob"tev večina naroda in večina parlamenta proti reviziji ustave! če bi ne bila. ne bi treba lo toliko besed, temveč bi se moglo takoj pristopiti k dejanju! Tri možnosti postavlja radikalski govornik: sporazum, siio in amputacijo Tndi to je inačilno, da pravilnega ln rednega pota ne vidi. Davno bi že bil notranjepolitični problem izgubil svoje kritično obiležje. ako bi se" bila z vnemo in doslednostjo začela izvajati ustava z vsemi zakoni, ki izvirajo " nje: vprašanja samouprave, apnv-ne decentralizacije, gospodarske smo-trenosti državljanskih svoboščin, zdrave uprave bi bila danes v Stadiju rešitve in narod bi bil ie davno opustil tiste voditelje, ki mu govorijo, da bo tim močnejši, glm slabejši bo. Morda bo deklaracijska debata pripomogla k iztreznjenju javnega mnenja. Zaman skuša vlada odvrniti pozornost javnosti od zgoraj označenega jedra celokupnega našega današnjega položaja ter prevarati naivne ljudi z naštevanjem par tucatov deloma zelo Pttinih in zelo ootiebnih t&kanav- ki konferenca. Ob devetih zvečer je dospel v Pariz nastopni uradni komunike: »Belgijska in francoeka vlada sta d.v nee skupno nadaljevali proučevanje položaja, ki je nastal po rubrski zasedbL Obe vladi vztrajata na svojih dosedanjih sklepih, zlasti na sklepu, da se iz- i la pri konferencah s Francijo, se označu je z nastopnimi točkami: 1.) Pogajanja i Nemčijo se toliko časa ne bodo pričela, dokler se ne konča pasivni odpor NemČ; je. 2.) Nobe® del ruhrskega ozemlja sp ne bo izpraznil, dokler Nemčija faktično _ T i * v ne bo plačala. 8.) Pozvali se bodo za prazni ruhrsko ozemlie šele. ko dospejo . ... . . ... r ... .... .. — . ! stopmki vseh zaveznikov, da ee stavijo reparacijska plačila Nemčije, ln da mora kontrola ni dala svojega vizuma (po čl. 68 zakona o državnem računovodstvu) davkov za okroglo 500 milijonov Din. Formalno se bo povišanje izvršilo v obliki posebnih »izrednih* doklad na vse direktne davke zlasti na zemljarlno, na hišne davke, pridobnino ln dohodninski segajo izdatke v znesku 1.500.000.000 dl-davek. Ni Se odločeno, ali naj »višanje narjev, ki Jih Je vlada porabila preko velja tudi za nazaj, to Jc še ca celo teko-. proračuna če leta 1 "-- Minister pripušča amputacijo BURNA SEJA PARLAMENTA. — MINISTER JANKOVIČ RAZVIJA POLITIČNO TEORIJO RADIKALSKE STRANKE. Beograd, 6. Junija. Na začetku današ- J bojevali* 8knpščina se je pomirila šela nje seje narodne skupščine je bil prečitan ! potem, ko je prešel minister Jankovič na ukaz, s katerim izroča kralj vladarske po- vprašanje revizije ustave. Naglašal je, Nemčija pml proučevanjem svo te note i ^ a ^ L^l na vsak način končati skrivnim od po- ^ Vm drugi načrti, ki set.čejo določit rom v Poruhrju. : ve višine reparacij Franciji in Belgiji ir Obe vladi sta utrdili program novih i ^^ sreds,t<5v odredb, da .e pooetri pritisk na Nem- , £ m brez vs^eSa Pomwena" dokler , cija ne sprejme gornjih pogojev. Konferenca se je končala ob sedmih VOJAŠKA ZASEDBA- ZELEZNIC V Teh pregledov Je glavna kontrola posla-; zve8er. Kakor irgleda. se konferenca ja- PORUHRJU. la dosedaj narodni skupščini 110. Oni ob- trf ne ^ ^daljevala in bo Polncare ju- Pariz. 6. junija, s. Včeraj zjutraj so tri zjutraj odpotoval v Pariz. Po belgij- Francozi zasedli vse kolodvore proge skih poročilih pa bo oeta' v Bruslju, ako nemška nota pravočasno dospe v Bruselj. Berlin, 0. junija, s. »B. Z. am Mittag* Borgeborbeck-Alten-Eseen Dortmund. Na kolodvorih so postavljeni tanki in stroj nloe. sle za ča«a svoje odsotnosti ministrskemu svetu. Nato je predsednik Jovanovič naznanil, da je glavna kontrola poslala sknpščinl več aktov fin. ministrstva s pri pombo, da ni mogla odobriti raznih od vlade porabljenih kreditov, ker so dotič-ni sklepi vlade nezakoniti V nadaljevanju razprave o deklaracij da radikali v načelu niso proti reviziji, ker tudi zakonodaj8tvo predvideva način, kako naj »e izvrši revizija. Ako večina naroda želi revizijo, potem jo sprejmemo tudi mL To je jasno izraženo tudi v vladni deklaraciji. (Ploskanje spabov-oev to klerikalcev. Ugovori pri opoziciji). Ako pa ne pride do sporazuma, po- Jugoslavija ne pod- i žetveni dopusti vojakov. niše miru S Tm^ŽJIO Beograd. 6. Junlla. r. Ministrstvo 53I5K mtr« . vojne in mornarice le izdalo poveljnike« Beograd, 6. junija, p. Ker zavezniki vojnih okrožlj nared5o da se v sezoc niso pristali na zahtevo naše vlade, da žetve ta m]ačve odpustno na dvomesečr si pridrži rezervacijo glede točke, ki go- dopust ^ vo1akii kI so ]astniki parnib vori o turških finančnih zahteval napram ; m!atiinih stroiev. Ker se žetev ln mlač Jugoslaviji, je vlada naročila naši dele- va ne vrg, v vseh krajIh na5e državr gaciji v Lausanni, naj mirovne pogodbe i5rtoeasna b^o poveljniki divizljsklh ob-s Turčijo ne podplie. ; lasti odločali v svojih področjih, kda] na; Angliia in Rusiia i""6"011 dopustl- Cičerin pride sam v London. smrtna kazen na valutne Pariz, 6. junija, s. Kakor javlja »Li- špekulacije v rusiji. vlade je govoril prvi pos.1. Ivan Pucelj, tem sta samo dva izhoda: ali sila, ali am-ki je naglašai, da bi morala biti vladna putacija. (Viharni protesti demokratov, izjava bolj jasna slasti v točkah, ki ae Posl. Wilden »To je veleizdajstvo!*) Ra-nanašajo na sporazum s Koroščem ln Radidem. Kraljevski minister, ki grozi s amputacijo. Prometni minister Vellzar Jankovič Je hvalil deklaracijo vlade, čel da je lepa in elegantna, kar je Izzvalo smeh pri opoziciji Ko je Jankovič izjavil, da je radikalna stranka vodila vojno xa oavo-bojenje. je nastal velik hrup in so padali neprestano klici: »Vojno je vodil narodi* Jankovič ee }e skušal popravljati, toda v silnem hrošču ga ni bilo mogoče slišati nič. Podpredsednik Bajkič je bil primoran sejo prekiniti. Po odmoru je Jankovič svojo izjavo korigiral v tem smialu, da se je narod bojeval, vojno pa je vodila radikalna stranka. Opozicija vnovič protestira hrupno. Klici demokratov in zemljoradniiov: »Vojno sta vodila kralj in vojvoda Miflč, narod pa se je dikalski ministri so hiteli k Jankoviču, kl je v silni zadregi hitel zatrjevati, da on seveda ne ieli amputacije. (Ponovni burni klici: »Škandal!*). Ne želi je niti radikalna stranka, ki }e tndi nasprotnica namlstva in heče sporazum. (Klici: Ne govorite frazi ploskanje klerikalcev to spahovcev). Proti onim, kl M hoteli nasilno izpremenitev režima, pa se bo tudi radikalna vlada posltržila sile, ako bodo izčrpana vsa druga sredstva. (To znate! Pokazali ste pri volitvah.). Zemlioradnik Joca Jovanovič je predvsem kruto Ironiziral ministra Jankovi-ča. Kdo pa je v tej državi proti »sporazumu*. To so prazne besede. Vedeti hočemo, kaj si radikalska vlada pod tem predstavlja! (Odobravanje). Njena deklaracija no daje nobenega pojasnila, pllt- berte* iz Varšave, se v tamošnjih diplomatskih krogih zatrjuje, da odide Cičerin prihodnji teden v London, ako se Krasinu dočas ne posreči doseči z Anglijo zadovoljivega sporazuma, Cičerina bodo na njegovem potovanju spremljali stro kovnjaki in visoki funkcionarji komisa-riata za zunanje zadeve. London, 6. junija, j. »Manchester Guardian* objavlja danes tekst spomenice lorda Curzrma sovjetski vladi, kl je povzročil i v Moskvi i v Londonu toliko polemik. Beeedilo je uljudno. vendar pa vztraja zunanji minister na zahtevi po usta vitvi boljševiške propagande v inozem- Moskva, 6. junija i. Sovjetska vlad.-je odredila, da se bodo vse valutne špe kulacije kaznovale s smrtjo. Vsled tee je ustavljen ves borzni promet. PREDSEDNIK MASARYK ODPOTOVAL V ŠVICO. Praga, 5. junija, s. Predsednik dr. Ma saryk le po nasvetu zdravnikov odpotoval v Mautreux (Svlca). naj bi se rešili v parlamentu. Ogromna večina teh predlogov sploh ne eksi-stira, kar je pripravljenega, to je delo lanskega koalicijskega kabineta, radikalski režim jih jo, kakor je pokazalo današnje prvo glasovanje pri uradniškem zakonu le poslabšal v reakcionarnem duhu. Pri zakonodajnem poslu v parlamentu se bo pokazalo. da je radikalska vlada tndi pri de'u nesposobna razumeti zahteve današnje dobe, kakor je nesposobna reševati pro- na pribodnjs za jutri dopo^ne. bleme naš« notranje krize. Inozemske borze 6. junija. Curih: Berlin 0.0076, Newyork 554.7? stvn. Končno predlaga nota. naj se pre- London 25.66, Pariz 36, MIlan 26.0F j neha z vsako medsebojno sovražnostjo. , Praga 16.6050, Budimpešta 0.10, Buks Sovjetska vlada naj niti posredno niti 1 rešta 2.95, Beograd 6.65, Sofija 6, Va: neposredno ne sega v naprave Angleške šava 0.0098, Dunaj 0.0078, avstr. kron in ne agitira proti njim. | 0.007825. NI dvoma, da bo Rusija pristala na te Praga: Dunaj 4J8, Berlin 4.30, Rir pogoje to od poklicala oba polnomočna 158.75, Budimpešta 60.25, Pariz 221 J? zastopnika, ki sta povzročila sovražnosti ! London 154.25, Ncwyork 33.80, Curr : 605.75, Beograd 39.25, avstr. krone 459? va je bolj nego katerakoli, "ki smo'jih' KRALJ IN KRALJICA V SINAJL 'lire 160.25. dosedaj slišalL Prehajajoč na zunanja Beograd, 6. junija, r. Naš kralj In Berlin: Dunal 102.74. Budimpesv vprašanja, razpravlja govornik o reškem I kraljica sta danes ob 5. popoldne dospe- i 1246, Milan 3491. Praga 2234, Parr problemu. Italija želi Reko ohraniti za- la v Turn Severin, kjer so ju pričakovali 4837.50, London 3551.10, Newyork 76.8" se in zato pogajanja zavlačuje to pred-1 rumunska kraljica ter vojni minister in Curih 13.416, Beograd 852.50. laga konsorclj, Vlada naj dalje pojajsni. i minister za zunanje stvari. Nato sta na- London: Beograd 3/0 — 385. Beri kaj Je s šolstvom Slovencev na Koroškem : daljevala pot ta zvečer dospela v Slnajo. 340.000 — 355.000, Newyork 462 75 -in Jugoslovanov r Istri. Obžaluie da za- i 462.875, Pariz 71.38 — 71.41, Curih 25.6: 1 RAZKRITA MADŽARSKA _ 25.66, Milan 98.50 - 98.625, Prag ŠPIJONAŽA NA ČEŠKEM. 1154.50 - 154.75. Dunaj 320.000 - 330.00! Praga, 6. junija, j. Kakor poročajo J Varšava 250.000 — 300.000, Budimpešu-»Narodni Listy», je bil aretiran madžar- 22.000 — 27.000, Bukarešta 860 — 900 ski poročnik Sdasados, ki Je hotel pre- ] Sofija 440 — 450. oblečen prekoračiti češkoslovaško mejo. Newyork: Beograd 123. London Pri njem so našli mnogo obtežilnega ma- ! -162.75. Pariz 648.50, Berlin 0.13436, Mi-terijala. Na podlagi teb dokumentov je i lan 470, Curih 1804. Praga 299.25, Dti-btio v Češkoslovaški aretiranih nad 200; naj 0.14125. Budimrešta 1.90, Vpršavn oseb. 15.7 stopnik naSe države v Lausanni ni pristal na ruski predlog glede rešitve bogporske-ga in dardanelskega vprašanja, ki je slovansko vprašanje. Za Jovanovičem je govoril posl. Žarko Miladinovič (rad.), čegar govoT je povzročil pri opozicij mnogo smeha. Nato je bila seja ob 12.15 zaključena in sklica- Rybar in £o!g@r Da li je naša država nova lli stara?» V kritiki slavnostnega izdanja <31. Pravnika* smo seznanili čitatelje * • azpravo prof. 2 o 1 g e r j a, ki ob-■avjava vprašanje, da li je naša dr-?ava nova ali stara država. V beogrij--kem »Arhivu za pravne in društvene >iauke* drugi mirovni delegat, Slovenec poslanik R y b & f objavlja jako Icrepko polemiko proti stališču g. Žolčem. G. Rybar dokazuje, da je naša kraljevina nadaljevanjo Srbije. Srbija ie bivše a. o. ozemlje z a d o b i 1 a. Rybaf »ostavlja na strani vprašanje, ie-Ii bilo potrebno in koristno, da en iiaš učenjak napiše tako ostro kritiko* mednarodne razsodbe. Rybar pobija -iolgerjevo stališče in dokazuje iz dr-'lavnopravnih aktov meseca decembra 1918, da v Srbiji ni bilo z ujedinjenjem nič premenjeno, razun imena kralja in države. Ujedinjenje se je izvršilo z unilateralnim aktom srbskega kralja. Enako teorijo o bistvu nove države -takor Zolger, pravi dr. Ryb4f, zastopajo boljševiki. Končno obtožuje Ry-bAf Zolgerja, da je v citatu Iz konvencije O zaščiti manjšin »preuredil tesat v svoje s vrhe* in da si je s tem dovolil nekaj, kar ni baš običajno mod lčenjaki*. Zahteva uredništva s ?akultetsteo šsoferasfo© Predstavniki univerzitetskih profesor-!'ev, Profesorskega društva, Zdravniškega društva, Veterinarskega društva, Udru ženja sodnikov ter Udruženja Inženjer-jev in arhitektov v Beogradu so izročili z ozirom na uradniški zakonski načrt predsedniku Narodne skupščine, vlade ter ministru za Izenačenje zakonov formulirane zahteve državnih nameščencev s fakultetsko Izobrazbo. V njih predlagajo mod drugim, da naj se v službeni pragmatiki za uradnike s fakultetsko izobrazbo določijo večja plača in večji dodatki kot so predvideni v načrtu. Z ozirom na daljše šolanje naj se skrajša služ lena doba zlasti v prvih štirih stopnjah kJ 3 na 2 leti. V ocenjevalnih komisijah laj bo tudi predstavnik udruženja one stroke, katero se ocenjuje. Za jamčiti tre-la stalnost uradnikov. Premeščanje naj ie dopustno le na lastno prošnjo, ali v slučaju posebnega postopka. Uradnike s fakultetsko izobrazbo naj se ne stavija na razpoloženje pri provedbi novega zakona Predstavniki »Udruženja intelektualcev* so ugotovili, da je načrt uradniškega zakona, ki ga je predložila vlada ■skupščini, v poedinih svojih odredbah krivičen in nepravilen za uradnike s fakultetsko Izobrazbo. Politične beležke Sestanek krajevne organizacije •JDS za Srednjo vas bo v nedeljo dne 1.0. junija t. 1. pri »Podravnikarju* v Srednji vasi št. 43 ob 3. uri popoldne s običajnim dnevnim redom. Na sestanek se vabijo vsi člani in somišljeniki organizacije kar v najobilnejšem številu. — Odbor. -f- Radikalsko izdajstvo narodnega šolstva Naša vest o nezakoniti rešitvi vprašanja prisednikov mestnega in višjega šolskega sveta v Ljubljani je vzbudila v vseh naprednih krogih ogromno pozornost in ogorčenje. Javni ln za enkrat še pod drugimi imani se skrivajoči pristaši NRS, ljudje, ki iščejo to stranko ne radi načel, ampak da se okoristijo njene trenutne politične moči, so pridno širili cel mesec, kako so radikali izjavili, da v šolskih vprašanjih ne bodo poznali ozirov v korist klerikalcev, šolstvo da jim je sveto. Kdor pozna radikalno stranko, je vnaprej vedel, da to ni res. Zabavno, če bi ne bilo tako žalostno, je brati vladni list »Jutranje Novosti*, ki polemizira s klerikalci ravno o lem vprašanju, pa je tako slabo poučen, da zabavlja potem, ko je dr. L u k a n fe odposlal rešitev in je bila strankam že dostavljena. Danes bo ta list svoje stališče gladko izpremenil. Zanimalo bi nas izvedeti, če so se pogajanja NNS, kjer se nahaja tudi g. Skulj, z radikalci, ki jih »Slov. Narod* ne de-uentira, tikala tudi višjega in mestnega šolskega sveta v Ljubljani, razpusta »Orjune* v Ptuju in Mariboru, političnih obsodb čisto neprizadetih oseb, brez razprave in dokazov in novih direktnih in indirektnih davkov. Dobrohotna in navidezna »opozicija* SLS v Beogradu se plačuje z drobižem v Sloveniji. Ta »drobiž* je naše šolstvo. Klerikalci bodo pustili Slovenijo odreti na direktnih in indirektnih davkih, vse kričanje zoper vojni zakon je preračunjena fraza, samo da se doma zatira »Orjuna* in da se na šolskem polju kaj doseže za Slomškarje. »Slov. Narod* pa vse to kvitira 8 puhlimi zabavljicami na g. Pribičeviča, prave besede proti škandaloznemu postopanju radikalcev pa ne najde. -f Klerikalna demagogija z državnimi nameščenci. Par tednov je od tega kar je oficijelno glasilo klerikalne stranke preciziralo stališče SLS napram uradniškemu vprašanju ter se postno na stališče, da uradništvu ni mogoče pomagati drugače nego s tem, da se vrže toliko državnih uslužbencev na cesto, da bodo pokriti novi izdatki za povišanje uradniških plač. V torek je prišel v zakonodajnem odboru parlamenta na dnevni red činov-niški zakon. Da bi se razprava čim bolj omeiila na stvarno vsebino in B tem Srn največ skrajšala, so demokrati zahtevali, da se zakon izroči posebni sekciji, v kateri sedijo zastopniki vseh strank in kjer se brez dolgoveznih govoranc lažje najde definitiven sporazum in tudi kratkim potom izve za stališče vlade.- Edino ta način postopanja je praktičen, ako se hoče doseči skorajšen uspeh. Zakonodajni odbor je demokratski predlog osvojil in so zanj glasovali tudi klerikalci. Navzlic temu poroča »Slovenec*, da demokrati s svojim predlogom uradniški zakon — zavlačujejol Zavlačevanje uradniškega zakona je »Slovencu* tudi to, da je posl. Pribičevič zahteval naj vlada zakonodajnemu odboru čim preje predloži novelo k zakonu o oblastni samoupravi! Pod krinko klerikalne demagogije se skriva stari sovražnik državnega nameščenca, ki mu privošči košček kruha le tedaj, če se uradnik brezpogojno udinja njegovi politiki. -f- Fortiter ln re, suaviter in modo. Kak^r smo poročali, je prišlo v torko-vi seji narodne skupščine do ponovnega ljutega prepira med radikali ln spahovci, katere je ostro napadel mini ster Srskič, bosanski radikal. Nato so spahovci zapustili dvorano ter izjavili, da se odpeljejo domov. Za njimi so hiteli klerikalci ter jih prosili, da raj vendar ne pustijo drja. Korošca samega. Spahovci so se končno udali, zahtevali pa so, da se poda v imenu obeh skupin izjava, ki bo napovedala radikalom boj. Po dolgem nagovarjanju jih je dr. Korošec pridobil za to, da se poda izjava, ki ne podere mostov. Istočasno so klerikalci prosili radikale, naj minister Srskič vzame svoje besedo nazaj. Izjava, ki jo je potem prečital v imenu blokašev posl. Balič se glasi: »Naši dve parlamentarni skupini (klerikalna in Spahova) sta kot članici revizijonističnega bloka prišli v narodno skupščino, da napravita s svojim sodelovanjem vse, da bi se moglo začeti delo za sporazum med sprtimi brati in da bi se sploh moglo začeti parlamentarno delo. V svojem dosedanjem delu v narodni skupščini smo stremeli za tem, da z ničemer ne dumo povoda, da bi se moglo rušiti dob o razpoloženje za dosego tega cilja. Radi tega ne samo kar najostreje obsojamo, temveč tudi globoko obžalujemo, da je v današnji skupščinski seji vlada odredila govornika, ministra za šume in rude drja Milana Srskiča. ki je na izzivalen način v svojem govoru žalil skupino našega bloka. Ugotavljamo, da izzivanje ni prišlo z naše strani in da nismo dali povoda rušenju dela za iskren bratski sporazum * — Minister Srskič je nato izjavil, da spahovci njegovih besed očividno niso dobro razumeli. In obe stranki sta bili zadovoljni. opornih glasov. PrvU je pel rtnoči partijo konzulovo g. Cvejič, Mladi pevec vidno napreduj®, njegov organ poeta ja prožnejši, predavanje čustveno, igra uglajena Porola LJubljana. 6. junija. na«top miren. V tej partiji pa Se ni po- UBOJ ZARADI ZAPITEGA »OFREHTA* aovloo, hranilnica* stavi naravnost strašne zahte ! dini poročajo, da je v nedeljo tamkaj boto je orožniški podnarednlk F ran jo ve, pod katerimi je pripravljena dati to j kmečki bogata* Nikob Tot slavil oblet- Ivčič s službeno puško ustrelil v Dubrov poslopje še nadalje v najem, »eveda sa- : nico svoje poroke, na katero je povabil na ie splav trčil z vso silo vanj. Trije so 1 98.50 — 89.50, Pariz 570 — 577.50, Pra-da niso z njimi v sploh nikakršni zvezi, j P9 reiiU in splavali nn breg, enega pa so ga 269 — 271, Švica 1607.50 — 1617.50. Varšava 0.16 — 0.165, valute: dolar 87 — 88, češke krone 267, lire 408 — 410. niti potrebe, da bi se morali po infor- j ]; 100.OOO kron. macijo obračati na gg. »osumljence*, 1 * Smrtna ohsodba v Subotici. Okrožno ker imamo drugih točnih informacij do- i sodišče t Subotici je obsodilo na smrt volj, vrhutega pa že skrbe gg. nasprot- : imbro Totha, ki je izvršil številne ropar. niki s svojo blebetavostio sami, da pride v javnost, kar javnost upravičeno zanima. — Uredništvo »Jutra*. • Nekoliko odgovora «Domo!Jnbu». »Domoljub* St. 22 je priobčil notico »Na naslov Pok. Saveza*, v kateri so naravnost neverjetne izmišljotine o prireditvi kamniškega Sokola na Duplici pri Domžalah. — Izjavljam, da je p<'d našo častjo se prerekati s »Domoljubom* in nje- ske umore in tatvine v Subotici in okolici. • Smrtna nesreča. Na St. Viški gori ca Goriškem je umri tamkajšnji posestnik Ivan Skok. Pokojnik se je pred dnevi vozil Iz Tolmina. Na cesti je z vozom zadel ob neki avtomobil. Vsled močnega sunka je padel z voza, pri čemer se je težko poškodoval Bil je več let podžupan in vedno zaveden narodnjak. gove laži popravljati. Konstatiram le za- i » Samomor v Celju. Dne 6. junija oko-radi javnosti, da se je naša prireditev 1 jj 13 ur8 Bg ustrelil s samokresom marke 0.12. franki 565, efekti: Ljub. kreditna 232.50 — 240, Slavensk* 100, Pra-štediona 1020 — 1030. Beoarad. devize: Pariz 550, London 388, Milan 898, Ženeva 1530, Newyork 83.50, Berlin 0.125 — 0.127, Praga 265. Dunaj 0.127 — 0.128, Pešta 1.65 — 1.70. Bukarešt 45.50 _ 46, Sofija 91, valute: dolar 82, leji 45.50 — 47, levi 92. najlepše vršila, da je naraščaj skupno pri ! aa ^u gostilne »Pri Istriiancu* na Ljub-korakal in skupno odkorakal ter po te- j ijanskj cesti L Kifliš, uradnik carinarne lovadbi pil le vodo in pok&lice in da je v Celju. Prišel je tjakaj s svojo zaročen- bil ves čas pod nadzorstvom. Naša prireditev se je vršila na travniku za Sko-zičevo gostilno na Duplici in je ves čas vladal najlepši red med članstvom, naraščajem in občinstvom. Pač pa so se v virani pravnik dr. Vladimir Bekar je spre jet v državno službo v področju pokrajinske uprave za Slovenijo ter imenovan za policijskega konceptnega praktikanta pri policijski dirokciji v Ljubljani. * Z beograjske univerze. Dekanat juri-dične fakultete beograjske univerze razglaša, da morajo vsi slušatelji prava redno obiskovati predavanja, ker bi sicer no bili pripuščeni k izpitom. * Himen. Gospod Janko Gnezda, carinik, se je včeraj poročil z gospodično Tonči Sirca iz Dutovelj, njegov brat gospod Franc Gnezda, posestnik na Uncu, pa z gospodično Tonči Puntar iz Ivanje-ga sela. Bilo srečno! * Povodom prevoza Judenburških žrtev -j Ivotič. Prvo konferenco je otvori! i je odbor za prevoz prejel še nastopne br- Imenovanje v državni službi. Absol- j jr0S+ilni5ki sobi ob zvoku harmonike in linister pravde dr. Laza Markovič, ki ,:<3 razložil program dela delegatov ter rjavil, da želi kraljevska vlada, da se roši vprašanje reparacij čim prej. Nemški poslanik Keller je v imenu r emške vlade izrekel željo, da se ieši to vprašanje prijateljskim potom. — i^t-mčija ponuja ogromne množine •rojev na račun reparacij. * Beograjski profesorji v Zagrebu. Povodom izmenjave vseučiliščnih procesorjev med beograjskim in zagreb- •;im vseučiliščem sta prispela v Za-reb profesorja beograjske univerze in odlična učenjaka dr. Sima Lozanič in dekan filozofske fakultete dr. Nikola Vulič. Prof. Lozanič bo imel danes -voje prvo predavanje v Zagrebu o temi »Poljoprivreda kao znanost*, dni-0 predavanje bo jutri o temi »Dezintegracija atoma*, tretje pa v soboto "-0 hrani in hranjenju*. Profesor Vulič bo predaval danes »O tradicijonalni histjriji Rima* ter o Aristofanu, jutri pa o temi »Car Aurelijan in Dacija*. * Povračilo škode v III. coni. Za zojavke: »Obžalujoč, da ne morem izkazati poslednje časti telesnim ostankom junaških žrtev avstrijske justice, kličem večnaja jim pamjat! Iv. Hribar, Beograd, 3. junija 1923*. — »Ob priliki preno-sa kosti naših mučer.ikov manifestiramo duhu za ideje, za katere so oni padli. Slava jim! »Triglav*. — Dunaj. »Slovenski visokošolci na Dunaju, vojaki nekdanjega 17. pešpolka, prisostvujejo v duhu pogrebu svetih relikvij in se globoko klanjajo duševni veJičini junaških žr tev». — Dunaj. »V globokem spoštovanju pozdravljamo svete kosti na njih rojstni grudi. V naših dušah odmeva pesem junaštva judenburških mučenikov. Kat. akadem. društvo na Dunaju*. • Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je v Ljubljani umrla sdč. Zinka C e r a r j e -v a iz znane ljubljanske rodbine. Pogreb bo danes ob 17. uri s Sv. Petra ceste 47. — V Slivni pri Vačah je včeraj umrl g. Janez U s t a r, oče ljubljanskega lekarnarja g. Ustarja. Blag jima spomin! * Smrt v tujini Kakor smo pred tedni poročali, je v Antofagasti v čilenski re- 'tsa zasedbe tretje cone in ostalih i publiki umrl naš dalmatinski rojak dok '.rajev v Dalmaciji so italijanski vo- dor Fran Pervan, ki je deloval tamkaj laki provzročili našim državljanom mnogo škode. Po evakuaciji so našo oblasti škodo ocenile in zahtevale od Galije, da jo povrne. Italijanska vlada • odgovorila povoljp.o in je določila dva delegata v Splitu in Trstu, da se testaneta z odposlanci naše države in logovorita glede odškodnine. * Spopad omladincev v Novem Sadu. V Novem Sadu je prišlo te dni do spo-. ada med čiani »Orjune* in »Srbske nacijonalne omladine*. Iz prepira je kot zdravnik. Brzojavno se je takrat le sporočilo, da je bil Pervan »nemilo ubit*. Sedaj je dospelo poročilo, da je neka blazna ženska streljala na splošno priljubljenega zdravnika, ki ie čez par ur podlegel težki poškodbi. Krogla ga je zadela v pljuča. Njegovo mrtvo truplo je bilo izloieno v Domu jugoslovanskega podpornega društva. Pri pogrebu so se manifestirale simpatije, katere je užival pokojnik ne samo pri svojih tamkajšnjih rojakih, ampak tudi pri domačinih! Ce- istal pretep, pri katerem je moraia ia Antofagasta se je udeležila pogreba, "tervenirati — policija Kakor poro- V imenu Narodne obrane »Njegoš* je 1 jo, je novosadska policija po višjem j govoril, ob odprtem grobu industrijalec. iuujc lo. miš -tv«, j.- 1 reparacij je Nemčija že lani Jugoslaviji šest motornih la- Togilu sklenila, da bo vse osebe, ki •i povzročale izgrede na škodo ugleda mesta, izgnala v njihovo domovno občino. * Nove ladje za naš 'ečnl promet. .Ta račun " ' dobavila Jugoslaviji ij po 220 do 250 ton, ki so v prometa a S"vi in Donavi. Sedaj je na potu v Jugoslavijo nadaljnih deset motornih ladij, ki se bodo porabile deloma za : romet z Rumunijo, deloma pa za pro-uiet po kanalu Bege. * Razdelitev avstrijskega arhiva. .Ministrstvo zuimniib del ie določilo Mate Skarnič ter naredni poslanec doktor Guzman, Peter Vuškovič in Krsto Livačič. Slovansko časopisje južne Amerike se v toplih besedah spominja tragične smrti velikega rodoljuba dr. Frana Pervana. * Boj za meščansko šolo. Z Jcsenic nam poročajo: Tukajšnja meščanska šola je nastanjena v poslopju, ki je bilo last nekdanjega »Sutkuratorija* in deloma »Sulvereina*. sedaj pa last »Kranjske hranilnice*. Ker poteče sedaj najemninski rok, in bo treba misliti na popolnitev te šole v popolno meščan, šolo, to je v Stirirazrednico. ie šolski odbor v za- preklinjania stepli docela pijani fantje iz Podgorja in Radomelj, ki so vsi naj-zvostejši pristaši »Domoljuba* in njegovih organizacij. Nikdo od Sokola ni bil pri tom udeležen in se naša prireditev tudi ni motila, ker se je katoliška zabava vršila popolnoma ločeno od naše. Pretepali so se še, ko ie Sokol že zda maj od-koral^aL Baje so bili ti fantje poslani, da motijo našo prireditev. Za povzdigo prave koraiže so se ga napili in v tej pijanosti padli s steklenicami in stoli eden po drugem. — Za Sokola v Slamniku: Dr. Karba, t. 6. starosta. • Kopališka sezona v Baškl Promet iz Bakra za Baško na Krku je od L junija dalje popoln, tako da vozi vsak dan parnik iz Bakra ob 8. uri, oziroma nekatere dneve ob 9.30 uri dopoldne. Parniki se ustavljajo v vseh kopališčnih mestih hrvatskega Primorja ter imajo zvezo z vlaki iz zaledja tako iz Slovenije kakor tudi Hrvatske. Ker je občinstvo malo poučeno o letošnjih cenah na Primorju, smo naprosili prijatelja našega lista, ki se nahaja sedaj v Baškl da nam jih sporoči. Penzija velja (vštevši za-jutrek in iužino popoldne) 60 Din, soba z eno posteljo 21 Din, v sobah (za družine), kjer je več postelj, pa postelja 16 Din. Ker ni nikake kopališke takse, je Baška, ki je priznana po svoji naravni krasoti in brezprimerni morski kopeli, eno naših cenejših kopališč. Sedaj je tamkaj približno 230 kopaliških gostov, večina Čehov, nekaj Hrvatov in en Slo- ! venec. Za julij ie napovedanih samo za j en hotel (Velebit) 180 rodbin iz Češke, j vsled česar bi bilo potrebno, da se oni. ! ki se hočejo odločiti za to kopališče, i nujno odločijo in vsekakor preje zasi- j gurajo bivališče, sicer pridejo lahko v j neprijeten položaj, da ne dobe mest?.. Kje naj se zgradi <-.Kosovski hram:>. ; Po zmagoviti balkanski vojni leta 1912., j ko je bilo po dolgih stoletjih Kosovo ; zopet osvobojeno, se je porodila misel, : ko in se doslej še ni moglo doznati, kaj je vzrok samomora. Prestrelil si je pljuča, kar je mogel za enkrat konstatirati na pomoč poklicani mestni fizik. Prepeljali so ga v celjsko boJnico, ker je rana smrtnonevarna. * Ne skačite na vozeči vlak! Kontrolni organi zagrebške direkcije državnih železnio so dognali, da se potujoče občinstvo ne pokorava navodilom železniškega osobja ter da s skakanjem na vozeči vlak krši železniške predpiše, izdane v interesu potnikov samih. Potujoče občinstvo se vsled tega opozarja, da se na potovanju ravna po navodilih železniškega osobja in ne škaf« ua vlake, kadar se že pomikajo naprej. Oni, ki bi se ne ravnali po navodilih, se bodo policijsko strogo kaznovali. * Okraden. Mesar M. Ambrožič z Jesenic je bil pretečeni teden, ko se je vozil na Hrvatsko po živino med potjo okraden. Neznan uzmovič mu je odnesel 40.000 kron. * Slovenski dijak utonil v Vltavl Praški listi poročajo, da je 191etni dijak Mi- 1 samohvala je — kot pravi pregovor, Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJublJanL Lastnik In Izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brozovli, Poslano.* Gospod Veličan Bešter, fotograf, dela že dolgo časa v ljubljanskih časopisih po od njega plačanih člankih za svoje fotografske izdelke neokusno reklamo, ki utegne pri neinformiranem občinstvu vzbuditi mnenje, da je gospod Bešter edini fotograf v Ljubljani, čigar izdelki so na višku dovršenosti. Fotografija kot taka se danes ne smatra več za umetnost, še man) pa delo g. Bešterja, ki ne dosega po mnenju strokovnjakov niti povprečnih fotografskih izdelkov. Istotako se tudi poslužuje imenovani gospod zakonito nedovoljenih sredstev, kakor a. pr. razstavljanja slike kraljeve rodbint posnete po slikah drugih fotografov pod svojim imenom. Poživljamo tudi g. Beblerja, naj predloži spričevala akademije na Dunaju, s katerim se hvali in katero je bi! baje obiskoval; po naši vednost! obstoja na Dunaju le ena šola za fotografsko stroko ln to je »Fotografische Lehr- und Versuchsanstalt*, na kateri pa po naših poizvedbah g. Bešter splob nI bil vpisan. Upravičeno je, da dela zase dostojno in dopustno reklamo, brez katere danes obrtnik težko Izhaja, toda lan Stibil iz Trsta, sin tržaškega trgovca, pri kopanju v Vltavi utonil Kot dober plavač se je bil oddaljil kakih 200 metrov od brega. Naenkrat je zavpil in izginil pod vodo. V treh minutah so prišli njegovi tovariši na lice mesta, a Stibila ni bilo več. Trupla še niso našli. zlasti v takih slučajih — cena mala. V Ljubljani, dne 5. juniia 1923i Za »Zadrugo fotografov za Slovenijo*: liugon Nibšer, načelnik. Kune Franc, tajnik. * Za vsebino uredništvo ne odgovarja. ZAHVALA. Za izraze sožalja ob bridki izgubi našega dobrega MIRKOTA učiteljskega kandidata IV. ietnika izrekamo vsem znancem in prijateljem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo njegovim tovarišem in tovarišicam za lepe vence in ginljive žalostinke. LJUBLJANA, 5. Junija 1923. 990 Bodbir.a IVSalnaričeva. zgraditi na Kosovem veličastveni »Ko- j MS sovski hram*. Načrte za hram je izdo- Kg, lal Ivan Meštrovid. Do uresničenja pa ' JjjoSj takrat ni prišlo. Te dni pa se pod vod- stvom vlade vrši v Beogradu anketa ki I>o razpravljala o vprašanju, je-li naj se j hram zgradi na Kosovem ali 7 Beo- ' gradu. Otvoritev ptujskogorske ceste. Ta | teden so otvorili novozgrajeno cesto čez ptujskogorski breg v tiru okrajne ceste 1'tuj-Rogatec-Celje. Svečanost je otvoril | z nagovorom škof dr.': Karlin, ki se je i takrat ravno mudil v okraju. Zastopane I so bile civilne in vojaške oblasti, sosvet okrajnega zastopa z uradništvom, zastop niki ptujskogorske občine in mnogo občinstva. Otvoritveni govor je imel vladni komisar Mihael Brenčič. ki je podal pri tem tudi zgodovino te težke zgradbe, ki je stala po!drug milijon kron. Tudi vodja okrajnega glavarstva v Ptuju vladni svetnik Vodopivec je bil prisoten ter je nadomestoval velikega župana. • Slučaj kuge v Subotici V Subotici je obolelo na kugi enajstletno dekle, ki je bib zaposleno v usniaml Dosedaj se ni še pojavil razen tega noben nov slučaj kiiee. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni soprog, oče, tast, stric in svak, gospod dna 6. junija ob 2. uri v 73. letu svoje starosti nenadoma preminul. Pogreb blagopokojnega bo v petek, dne 8. junija ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v Slivni na pokopališče na Vačah. Sli v na, dne 6. junija 1923. ŽsSuJoča rsdfcina ilsts?-$i«ttoniii 998 it? vs! ostali ssrftctošfci- M. Zeraeoi »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman »Louvigny!» pokliče vojvodinja. »Strašni ste! Kri mojega ubogega Henrika naju za vedno loti. Toda moje besede naj vam ne govore niti o senci sovražtva napram vam . . . Vsega je konec! Hajdimo, vitez! Vstanite . . . pomagajte mi. da izkaževa zadnjo čast nbogemu mojemu Chalaisu, ki ni ne meni ne vam več prijatelj niti sovraZ-aik . . .» Toda Louvignjr ne odgovarja. Vojvodinja se mu približa in se ga dotakne s prstom. Ta dotik ga zruši. Louvignjr je mrtev Mrtev, brez dvoma, že nekaj ur. Umrl je, gledaje mrtvo glavo Chalai-sovo, katero je pestova! v svojem naročju. NavSil se je sovraštva — do smrti. Vojvodinja se ohrabri in mu hoče vzeti iz rok drago glavo svojega ljubimca, ubogo glavo, oddrobljeno od telesa z dvaintridesetim udarcem sekire. Toda ne more. Boke umrlega Lou-vignyja so otrpele in krepko drže svoj plen. Morala je odstraniti te sklenjene otrple prste drugega za drugim ter jih razkleniti. Ni uspela. Po brezuspešnem poizkusu opusti vojvodinjo svojo namero. Mrzel znoj io obliva pod vsakim lasom, nazadnje odstopi, se stresne, obrne in pobegne naglo, zbeži iz prokletega doma in beži v bližnjo palačo nekega plemiča sozarotnika, ga k sreči najde, in mu razburjena in tre-peteie v naglici pove, kaj se je vse zgodilo. Ta plemič prevzame potem nalogo, da bo oskrbel dostojen pogreb cadlemu tovarišu in njegovemu rablju. Pozneje nI povedal vojvodinji, kako težko nalogo je še imel izvršiti zdravnik, ki je prevzel nalosro, da odvzame . . mrtvo Chalaisovo glavo otrplim Lon-1 din je de Chevreuse povabil vso druž- vigDyjevim prelom. Oba tekmeca do smrti in v smrti sta bila pozneje položena na skupen oder in skupno pokopana, brez pogreba in brez svečani ka, ki se ni hotel udeležiti, v kotu pokopališča. Se za ta kot je moral plemič pri fari plačati visoko vsoto. Pač pa je vojvodinja prisostvovala pogrebu samemu, ko so polagali zem-ske ostanke obeh mož v skupon grob. Pri tem mrmra: »Tukaj počiva sedaj vse, kar sem ljubila! Tukaj počiva sedaj vse, kar je ljubilo mene!» Prav sa prav presenetljiva stvar! Kmalu že se jej je spomin na enega in drugega prelil v celoto, v spomin na enega samega. Oba sta živela v njenem srcu skupno, tako, :or so ju položili t skupen gTDb. Chalais jo je ljubil tako zelo, da je zanjo prevzel nase tudi kazen smrti in morišča. In Louvigny jo je Jjubil tako, da se je vdal podlosti. Vae to za njo! Spomin na to podlost se je počasi izgubil v njenem srcu in Še poznejša leta. pri spominjanju na oba moža. se je ta čudovita in nemima žena povpraševala v dvomu, ali je prav za prav ljubila Chalaisa ali Louvignyja. Tu neha epizoda Hubezni Chalaisove in Louvignyjeve in njuna usoda. O vojvodinji de Chevreuse vemo, da je nekaj mesecev na to živela v samoti, tač&s je mnogo plakala, mnogo molila in premišljevala in samota ni bila prostovoljna, marveč ukazana za kazen. Na dvor jej dostop tačas ni bil dovoljen. Nekaj mesecev pozneje pa se je zopet prikazala in je nadaljevala svoje staro nemirno življenje, iznova se je zapletla v spletke visoke politike in ... morda tudi ljubezenske. LV. Spominjamo se, da je lyonski nad-biskup pri odhodu iz gradiča vojvo- bo. Annais. Trenoavela. Mauiuyaa. na obed v palačo Lespar* v ulici Cour-teau. V Jutro onega dne. ko bi se moral vršiti ta skupni obed. »e je nadblskup v obliki plemiča poda! v gostilno «Pri lepi že!ezarki», sedel za veliko mizo in si dal prinesti časo rajnega vinca, kakor kakršenkoli študent ali mušketir. Dvorana je bila polna smejočih ln igrajočih plemičev, častnikov in študentov. Naš strogi cerkveni dostojanstvenik, ta pristaš molčečih menihov Iz Chartrouse, je prijazno gledal veselo in glasno družbo ln d od časa do čaea zamrmral: »Hej. tudi Jaz «tn bil nekoč mlad...» Naenkrat vidi dostojanstvenik, kako se steguje lepa roka po mizi in odstrani njegovo navadno fašo, mu predloži drugo, ilato, ter jo ratoči. Obrne se smehljaje in pozdravi Rozo: »Spoznal sem vas že po vljudnosti!* «Monsinjore!» odgovori ona enostavno. »Ko je leta 1878. kralj Henrik potoval skozi Pariz, so gospodje .--kabini Pariza določili dve gostilni, ki sta vredni, da sprejmeta kralja, in kamor more on vsak čas priti. Kralj Henrik je izmed teh dveh izbral na Jo, in ko je odhajal, mu je moja mati nudila še čašo za popotnico Tarkat smo kupili to-le čašo, in odtlej nismi nikomur več postregli z njo!» Smehljaje je kardinal poslušal to pripovedovanje. Potem odgovori dekletu: »Vi mi strežete torej kraljevski!» »Monsinjore,* odgovori devaika in nalahno pobledi, «zame ste več kakor kralj. Vam sme smela zaupati tajnost svojega življenja. Sedaj pa mi izvolite j izkazati še to milost, d i vas povedem j v drugo sobo, kjer ne bo takšna gne- j ča, ampak prostori dostojnejši vas!» Alojzij de Richelieu takoj vstane in sledi gospodični Rozi. ki ga poved? v družinsko častno sobo. | «HČsrka moja.* pravi nadbiskup !n[ sprejme danes njegovo vabilo, pred-;»ede na ponudeni naslanjač, »prišel no ne t>o ona žena svojega izvoljen-I »eni, da vas povabim L'vo, gospodična ' " : Annais de Leepars vas vabi na obed v j svojo palačo, danes opoldne!* »Mene, monsiujore?* ca In bo mogla ob njegovi roki imeti tudi nepovabljena pristop, kamorkoli bo hotela, tudi v kraljev dom. Zate nadbiskup odide, presenečen od pr>- Vas, hčerka moja! Mislite li, ser ste i no" W majhne meščanke ter ?i mis meščanka, da vas plemkinja ne more ali ne sme povabiti?* Ona ponosno dvigne glavo, toda premišljuje nekaj časa. Potem pravi: »Monsinjore, grof Mauluva ne govori mnogo, vendar poznsm njegovo misel. Ali sem jo vsaj uganila. Vendar sva nekega dne. ne vem več kdaj, niti zakaj. govorila tudi o tak?nih zadevah. Rekla sem mu. da je med plemstvom in meščanstvom takšen prepad, katerega nič ne more premostiti. On pa mi je odgovoril, da so besede kakor plemstvo, vojvodst^o, grofija, ba-ronija, kueževstvo ali celo kraljestvo, besede brez zmisla in vsebine, . . . besede, je rekel, samo besede . . . Bo-gr.stvo in ubožnost. vse samo besede . . Umetue tvorbe, je dodal. Izprva »Ce bi oni, ki vladajo svet, mo;j videti v srca ljudstva ...» To je bila čudna izkušnja. ki si jo je ta dan pridobil kardir.al-nadbiskup lyočaki. Kakor smo že povedal!, bi! je plemenitega mišljenja. Njegov« globoka Iskrena vera ga je navdih*-vala : ljubetnijo do človeštva in ne -strastjo po moči. kartor premnoge nj rej takšne misli, sprej-mate moje va-j6util užaljenega. Mauluvs je sam bilo . . .» _ zmigaval z ramami »Da. pndem k mizi gospodične de Le^pars in lomim kruh z njo? Od srca, rada, monsinjor. toda . . . n9 danes!* j p (Dal,je prihodnjič.) lui, uiuuaiujur. . . . no - , 1 , . »Kdaj pa?* živanno vpraša nad-! TnJ0V8!]SiL! PF81S10g 44 biskup. . Roža ne odgovori. Sijajni njen po- ||l fifVS gled se izgublja nesam v daljavo,, _ * kakor da gleda v zasanjano bodoč-; stalno v zalogi vsa^o množino nost. Nadbiskup spozna da je ni sile, ■ D.cuiba IMriJa, Ljubljana, ki bi jo pregovorih in naklonila, da; Kralja Petra trs 8. — Te'.. 32». «•*»•)• « državnim davkom «■ intsrila »rad da 20 boa»d< Din 5*—, Mili Mdaflnja baaerfa BO par T»a. — Pla«a a« vedno naprel Uakk« tc. 2345 Slall avto, 2278 2 do 4 sedežni, kupim. Ponudbe ali naslov prodajalca prosim na upravo »Jutra* pod »št. 227S*. Trezen strojnik, 'znčen kljnčavnifar, izprašan pri parnih kotlih in strojih, išče službe. — Ponudbe pod šifro »Strojnik* na upravo »Jutra*. 2316 Trgovski zastopnik, ti redno potuje po vsej Jugoslaviji, raaen Slovenije, išče zastopstva. Rcflebtira v prvi rrsti samo na zmožne industrijske tvrdke. Ponudbe pod »Stroka postranska stvar* na upravo »Jutra*. 2318 Kot kočljaž 2313 ali pa pri kakem prevoznem podjetju, oženjeu, brez otrok, trednje starosti, želim mesta. Naslov pove uprava »Jutra*. Gospodična 2325 iprejme delo za šivanje perila na dom, istotak v popravilo.o Ugotovitev tečna. Cene nizke. Naslov pove uprava »Jutra*. Starejša kaharloa se sprejme takoj na deželo, blizu Rimskih toplic, proti mesečni plači K 1400— k trem osebam. — Naslov pri upravi »Jutra*. 2326 Trgovski sotrndnlk, vojaščine prost, prvovrstna moč, želi službe v mefani trgovini, najraje v večjem trga aa dežeii. Cenjene ponudbe pod »Agilen* na uprav-ništvo »Jutra*. 2324 Trgovski pomočnik, starejša moč, soliden, sgilen, priljubljen, se sprejme v trgovini s špecerijskim in kolo-nijalnim blagom na debelo, obenem za potnika. Cenjene ponudbe pod »AGILEN 2293* la upravništvo »Jutra*. s29s Šivilja is prodajalka išče mesta v trgovini ali kaj dragega primernega. Ponudbe pod »Pridnost* na opravo »Jutra*. 2312 Kot praktikant želi vstopiti v špecerijsko trgovino 19 leten trgovčev sin z že dveletno prakso. Ponudbe prosimo pod »Jui. Benečija* na upravo »Jutra*. Oseba Iz boljše družine, ki zna dobro kuhati in šivati, Želi mesta pri boljši družini, tudi kot oskrbnica. Ima večletna ispričevala. — Ponudb« pod »Poštena* na upravo »Jutra*, Celje. 2199 Perfektna strojepiska z večletno pisarniško prakso, popolnoma zmožna knjigovodstva in korespondence, išče službe za popoldauske nre. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Popoldaaska služba*. 2340 Bukovih suhih drv, 10 do 20 vagonov, kupim; tudi posamezne vagone. Ponudbe je poslati z navedbo cene is množine franko nakladalna postaja na upravo »Jatra* pod »Drva*. 2328 mmmm Ali ž» Imate 2146 najnovejši načrt mesta Ljubljane? Dobiva se v vseh knjigarnah in trafikah. Sobo, 2300 po možnosti i separatnim vhodom in ▼ sredini mesta, išče s prvim julijem zelo soliden privatni uradnik. Ponudbe pod »Ekonom*, poštu: preial 101. 6. Preklic prostovoljne dražbe nepremičnin. vo »Jutra* fod »Trgovec*. Dobe o nagrado'2332 Psičke, 2804 dam 7A pr,:zno stanovanje v lepe volčje pasme, 10 tednov novi hiši, 2 do 3 sobe v sre-st?ri, se poceni prod?.;o. — \ dini Ljubljane. Ponudbe pod j Ljubljana, Martinova c. 30. :,.Nagrada", na Aloma Coai- j Pozor ! 2330 _i panv, anončna družba. Ljub- Aii hi ee našel mecen, ki Pes čuvaj I Ijiaa, Kongresni trg 3. j bi 6 posojilom od £0C0 Din se proda- Poizve sc v Kri-1 ževniški ul. 6/III. od 3. do 4 ! ure popoldne. 2316 I Besna ženitna ponadba! Nc I 536 23 Trgovec, 2« let star, premo I 2en, preprostega in prikuplji ; vega obnašanja, želi znanja 1 v svrho takojšuje ženitve s polteno ia prem^zao gosrjo- Sne* SeS Ima^ Ramena dražba hiše it 45 z dežele. Ponudba je posiati. na Rečic! S2 06 bo Vršila, ako mogoče s sliko, nx npra- ] Okrajno sodišče v Radovljici, otld. I„ dne 4. Junija 1923. 932 ! omogočil izdajo poezij Det ar i se po izdaji vrne. Djpisa na 1 upravo cji;tra» pod »Mecen*. 2312 Koške kolo, izvrstno ohranjeno, prvovrstno, kupim. Ponndbe z natančnim opisom in ccno na Srečka Raisnerja, Bajhenburg. Posteljica 2314 za novorojenčka in otroški voziček ge prodasta. Nasiov pove uprava »Jutra*. Pozor, šivilja 1 Proda se skoro popolnoma nov model za ženske obleke (pupa) pri hišnici na Gosno-svetski cesti 7. 2339 Sadi opustitve ^oa trgovine prodajamo po znatno znižanih cenah vse vrste pohištvo. Trgovina s pohištvom in tapetniška delavnica Brata Se. er, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta štev. 13 (iiolizej). Spalna oprava ii9i iz trdega lesa, lepa, uova, se proda. — Po ugodnih conah prodam več spalnih oprav, popolnoma novih. — iNaalo? pove uprava »Jutra*. Knjlgovodklaja, »» samostojna, izvežbaaa r lesni stroki, z večletno prakso pri večjem podjetju, želi preine-niti službo. Nastop takoj. Naslov pove uprava »Jntra*. Kuharloa, 2295 prvovrstna, s 91etuim nepre-j trganim, izvrstnim izpričeva-lom, popolnoma samostojna j gospodinja, želi čez poletje službe v veiikcm hotelu ali letovišču, edino proti visok: mesečni plači. Ponudbe pod »PRVOVRSTNA* * navedbo plače na unraro »Jutra*. Učlteljioa 2334 francoščino išče mesta kot domača učiteljica ali družab-nica za meseca julij in avgust. Ponndbe pod < Počitnice 1923* ua upravo »Jutra*. Pošten deček z dežele, z dobrimi izpričevali ljudske šole, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom kot učenec. Vstop do 16. junija. Ponudbe na upravo »Jutra* uod »Učonee*. ?ssi Priložnostni nakupi Deleži hiše v Kočevju, Glavni trg 18, poleg pristave, vrtov, travnikov, njiv in deleži gozdov eo zelo poceni naprodaj. Vprašanja je nasloviti na: Rudolf Rotnci, Lins a./D., Piomenade 26, Nemška Avstrija. 2285 Naftalin, sirovi, zoper mole in mrčesa, kilogram 3 Diu. Katran t z lesa, kilogram 2 Din. Brutto za netto. Ravnotako pollos zamešano trgovino proda F. Cvek, Kamnik. 2215 Pisalni stroj, mu najraje znamke «Underis i , kraja in klime poslati upr. : i- .r« f f s&ssm. I »Jutra* ned «2 OTROK A». i " j___«46 Pekarljo, 2317 dobro idočo, iščem v najem ali ▼ nakup v prometnem kraju Slovenije Cenj. ponudbe naj ee pošljejo na upravo »Jutra* pod »Pekarija 2317*. Sušilnica za hmelj, dobro ohranjena, kompletn3, znamka Linhart, v meri 4 m*, i se proda. Ogleda ia izve se i pri Antonu Splihalu, St. Uj,' p. Mislinje. 2323 Zamenjam 2322 svoje lepo stanovanje v Ljab ljani z enakim ali za eno sobo tudi manjšim stanovanjem v Zagrebu. Cenjene ponudbe ca upravo »Jutra* pod »M. B. 3 do 4 sobe*. 3000 dinarjev posojila prosi usmiljeno csebo državni nameščenec, radi dra-žiusbih razmer, proti garanciji in vrnitvi z obrestmi od vsake mesečne plače. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Hvaležnost*. 2^06 zavsa pisarniška dela, Ponndbe pod šifro »KONTOBIST1NJA* l Aloma Cotupanj, anoečna družba r Ljab Ijaai, Kongresni trg 3. 2S3 Nesrečni zakoseo, mlad, agilen trgovec, lepe i zunanjosti, želi znanja z mlado, simpatično in premožno damo radi skupnega mirnega živlienja in posnejše ženitve. Dvažujejo se !e resne ponudbe s sliko in polnim podpisom ua upravo »Jutra* pod »Srečna želim biti>. Tajnost častna zadeva, -.ms Otrožki vozički, več vtfct, dvokolesa raznih modelov, najnovejši motorčki amerikanskega tipa »Evans*. Velika zaloga pnevmatike in delov po najnižji con:. Spre-jemsjo se tndi vsa popravila, emailiranje ia poniklanje, »Tribuna* F. U. L-, tovarna dvokoles ia otroških vozičkov, Ljubljana, Karluvska cesta 4. i ----, Opeko, 2006| cement, gai:co, seno. slamo, lesno volno, di ra, premog, oves, koruzo, zdrob, krompir, Oset Andrej, Maribor, Alek-, saudrova 57. Telefon 88 SHale oglase .,Jutra1* Stanovanje 2311 y. eno sobo, kuhinjo in priti-klinami se zamenja z enakim ali večjim na periferiji mesta. Naslov pove uprava »Jutra*. Lepo sobo 2335 v centrumu mesta išče bolisa samostoječa gospa s hrano ali brez. Cena postranska stvar. Ponndbe pod »27* na upravo »Jutra*. se smatra sa najpriprav- : i nejše posredovalno sredstvo,, , ki odgovarja vsem potrebam današnjega časa in je oe-aejšo kot vsak urug inserat. Posebno ugodno je, da si eam že vnaprej lahko izra- Zenltna ponudba. Mlad, podjeten in izobražen obrtnik, čedne zuuanjosti, želi znanja z enako gospieo — vdove uito izključene — s premoženjem v svrho hitre j č ^ ka] Xo bo 6ta! Mali ženitve. Cenjene ponudbe si .— / Košnja naprodaj! Naslov pove uprava „J:itra". 2330 Trgovski por tal g steklenimi izložbami in roletami se takoj proda. Vpraša se t restavraciji „9!cn". 2319 Prodam dva stara pustna voza, pripravna za predelavo, ter ko-leselj. Fran Hočevar, Velike Lašče 28. 2337 Nemeblirano, lepo, svetlo sobo v sredini mesu takoj ali pozneje se išče. Plača postranska stvar. Naslov naj se pusti t opravi »Jntra*. __2887 Soba 2333 z uporabo kuhinje se takoj odda letovišč irj a ali solidnemu gospodu. Pismene ponudbe pod »Takoj 2333* na upravo »Jutra*. Sobo 2321 r sredini mesta, išče gospodična, če mogeče s souporabo šivalnega stroja, proti dobri odškodnini. Naslov pove npr. »Jntra*. sliko, ki S9 vrne, je poslati na podružnico »Jutra* Maribor pod »TREZNOST*. -.308 Mlad trgoveo, 2329 posestnik, vinogradnik, se želi r svrho žcuitve potem korespondence seznaniti z dano- . vito damo. Dopise na upravo 1 »Jutra* pod »Merkur*. oglas, ter ga tudi iahko plačaš v znamkah. 111 Restavracija _ Smarjeina gora Prav vsakdo Najpripravnejša izletna točka. ci kdor kaj Ude, kdor kaj po- P^taje Kranj. Prost razgled na vs, nuja, kdor Laj knpa.ie, strani. Mrzla in gorka jedi.a, Ka^ot kdor kaj prodaja, prsv vsakovrstna pijača vedno na razpolago, vsakdo priznava, da imajo proti poprejŠDjemn obvestilu za ŠOlsk? ° ° oglasl v "»'hitra*. ! izletnike'primeren popa«. ^ Poakusl vsaj enkrat, četudi s rra? muhaim besedilom med Malimi oglasi »Jutra*. Oe sploh kje, boš J Boljša rodbina j tu dosegel zsželjeni uspeh v j v Ljubljani išče za svojega i izdatno večji meri kot i 15 mesecev starega otroka boljšo in že priletno žt-n^ko. Oskrbi vsa v hiši ter p!a'a po dogovoru. Poizve se pri ravnatelju hotela »Uniou*. povsed drugod. tovorni avto 9; 30 35 HP. In BOSSiNG Obiskovalcem Celja in njene okolice se priporoča lirivnica M. Bukovčan, isralia Petra 27. 2277 , SAURER 111 3raunschweig, 8 priklopnim vozom --1 38 40 HP., v dobrem stanja 8 polne- Koiecarji! 1001 gumij. obroči. — Vpraša naj se pri Oglejte si veliko zalogo dvo ; ^yr(jt(i FodlOŽ-HrastoveC. Ptuj, Or-koles, kompletnih. z dobro, moška Cesta M. pnevmatiko od I9U0 dinarjev, j _______ »TRIBUNA* F. B. L., tovar - v a, ilimnu« na dvokoles in otroških vo ! tjOrfihOjtO III I U jI11 ( ličkov, Ljubljana. Kariovska 1 J^fJJ UUUjlu fjU U I Ril i Prilog* .Jutrn* št. 132 dne t. junija 1923. • v • Massolinijeva ekspanziv-nost Italijanski ministrski predsednik potuje ladnje dni po Italiji, kjeT miri duhove in kroti strasti. Fašizem se nahaja v iako neugodnem položaju. Disciplina v stranki je popustila; elementi, raztreseni po vsej deželi, se nočejo podrediti enemu samemu diktatu. diktatu Mussollnija v Rimu. Potrebna je torej velika in brza intervencija, kajti kdor hitro zdravi, dvakrat ozdravi. Zato potuje italijanski ministrski predsednik po svoji deželi. V najkrajšem čo^u Je namenjen na skrajni jug Italije, sedaj pa se muci na severu. Koder hodi, prireja zborovanja in na njih govori. Tako je ime! poglavar fašizma te dni govor tudi v Benetkah. Govoril je ohlapno ki lahko rečemo, tudi predrzno. Beneški govor Mussolinijev je veljal Italijanski ekspanzivnosti. Govoril pa je o njej v taksnem tonu, kakor da je vse ozemlje okolu Italije mrtvo in da čaka nekake nove kolonizatorje. Ti bi bili seveda Italijani. »Italijanski narod živi na božanskem, toda na pretesnem polotoku. Narod, ki se dviga, ima svečano pravico obstanka proti narodom, ki umirajo.« Tako se glasijo Mussolinijeve besede. In so seveda obrnjene ne samo proti Francozom, temveč tudi proti jugoslovenskemu narodu. Govoril Je dalje poglavar fašizma tudi o začetku nove velike zgodovine. O ne-odrešenciii ie dejal, da iih ne bo Italija pozabila nikoli, pa najsi se ti italijanski Turško vprašanj© Ceškl orientallst prof. Musil Je napisal v cPrager Press!« zanimiv članek o turškem vprašanju, ki Je zlasti z ozirom na sedanjo lausannsko konferenco zelo aktualen. Po svetovni vojni, pravi pisec, so se antantine države znašle pred odločitvijo, aH naj puste Turčijo pr! življenju ali Ce naj Jo popolnoma zbrišejo lz zemljevida. Angleški krogi so indirektno deloval! na to, da bi se Turčija popolnoma uničila. Francija In Italija pa sta se bali, da bi obenem s Turčijo izginili tudi privilegiji, katere sta uživali onidve na turškem vzhodu. Preostajalo jima 'torej nI nič drugega nego delovanje na to, da Turčija ostane, dasl v okrnjeni obliki. Sevreška mirovna pogodba je predstavljala kompromis med angleškim in fran-bratje nahajalo onostrau gora ali morja, cosko-italijanskim nazlranjem v orlent- prvl Je nerazpoloženje v vsej Mali a^tinti veliko in dosledno. Ako bi Madžari ne uživali italijanske zasiorr.be, bi že davno morali izpremenitl smer svoje politike, tako pa po italijanskih navodilih rujejo proti naši državi, proti Češkoslovaški in Rumur.ijl. Naše stališče v novi mednarodni kon-stelacljl je popolnoma odrejeno, naj pride kaj beče. Naposled Je res, da moramo predvsem braniti naše lastne koristi. Kdor jih omalovažuje ter jim celo napoveduje bol. ne more biti naš zaveznik, niti prijatelj. To pravilo velja zlasti glede naših odnošajev z Italijo In Madžarsko. Francija in Italija ata kmalu zavohali, kam N Ju privedla sevreška mirovna pogodba ter sta začeli Iskati direktnih stikov z Turčijo. Francozi so prvi vzpostavili oditošaje z angorsko vlado. Sklenili so z narodno skupščino v Angori posebno mirovno pogodbo, ki je zadala sevreškemu miru smrtni udarec. Italijani so posnemali Francoze. Tako se je Velika Britanija naenkrat znašla pred odločitvijo, ali naj izvede mirovno pogi>dno v Sevresu, ali če naj zavzame drugačno stališče. Tedanj; Je bCo krasno cvetje m žel! so živahen : kueufi fcf plesalke; posebno soTTsOEa, m aplavz, kakor je sploh publika z bor- | lepo izpolnili svoje nastope. Po tretjem nim odobravanjem vzdržala večer v pri- ' dejan iu je navdušeno občinstvo pokh- jeiaem ugodju. •Dve MaričkL* V torek popoldne se je zopet napoinilo ljubljansko dramsko gledališče z našo šolsko in predšolsko mladino. Osnovna šola Mladike (podmladek rdočega križa) je priredila mladinsko predstavo »Dve Marički«, Id jo je spisala po češki pravljici gdč. M. Groš-ljeva. Pravljica pripoveduje, da sta ime aglešk! premier L!oyd George se Je od- j!a neki kralj in nek: čevljar enaki hčer-ločll za oster nastop proti Turkom s po- j ki M&rički: Kraljeva je bila ogabna, čev-močjo grške armade. Uspeha ni dosegel, i 'jarjeva dobra: zato je duh prekucuh Tako angleški vladi ni preostalo nič dni- ! Repoštev ponoči obe hčerki prenesel — gega, nego iskanje drugačnega načina za kraljeva se je zbudila pri čevljarju, čev-rešitev turškega problema. : Ijarieva pri kralj-j. Tako sta bili za eno Angleški politiki so že dolgo stoletij po- leto zamenjani, kraljeva Marička se ja svečall vprašanju morskih ožin posebno pozornost. Kdor ima oblast čez morske ožine, namreč obvlada Sredozemsko mor-le in Črno morje ter razpolaga z vsemi prometnimi zvezami, ki vodijo v notranjost Azije. Ako bi Angleži KI! dobili v poboljšsvala in vse se je srečno izteklo. Pravljica ima na odru šest slik (prvi dve bi bilo treba združiti) in bomo imeli v njej prav dobro mladinsko igro, ki jo bedo otroci povsod z uspehom igrali, saj takih stvari nam :e treba. Seveda tako oblast morske ožir.e, bi gospodovali čez ' 'zborno, kot so jo včeraj igrale naše dek-Sredozstr.sko morje in tudi Črno morje bi!,ice. se ne bo povsod Igrala. Občudovali postalo angleško rnare clausum. Anato. HJa, Perzija, Turkcstan In Afganistan bi dejansko prišli ped angleško oblast. Toke rešitve turškega vprašanja pa so se ustrašili Rusi in Turki direktno, Francozi In Italijani pa indirektno. smo v resnici igralske zmožnosti otrok, ki nimajo niti 10 let. Predvsem obe Ma-rički. kako sta podali svoji vlogi. In varuhinja Metka. Poseben trio so bili čev- calo priljubljeno našo rzgojiteljioo in mladinsko pisatelrioo na oder, na koiic-i igre je dobila več šopkov ▼ dar. Režijo je imel g. Lipah, ki je dal celi igri lepo scenično ozadje. V znak priznani* mu je mladina poklonila šopek Osnovni šoli, gdč. Grošljevi in vsem. ki so pripomogli k tej lep! mladinski priredi 'vi. čestitamo! — Te vrste predstave bi bilo treba kolikor mogoč« pospeševat' — in omogočiti z nizko vstopnino, dn bodo dostopne tudi ubožnejšim otrokom. XVII. razstava »Proljetnog salona > v Zagrebn. V nedeljo 27. maja se je v Zagrebu otvorila razstava »Proljetnog salona«, v katerem je izložil svoja de bi največji jugoslovanski kipar Ivan Me štrovič. Razstava obsega okolu 250 slik in kipov. NačastnejSe je zastopan Meštro-vič (njegova dela zavzemajo celo dvora no), poleg njega pa Ljuba Babič, Geca:. Dzelac, Bccič, Coito. Johan. Kerdi'' Konjovič, Kokotovič Tomislav Krizmaj A. Krizmanič-Paulič. Ruža Meštrovič M. Tartagiia, M. Trepšo. L Turkalj. V. Varlaj in M. Milunovič. Otvoritve razsta ve so se udeležili predstavniki civilnih ir. vojaških oblasti, zastopniki novinarjev, književnikov in umetnikov. Vstopnine jo blagajna izkazala prvi dan razstave — Ijar in njegova dva pomočnika, ki so j bili naravnost sijajni. Ali pa oba strežb i Angleži so poiskali srednjo pot, katero !J,a! T® bi!o. treba vidctj- sPl°h je bila ; S000 dinarjev — vsota, ki je našim p so nastopili v Lausannl. Posrečilo se Jim 'v?a 'S™ višku, kar se more zahtevati 1 rediteljem umetnostnih razstav Se ved Je prepričati Turke, da bi se njihova po- !«** otroške predstave. Kralj. Duh — pre-|no nedosegljiv sen. litika v ruskem pravcu maščevala nad' .............................. —. . i — njimi, ker bi prinesla ruski državi preve- j like ugodnosti In so turško delegacijo ali oceana. Ako je treba, ie dejal, se bo tem bratom pomagalo tudi s silo. Mussolinijeve besede so jasne in tako otipljive, da ni dvema o njih, komu so bile namenjene. Izrečene so bile tudi na našo adreso. Zato Jih že kot vestni kronisti beležimo, da sinovi iugoslovenskega naroda doznajo, kako se napihuje poglavar tiste Italije, ki ima med svojimi sosedi tud' r.ašo kraljevino. Kova grupacifa Evrope 2e delj časa se opaža, da se poiitika Velesil našega kontinenta grupira v dve novi formaciji. Prvi povod za to grupa-cijo je dala francoska zasedba ruhrskega ozemiia. Seveda ie trancosko-angleška zveza že pred temi dogodki trpela na pomanjkanju iskrenih medsebojnih odnošajev. Vendar pa stoji, da je bila francoska zasedba nemškega ozemlja vsaj direkten vzrek za utemeljitev novega političnega stališča Anglije napram francoski državi. Tako se sedaj v evropski politiki pojavljata dve grupi: prvi stoji na čelu Velika Britanija, ln tej se približuje Italija, katera vodi na motvozu Madžarsko in Avstrijo. Skupina je več ali manj zase zaokrožena celota ter stoji v nasprotju z drugo grupo, katero vodi Francija in kateri pripada skupina držav Male antante. Razlogi za novo grupacijo evropskih sil so stvarnega značaja. Politični cilji An skem vprašanju. Podlaga mirovne pogodbe pa je Veliki Britaniji nudila večje pridobili za svoje stališče. To je bil naj-večji uspeh angleške politike, ki Jo !e do-' segla v turškem vprašanju. Sedanja konferenca v Latisaniii nima j posebnega pomena. Turško vprašanje Je: v glavnih potezah 2e rešeno. Turčija si, je ohranila morske ožine, kultcmi in go- vestiiik Pomen ?ahke atletike sa telesno vzgojo ugodnosti, nego Franciji in Italiji. Angli- , spodarski vpliv angleškega naroda v Tur-ia je delovala na propast Turčije z di- j čiji se je dvignil ter oslabel politiko ro-rektnim podpiranjem grške armade ter s ! manskih narodov, ld bedo vsled angleške pedpihovanjem različnih narodnih manj- [ politične spretnosti morali prej ali slej šln v Anatoliji, kjer Je Imela posebno do-; svoje dosedanje privilegirano stališče na bro zaslombo v Armencih in Kurdih. ! turškem vzhodu popolnoma opustiti. ! ljajo. druge pa zanemarjajo, in čim dalj,11 traja, tako enostransko udejstvovanje ■ Športna vzgoja v mladosti mora vse-Lahka atletika y jedro športnega j stransko vzpodbujati rast telesa. Hitrost, udeistvo vanja. Nobena, športna panoga jakost, vztrajnost — v tej vrsti vidimo ri.iT,i ne nudi toliko dobrin, nobena ni v ! te lastnosti nastopati na organizmu in v stanu. tako smetreno, enakomerno in obenem estetično izveživiti človeško telo. kakor lahka atletika. To so spoznali vsi modemi 6portniki in radi tega posvečajo vsi narodi in vse države lahki Dva kulturna dogodka v Mariboru V soboto hi nedeljo je doživel Maribor dve pomembni kulturni prireditvi, tretja pa je padla v vodo. Po daljšem premoru si je končno opomogla Glasbena Matica, ki je zbrala raztresene :ide in v soboto pod taktirko g. Topiča z osveženimi močmi podala koncert, ki ie bil, četudi morda še ne dovršen, vendar na nepričakovani višini. Občinstvo v6 ceniti pomen Glasbene Matice in Je zato skoro napolnilo veliko GOtzovo dvorano. Na programu so bile priznane in težke skladbe Vllharja, Gerblča, Deva, nekaj srbskih in celo ruskih, ter skladbe Emila Adamiča, ki Je j h tej vrsti se polagoma zopet izgubljajo Na.Tjgvo začne pojemati hitrost in spret nos t, potem jakost in nazadnje vztrajnost. Iz predstoječih izvajanj izhaja, da je atletiki posebno skrb in pažnjo. Le v j harmonična vzgoja telesa le mogoča ako našem športnem življenju lahka atletika j se pravilno uveljavljajo vse tri vrst" še ne zavzema onega mesta, ki ji po ; športnega dela. S tega vidika imamo pre-vsej pravici gr?. . soja-ti razne panoge telesnih vežb, pri če- mer takoj vidimo, da stavljeno nalogu smotreno dosega samo lahka atletika. Vsaka telesna vežba mora biti harmo- Petje, deklamacije (slovenske tudi nem-i nična v funkciji in v obliki, to je na _ _ ških deklic), glasba, igra s skoro 300 so, znotraj in na zunaj. Tako harmonijo pa lek na ».rat^e, srednje m dolge distan delujočimi, vse na taki višini, da ničesar le dosežemo, ako se medsebojno dopol- gozdni tek (Cross country) tek boljšega od te dece ni mogoče pričako- njujejo vse tri vrste športnega udejstvo- j zaprekami. štafetm in maratonski tek vatL Učitelja Nerat in Ipavec, ki sta žrtvovala ogromno svoje velike energije tej rmadi, kakor tudi učiteljice, moramo le vanja. ki jih poznamo, to je hitro delo, ; "kok v višino in na daljavo, ekok ob pa tež k delo " in vztrajno delo. Enakomer-!metanje diska, kopja in krogle: vse na izvežbanost v vseh teh vrstah šport- 0 rjam J° sredstvo, da poljubno, tod:; občudovati. Posebno Neratovi uspehi so nega dela ustvarja tip človeka, ki ga savedno uporabljamo hitro, težko bili čudoviti. Naj mu bodo rad! pomanj- . priznavamo za najbolj mnogostranskega ! vztrajno delo m teko dosegamo harmo kanla prostora te skromne besede v za- v telesnih sposobnostih in za najlepša v nično vzgojo telesa. \sal; človek bn, deščenje. Občinstvo, posebno starši dece j obliki. tn«P. kakršnega s. je sam pridobil tn zr, pa mu ohranijo gotovo trajno hvaležnost. Katera teh treh vrst športnega dela ,£ užil- .T-^tV^Jt^ Bili so lepi trenutki ob pogledu in uživa- pa je najvažnejša? Na to nam odgovar- I ah +z»nan^ ^ Pr,pa^, 'sa f^0T nju tega težkega kulturnega dela. j % narava sam^ V gotovih dobah raz- ! r'ost, samftm"- .■'. ! . , . , . , . - ... i na, ki to veco, posebno v mladostni dob;, ■voia kaže vsaka teh vrst svoie najboljše : ' . r. , . . , ___■.__i; I ko so na tem, da dajo svojemu teles:; trajno obliko? Te!esno-vzgojevalna mc toda lahke atletike bi se morala zarad zastaviti že v ljudski šoli. Proste vaje, tek na kratke distance, skok, v učinke. Za mladino so v prvi vrsti pri-Koncert pevskega zbora ljubljanskih ! rnerne vežbe v hitrosti in spretnosti, fli-prišel esebno iz Ljubljane h koncertu, učiteljišč, prirejen v poneaeljek večer v j trost in spretnost odgovarjata stremi ja-Pesem za pesmijo je vžigala navdušeno , lastni skupni prid, namreč v korist Feri- j nju mladostnega organizma in naj torej i občinstvo, ki je živahno aplavdiralo Injjalnega saveza, je dosegel prav lepi prideta posebno do izraza. Jakost ^ ! višino in na daliavo cai b' b:l počete' skladatelji so dobili lepe vence in šopke, i uspeh. Fiiharmoniema dvorana je bila ! vztrajnost smela v tej dobi imeti le ped- m 1 0 ca- 31 ' P0®61 glije ss ne krijejo s politiko francoske j Lepi večer je zaključila še prijateljska j povoljno napolnjena, stojišče nabito. zabava v Narodnem domu, kjer so bile j Neprilično je diruiia praznina v vrstah Izrečene tudi številne spodbujajoče bese-! sedežev, zlasti ker sinoči ni bilo druge de. Želimo le, da bi vsi scdelovalci Matice j primernejše prireditve in tudi s soparo republike. Angleži in Francozi imajo napram Nemcem neenako staiiščc. Francija hoče razorožiti indnstrijalno Nemčijo, Anglija pa stremi za tem, da se Francija ne okrepi na račun Nemčije, kajti potem bi postala Francija v nekih czirih lahko tekmec angleških korist!. Tudi n:ed Italijo Ln Francijo zeva precejšnja razpoka. Njuno rivalstvo Je doma v vodah Sredozemskega morja. Odtod Italijanska neprijaznost do Francozov in francoske simpatije do našega Jadrana Mala antanta ;e torej kot zaveznica ostali pri dosedanji požrtvovalnosti, da bi. nikakega izgovora Omalovaževanje te j uadrzalo. Kajti mladostno telo je mehko lastnost doraslega •s kat se je oglasil 2eja, »saj imamo »Kam boš hodil,« je zarenčal dolgi Zc mnogo božjega blagoslova v tem tihem tudi golobičico. Glej Jo, glej jo, prepeiič- ' ja in ga potisnil na stol. »Pri nas bodi fc: i zavetju. Kadar je prišel domov, so ga po- ko, kako je srčkana in drobna. Kaj Je 1 vesel bodi. ko imamo tako lepo golobičk zdravili otroci v vrsti kakor piščali pri: tvoia Metod?« med nami.« orgijah. Koliko jih je bilo, ni vedel niti i »Moja je in moja bo, se Je zagrohotal Nato se je sklonil k Emiliji: sam natanko. ; ravnatelj Brinar in zakrožll dekletu z des- »Vidiš, ti srečna kraljica Metodoveg: Ko jc tako hodil po cestah in premiš- i nico krog pasu. »Je prišla iz daljnih kra- bogatega srca, tale gospod Vrtencelj ur Ijeval težave svojega življenja, je naletel j iev,» je še pripomnil Brinar. pa so šli. i tudi doma prepeličko, srčkano kakor t; na pesnika 2ej.->, ki mu sicer ni mogel1 »Oh«, je sam zase premišljeval Vrten-; samo piče mu manika, piče. Reci no Me dati kron, pač pa ga ie povabil s seboj i celi, tka ko Je ljudem prijetno na svetu, todu, naj odveže mošnjiček« k lepi Minlii, ki jc točila dobra vina. Tam | Dan se jim klanja, noč jih gosti, jaz pa___I Ženska je z vrhnim telesom slonela r/ sta srkala božjo kapljico. Žeja ie sladko 1 Kaj poreče Ema, ko pridem prazen do- , Metodu, ki ie brodaril s svojimi zalltirr govoril lepi Minki, Vrtencelj pa je bridko : mov?« i rokami po njenih laseh, po obrazu in p premišljeval, kako grenko mu bo govorila ! »Kako ti Je ime, golobička?« je zašli-. višinah pod vratom, a razumela ni nobr ! žena, ko pride spet brez tolažbe domov, j šal kakor v snu vpraševati Žejo, a žen- j ne besede. Od časa do časa Je odprla oč i Polagoma se ie obeh lotila dobra volja in i ski gias je zactngljal: i pogledala medlo zdaj tega, zdaj oneg: j 2cji se je zahotelo spremembe. »Emilija.« | vzdihniia polglasno: »Krasno!« In spet ob »Pojdcva. prijatelj,« je vsta! In potegnil1 Kmalu nato spet: »Krasno!« molknila. Vrtenclju se je vse medlo prt j Vrtenclja s seboj. Bilo Je že malo pozno | Obilni Brinar je motovili! kakor utele- očmi in silno hudo mu je bilo pri srcu. I in ulice skoro prazne, le troje veselih , šeno spoštovanje in čast, ki je meso po- »Pojdem, pojdem,« je mrmral ln se dv i iiudi se jima je prigugalo nasproti. 2eja i stala. 1 gal, a Zeia ga je tolažil: je spozna! tovarniškega ravnatelja Meto-j »Jaz vam pravim, iantic, poezija, to ni j »Kakor veš, no, če si že tak. Vsaj • ; da Brinarja, ki je bil na glasu kot izvT- • vse skupaj za nič. Ko sem še majhen bil, čašico zvrni, boš lažje prestal, ne?« (iali, dokler niso naposled vsi skupaj obsedeli za okroglo belo mizo. Postrežljivi natakar je pomenljivo na-tnežiknii rumenolični družici, ki se je nasmehnila in mu prepustila nove goste. »Se klani am, gospoda, izvolite, prosim?« Elegantni možakar se je okrenil in motno uprl svoj zaripljen pojrled v natakarja. »Kai želimo?! Šampanjca, saj veš!« Pij!« Metod Brinar je prijel kozarec in napi! ženski, ki je zavila oči in vzkliknila: «Krasno!» «2iveli, gospod ravnatelj!« se je oglasil tedaj še Anton Vrtencelj, ki je bil čisto slučajno prišel v to družbo. Zvečer ie bil namreč odše! z doma, da poišče kje plemenito srce, ki bi ga hotelo za ncdolo- sten špekulant in precej petičen mož. ' sem tudi jaz zagrešil troje aH četvero »O, 2eja, solnce žarko sredi polnoči,« , pesmi in so mi pravili, da Imam talent, sc je zasmejal Brinar, a 2e)a je porinil! moj stari pa je vzrojil in mi pripeljal z ubogega Vrtenclja prodse: : vsake strani tako gorko, da ml je en- »Gospod Vrtencelj je to, slišiš, Metod! j krat za vselej počila pesniška žilica. To To je Anton Vrten celi, dober dečko, ki j je poezija!« je stisnil k sebi žensko, ki je i razbil par steklenic ln poklical: »Plačat! ima dema ženo in deco, pa Je revež že- rekla: »No!« in «Oii!», potem pa spet:' Natakar Je prišel, se naklonil, pobr ien in suh. Vzemi ga nocoj v svoje okrl- i ^Krasno!« j denar iu pomagal družbi na prosto, lja; saj je državni nameščenec in boš Potem so žametov ilili v kavarno, kjer i »Krasno!« Je še jeknila ženska, ko : Vrtencelj je ubogal in odmotovUH: »Zbogom, gospodje, ztogom in prav le? hvala vsem skupaj.« Kavarna ie bila že skoro prazna. Brina se je predramil, pahnil žensko od sefc storil dobro delo njemu ln narodu.« j je razložil Brinar, da ie gospodič. Emilija i poklical Brinar kožiiaža hi Jo posadil »2ive!a poezija naše mlade domovine,« j nocoj kraljica njegovega srca. Se marši- j kočijo, j je vzkliknil Krivulj. Potem so se se zna-1 kaj je povedal, toda jezik se mu je za-1 »Pa Je spet mmil večer, Je dejal Ki : nili in šele tedaj je Žeja opazil, da Je v. plefal tako hudo, da ni bilo mogoče raz-; vulj, Žeja pa je z monotonim, hreščečii | družbi tuja ženska; kajti med hrapave j umeti niti besede. Tedaj se je zdramil j glasom zategnil sredi ceste: ! moške glasove ie vzkliknil droben ženski j Vrtencelj iz omotice in trudno šepnil 2eji: i »Pa tista bo mola, k! na en čevelj Svc-j glasek: ' »Zdaj pa moram Iti. Doma vem, da so I dra« — čen čas podpreti z nekaj kronami. Imel. »Krasno!« vsi v strahu.« i Potlej ie utihnil in odkolovratil v noč. »ilco začudeni, ako jim povemo, da po veČini ne znajo pravilno dihati, jesti in žvečiti, ampak tudi ne hoditi in Se manj reči. Da je mogoče o tem napisati obsežne in zanimive knjige, se jim bo zdelo višek nezmiselnosti. In vendar ie temu tako. Pravilen tek je zelo težak in vsak tekač doživlja v razvoja od svojega navadnega kretanja do športno pravilne hoje in do teka si i f en prehod, kakor otrok, ki ee v svojem prvem živ-Ijenskem letu dvigne z vseh štirih in za =iIo vzdržujoč ravnovesje napravlja svoje prve korake. Angleži, ki so v svojem f.enijalnem doumevanju vsega, kar je enostavno, v pravilen šport preizobrazi-li naravno kretanja človeka, hojo in tek, prekašajo le zaradi tega še danes druge narode v raznih športnih panogah Kajti ♦ek je pričetek vsega športa, naj gre za tenis, nogomet, smučanje ali turistiko. Kdor se. strogo izpolnjujoč fizikalne zakone hoje in teka, najhitreje giblje, bo tako na igrišču kakor gorah vsikdar v -prednji vrsti. Oglejmo si pa tudi met diska ln kopja. To st?- dve panogi športa, ki vzbu-ata v gledalcu največji estetični užitek, od izvajalca pa zahtevata jako«t in i!an, združen z največjo eleganco. In prav gotovo ni naključje, da nahajamo med metalci diska in kopja najlepše moške postave, ne one žive sisteme misič-natih grb in izrastkov, ki nam jih predstavlja famezijski Herkul, temveč krepke in vitke idealne prikazni, kakršna ie na primer Mvronov »Metalec diska*. Met diska je velika umetnost, ki zahteva, da pred metom v nekakem vrtincu napnemo vse mišice telesa. Kajti diska prav za prav ne vrže laket; laket le nosi metdlo, ki ga z zaletno silo okretajočega ie telesa zalučimo v daljavo. Posebno prožnost telesa in nakratno . Za zgled naj bi tem klubom služila »Ilirija*, prvak Slovenije v nogometu. Pred mnogimi leti ustanovljena zgolj kot nogometni klub, je kmalu uvidela velik pomen lahke atletike in jo je začela intenzivno gojiti. Danos ima sekciia raalodane vse športne panoge, za tenis, irsanje, smučanje, plavanje itd. Med njenimi člani najdemo izborne atlete. Levo krilo, priznano eden najboljših forwardov Jugoslavije, je izvrsten tekač na srednje distance, se odlikuje v metu kopja in drži v skoku na daljavo ne-oficijelen rekord. Eden branilec je izvrsten sprinter in nič manj odličen metalec kopja. Dolgoletni in sloviti golman se je odlikoval v metu diska. Nič manj se ne odlikujejo člani »Primorja*, ki goje lahko atletiko najintenzivneje 'j10!0- Tekmovanje se je z malimi pre-nice na tem' ako čujemo, da more dane« i sIedki vryl° 0(1 9- zjutraj do pol 7. zve-- " čer. Vojaško tekmo je vodil polkovnik Krstič, pri tem težavnem poslu pa ga je krepko podpiral major v pok. gospod Juvančič. Tekmi jo poleg številnega občinstva prisostvovalo tudi več zastopnikov vojaških in civilnih oblasti, med njimi polkovnik Vučkovič s celim štabom in veliki župan dr. Lukan. Prvi le šport odgojiti prave može. Niti najmanj ne dvomimo, da se bo v vseh športnih klubih udomačila lahka atletika, ako bo v vsakem klubu najde le en športnik, ki spozna njen veliki teles-no-vzgojevalni pomen in ki propagira s potrebno vztrajnostjo. Medtem je lahka atlotika že tudi pri nas v Sloveniji nastopila svojo brez-dvomno zmagovalno pot. Za propagandni štafetni tek, ki ga je lahkoatletski podsavez na binkoštni ponedeljek priredil v Ljubljani, poklonil je dnevnik «Jutro», čigar Športni Vestnik je ofici-jelni organ Športi ie zveze iu vseh pod-savezov, prehodni pokal. Tek se je vršil ob mnogobrojni udeležbi občinstva. Lanski zmagovalec »P imorje* si ni dal življenja ie Kako naj pozdravljamo Iz Maribora smo prejeli: Oospod Franjo! Vaša Izjava »Moško pozdravljanje* nI ravno lepa, ko pravite, da se »nikomur več ne odkrijete* In to radi take malenkosti. Ce ne morete kupiti vsakega pol leta novega klobuka, hodite poleti razoglav ta pozdravljajte, če hočete, tudi po lašistovsko. Ce bodete poleti razoglav, mislim, da ne bodete nahodni. Za zimsko vreme pa je vsako cenejše pokrivalo dobro, tudi če je doma prikrojeno. (??! Opomba ured.) Tako si strel kot znamenje za pričetok tekme je najbolje pomagate iz zadrege. Ce bi pa oddal polkovnik Vučkovič. Pri tekmi so 1 gospod Franjo bi! rad lep In fin v seda-bili kljub neugodnemu vremenu, kajti j njih časih in če ni verižnik ali kaj slič-zemlja je po dežju izpuhtevala in solnce j nega, mora razen finega klobuka nositi je sijalo vojakom ravno v obraz, doseženi j pod telovnikom na vso moč nategn.ien pas naravnost "presenetljivi rezultati Voja- ! čez želodec. Prijateljica Vaše oboževanke. štvo je v primeri z lanskoletnimi rezultati doseglo za 100 odstotkov boljše uspehe, kar je pač jasen dokaz, da je naša armada, osobito kar se tiče stre- iztrgati lavorike ta je izboljšal čas od j Lianja, na jako visoki stopinji. Najbolj 5 minut 1/10 sekund lanskega leta na 4 minuto 471/5 sekund. Tako ima vse upanje, da si prihodnje leto pribori pokal. Med občinstvom pa je bilo opažati vedno več zanimanja in zmisla za športne telesne vežbe. Naj bi ta športni dogodek vplival na vse one klube, ki doslej lahki atletiki niso posvečali potrebne pozornosti — korist bodo imeli le oni sami! Športni senljor. Teniška turnir v Ljubljani Kakor smo že na kratko poročali, ie povabila ljubljanska »Ilirija* povodom slovesne otvoritve svojih novih teniških prostorov na Koslerjevem vrtu zagrebški Hašk na medklubni turnir, ki se je vršil prošlo nedeljo. Zagrebčani so se radevo-lje odzvali in so poslali v Ljubljano šest svojih prvovrstnih igralcev: gospe dr. Pe-leševo in VViirtliovo in gg. Antolkoviča, Freudenreicha, Kacijančida in VViirtha, šega lanskega strelca je letos prekoeiio kar 15 strelcev. Rezultati so tem bolj razveseljivi, ker so se tekmovanja udeležili v prvi vrsti rekruti ljubljanskih polkov. Videli smo že mnogo tekem, a letošnja je, kar se tiče preciznega in brzega streljanja, prekašala vse ostale. Vojaki so namreč morali v eni minuti oddati 6 strelov ta še dobro meriti. Tok-me se je v celem udležilo 443 oseb. Najprej se je vršilo tekmovalno sre-ljanie vojakov in nekaterih civilnih oseb na 400 korakov. Kakor že omenjeno, so bili ravno v tej skupini doseženi najlepši rezultati. V celem je dobilo nagrade 30 strelcev, in sicer: prvo darilo vojaški mojstrski strelec Slovenije po-ručnik Vizjak Milko, nato po vrsti: Šunko, Kneževič, Karač, Prenk, Torbica, Milač Rudolf (civilist). Jelen. Zidarič, Modrič, Peiič, Sterlekar Milan (civilist), Ramšak, Klipa, Ivačič, Demšar, Lju-baš, Markovič. Zornik, Miloradovič, Tu-rič. Colič, Haravanja. Lazič, Brajkovič Milosevič, Lobnik, Zolger dočim je Ilirija nominirala gdč. Hildo Ko-slerjcvo ln Milčl Bloudkovo ter gg. polk. j Cvitkovič, Milana Bleivveisa, Aleksa Biilovva, Stana j Franc (civilist) in Kuhar, Pelana In Herbcrta Trolla. Za vojaško tekmo se je vršilo ir.Ia- Turnir je obsegal 14 partij: 4 poedinih dinsko tekmovanje na 25. m. Streljalo iger gospodov, 2 damski, 4 dvojni gospodov, 1 dvojno damsko in 3 mešane. V vseh so zmagali Zagrebčan! in dosegli tako za sebe prav lep rezultat 14 : 0. Najlepša in za Ilirijo najmočnejša partija je bila dvojna igra Freudcnreich-Kacijan-čič : Bulow-Troll, ki je končala 6 : 4. ae je prav dobro, napredek je bil viden, vendar pa je bila udeležba v tej skupini nekoliko manjša nego lansko leto. Tekme so se udeležili tudi skavti, ki so dobili posebno darilo. Na tem mestu moramo izreči zahvalo tudi g. Sevčiku, ki je tekmovalcem dal na razpolago brez- (Opomba uredništva. Lepa naš prijateljica naj blagovoli povedati, čemu naj še mošk! nosimo modrce! O. Franjo prav posebej modrca ne potrebuje, ker je vitek, saj je turist in plesalec ter nima z verlž-nild niti zunanje niti duševno prav nič skupnega.) Iz LJubljane nam piše slovenska pisateljica: No, gospod Franjo, zdaj pa že vem, zakaj se ne srečava nikoli in nikjer več. Vi, ki vidite dobro, računate na mojo silno kratkovidnost Zato se me pravočasno izogibljcte, da si prištedlte en pozdrav ln enkratno otipavanje svojega dragega klobuka. Radi razlogov, ki ste jih navedli v »Jutru*, Vam ne zamerjam prav čisto nič Vašega izogibanja. Takisto sem prav rada oprostila onemu gospodu, ki Je dami, stoječi poleg mene, poljubil roko, meni pa ne, ker nisem bila oblečena zadovoljimo s tem, da pozdravite ustno več ali manj glasno z več ali man! globokim poklonom, kakor Je čin moža do-tlčne dame višji aH nižji. Mora mu biti — ženstvu namreč — v prvi vrsti pred očmi zdravje naših moških, ta v našem interesu Je, da se ohranijo njihovi klobuk! čim delj. Ker sva že pri pokrivalih, naj Vam Šo Jaz potožim svoje gorje. Druga nobena st do sedaj nI upala, ker so taki klobuki moderni in zoper modo govoriti — bilo b! strašno nemoderno. Vsi lasje, k! so kras vsake glave, bodisi ženske ali moške —■ ženske še posebno, ušesa vsa ta glava vsa do tilnika tiči v našem vražjem obro. ču. Ko se ta klobukov nestvor sname, zacvete vam in zazvoni po glavi, kakor se godi z nogo, ko sezujemo preozko čevlje. Kaj naj storimo: Naj II bomo sužnje modi, naj nosimo ta nestvor v roki ali na| hodimo gologlave? V Jutranjih urah hodim že Itak, kakor več drugih, po svojih opravkih brez vsakega pokrivala, in tedaj je tako lepo sveže, tako prijetno moji ubogi glavi, katero moram radi drugih popoldne zopet potisniti v on! neokusni obroč. M. N. Iz dežele, kjer je meso zastonj Vojna tn n)ene posledice so porušite svetovno gospodarstvo in tako se pojavlja dejstvo, da na nekaterih kralih sveta brez koristi glnevajo zaloge, ki so na drugih krajih nujno potrebne. Dočim Je n. pr. pri nas In zlasti še v industrijskih deželah pečenka postala slasten oblizek, okusil o,' "ele gantiio' Tn m^crno.~Ko 'se~ !e i ki si ga težko privoščimo. Imajo v Argcn-sedaj razpravljalo v »Jutru* o poljublja- tlnlll toliko živine, da sc zanjo skora nič več ne dobi in da tamkaj ubijajo miabup. Pred petdesetim! leti hi prej, ko Argentlnec nI Imel drugega ko meso, ko "O se črede neznansko množile ln je obstojala nevarnost, da požrejo zadnjo bil-ko v širnih argentinskih planjavah, so ži-inorejci uprizarjali ogromno pobijanje iivtne. Zdi se, da se podobne razmere 'račajo zopet v deželo. Angleii proti bolem! raka Sna najstrašnejših bolezni Je rak. Zdravniška veda se bori že tisočletja proti nji, a le redkokdaj z uspehom. ROntgenlzira-nle In radljlranje vzbujata nade na uspehe, ki pa so doslej resnični večinoma le ■ie po operacilah. Te pa niso vselej inož-r.e ali so prepozne ali preplitke. Zato se :pecijalist1 In posebni zavodi za zdravljenje raka še vedno trudijo, da bi našli aspešna zdravila proti raku, ki ga smatrajo v večini slučajev za neozdravljivo bolezen. Zdaj poročajo Iz Londona, da so ;>ndi ustanovili British Einpire Cancer Company, delniško družbo za pobijanje raka. Družba zbere ogromna denarna sredstva, s katerimi se omogoči kolikor :Tiožno zdravnikom, da se temeljito bavi-jo s proučavanjem in zdravilnimi metodami bolezni raka. Družba bo imela več oddelkov, ki bodo proučevali raka v raznih stopnjah razvoja. Oddelki se bodo bavili z raznimi zdravili, s kirurgijo, higljeno, kemičnimi problemi, s fizikalnimi problemi, s patologijo človeka, živalstva in rastlinstva, kj takisto trpita zaradi raka. Vsa razkritja, vsi Izumi se sporoče vsem oddelkom, da bodo poučeni o najmanjšem uspehu na tem polju. Družba bo seveda pod državno kontrolo. Delnice so na razpolago vsakomur. Ze danes je gotovo, da bo odziv velikanski ln da se zbere velik naklad na korist trpečega človeštva. Daje širjen ln hna vsaka sodma oseba, nad trideset let, to bolezen. star« X Živo srce v mrtvem telesu. V italijanskem mestecu Prato se Je nedavno pripetil velezanimiv slučal. V bolnici Je umrla 191etna dekle. Preden so Jo prenesli v mrtvašnico, so poklicali zdravnika, da ugotovi smrt. Zdravnik pa Je opazil, da srce še bije, čeravno je celo telo že zamrlo in so se že pojavili simptomi mrtvila. Takoj Je poskusil, da na umeten način povzroči zopet dihanje, kar se mu Je posrečilo po 30urnem trudu, ko je telo že začelo razširjati mrtvaški duh. Cim so pljuča začela delovati, Je oživelo tudi telo ln dobilo zopet normalno barvo. Prizadevanju zdravnikovemu pa se vendar n! posrečilo, ohraniti dekle pri življenju, ker so pljuča čez nekoliko ur zopet nehala dihati. Kmalu potem Je nehalo biti srce. Dekle Je večkrat odprlo oči, dokler so pljuča funkdjonlrala, a zdi se, da se ji ni vmila zavest. X Vedno mladi d'Annunzlo. Zad nje dni se je mudil na Francoskem pesnik d'Annunzio. Pretekli ponedeljek Je bil na bregovih Gardskega Jezera, ki so sedaj vsi v cvetju. In tam so mu napravIH na čast tekmovalno veslanje, za katerega daroval srebrno kupo. Na bregu so posta vili tribuno z navadnimi stoli za povabljence, na sredi pa udoben sedež za slav Ijenca. Ker Je komite poznal pesnikov okus za stare reči, si Je Izposodil krasen renesančni naslanjač s sosednega gradu, Ko se je d'Annunzio prikazal, je takoj opazil, da so zanj pripravili nekaj posebnega. Mehkega naslanjača bi bil vsakdo vesel, reški junak se je pa razjezil ko ga Je ugledal. On da H ne prenesel nobenega napora več? Vojak - pesnik -diktator - aviatik nI nič pomlšljal. Pokazal Je svojo moč. Zgrabil Je dragoceni na slanjač ln ga zagnal v globočlno jezera. Bog ne daj, če bi to storil kdo drugi. Ljudje bi rekli, da ga trka. D'Annunzlo Je pa po tem dogodku še veliko bolj slaven. Trboveljska premogo-kopna družba v letu 1922 O 50. občnem zboru Trboveljske pre-mogckopne družbe smo prejeli sledeče Poročilo: Družba praznuje sedaj 501etnico svojega obstoja. Ustanovljena v dobi skoro katastrofalne gospodarske krize se Je z največjimi težkočami, hvala doslednjemu vodstvu, povzpela Iz skromnih početkov do znatnega podjetja ter si pridobila ugledno pozicijo. Kakor v prejšnjih tako so bila tudi v nretečenem ietu osredotočena stremljenja iružbe na to, da z novimi napravami in izboljšanjem starih poskrbi za čim večjo produkcijo. Z zadovoljstvom se mora ugotoviti, da Je uspeh tozadevnih odredb viden v znatni meri že v poročilnem letu. V svrho sanacij delavskih stanovanskih razmer so se v večjem obsegu dogradile nove stavbe, kar namerava storiti družba rudi v bodoče, da lahko nudi delavstvu edobnost prostornih in zdravih stanovanj* Rudniki so producirali 1,172.726 ton premoga, kar značl v primeru z letom 1921., ko se je proizvodilo 1,001.639 ton, :>kroglo 170.000 ton (17%) več. Cementarna v Trbovljah Je Izdelala 1557 vagonov cementa. Apnenice v Zagorju so pa izdelale in razpečaie 1861 vagonov apna. Za tekoče leto se nadeja družba nadaljnjega bistvenega zvišanja produkcije premoga, čeprav se bosta mogla rudnik Rajhenburg In Laško z večjimi proizvajalnimi količinam! staviti v proračun šele počenši z letom 1924. Ker sedanja delniška glavnica ne stoji t nobenem razmerju z znatno povišanim jbsegom prometa ln nikakor ne zadošča neprimerno naraslim mezdam, materljal-lim cenam, stroškom za Investicije In drugim izdatkom, Je sklenil občni zbor jovišatl delniško glavnico, !n sicer z Izdajo novih 500.000 delnic, tako da znaša nova delniška glavnica 50,000.000 Din. Olede uporabe dobička se Je sklenilo: 1.) Nakazati penzijskemu zavodu družbenih uradnikov in slug 750.000 Din. 2.) Vložiti v rezervni fond 1,000.000 Din in 3.) po izplačilu tantljem glasom pravil fzplačatl dividendo od 25 Din za delnico. Kupon št. 10 se bo vnovčil počenši od U. junija t. 1. pri Slavenski banki in vseh njenih podružnicah. Živinorejska anketa Pod predsedstvom velikega župana dr. Luka na se je vršila v ponedeljek •ri oddelku za kmetijstvo v LJubljani anketa, ki je Imela na sporedu vprašanje o preskrbi pogrebnih pleme-njakov hi o t g a » i z a c I j o živinorejskih odsekov. Ankete so se udeležili zastopniki pokrajinske uprave oddelka za kmetijstvo šef Sancln, \iadni svetnik P a u I i n ln kmetijski svetnik R o h r m a n (kot referent), zastopnika Kmetijske družbe podpredsednik prof. J are ln tajnik inž. Lah ln /rastopnik Zadružne zveze dr. B a s a j. Po otvoritvi ankete je poročal kmetijski svetnik Rohrman o prvi točki ankete, ki se tiče preskrbe potrebnih ple-menjakov. Opisal je najprej stanje živinoreje, ki se Je vsled pomanjkanja krme v zadnjih dveh letih močno poslabšala. Od 444.719 giav goveje živine leta 1921. smo padli do februarja letošnjega 'sta na 348.25° «rl:n-. tedai za 22 Padlo Je število krav v tem času od 221.151 na 175.623, tedaj za 21 %, število bikov pa od 4882 na 2558, to je za 48 % Razmerje med kravjerejo in btkorejo Je bilo do februarja še dosti ugodno, po tem času se je f« število bikov opasno znižalo, tako da se Je bati vseh zlih posledic takega pomanjkanja, v prvi vrsti Jalovosti krav, v drugI pa pomanjkanja mleka In telet. Ta škoda se utegne šele par letih zopet popraviti. Kmetijski oddelek Je ukrenil vse potrebno, da se ta škoda zajezi ln oddaja bikov prepreči. Naprosil se je izredni kredit za nakup plemenjakov in storili tudi potrebni koraki pri občinah. V debati, ki se Je nato razvila, se Je mod drugim poudarjalo, da Je treba po sodnih okrajih o priliki sej in sestankov županov prirejati predavanja o važnosti in o Izvajanju živinorejskega zakona. Sklenilo se Je slednjič, da se napravi na ministrstvo nova vloga za izdatno pod poro, ki je potrebna za nakup plemenjakov, dalje da se vpliva pri občinah in okrajnih zastopih na nujno potrebno pospeševanje bikoreje, ki naj se v ta namen obračajo tudi na denarne zavode ln domače posojilnice za potrebno podporo. Tudi o drugI točki »organizacija živinorejskih odsekov, je poročal kmetijski svetnik Rohrman, ki je poudarjal, da Je dosedanji zakon za povzdigo reje goveje živine dosegel svoj uspeh edlnole glede llcenciranja bikov, glede vzdrževanja potrebnih plemenjakov pa ne, In da ga Je treba v tem oziru popolniti. Najbolje bi se v danih razmerah to zgodilo s pomočjo živinorejskih odsekov, ki naj se vpeljejo pri vseh občinah. V ta namen naj se k sedanji izvršitveni naredbl k živlnorej-skanu zakonu Izdajo dodatno določila za Izvolitev ln poslovanje živinorejskih odsekov in okrajnega živinorejskega odbora, ki se ima izvoliti za vsak sodni okraj ln ki ima prevzeti vodstvo nad živinorejskimi odseki po občinah. Referent Je prečital nato načrt za dodatna določila k Izvršitveni naredbl živinorejskega zakona ln tudi potrebna poslovnika za živinorejske odseke ln okrajne živinorejske odbore. Člani ankete so se v sledeči debati načelno strinjali s predloženimi načrti. Poudarjalo se pa Je od strani dr. Basaja, da je treba propagirati tudi na polju živinoreje zadružništvo, da pridemo do uspešne samopomoči. Prirejajo naj se poučni tečaji po deželi iu ustanavljajo nove zadruge. Sklenilo se le, da se predlože podani načrti za dodatna določila k živinorejskemu zakonu in oba poslovnika predsedstvu. ki jih bo skušalo čim prej spraviti v življenje, nakar je veliki župan zaključil anketa Vinarstvo v Sloveniji Vinarski In sadjarski odsek kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru je imel 2. t. m. ob dobri udeležbi odborovo »«jo. Najprej se je vršilo posvetovanje o novem vinlčarskem redu, ki se je sprejel z majhnimi spremembami besedila prvotnega osnutka, ki ga je predložila [>okrar jinska uprava v Ljubljani centralni vladi v uzakonitev. Le glede poravnave sporov med viuogradniki in viničarji •J 35.) zahteva odsek, da se ustanove namesto v novem viničarskem redu predvidenih komisij v zmislu občinskih posredovalnih uradov stalne okraine vini- kakor jih Ia prvotno predlagal odsek. Obenem zahteva odbor, da naj se ukrene potrebno, da bo vino, ki ga dobe viničarji kot tactijomo, trošarine prosto. Tudi se ponovno zahteva, da naj bodo viničarji deležni pravice davka proste žganjekuhe za tropine ali sadje, ki ga dobe kot deputat. ne glede na to, ali se poelnži vinogradnik i run te prarice ali ne. V svrho ublažitve vinske krize s« je sklenilo obrniti se ponovno na centralno vlado in parlament s posebno spomenico, s konkretnimi predlogi glede pospeševanje izvoza vina, glede porabe vina za destilacijo, glede fabrikncije oeta (jesiha) h vina in sadja kakor tudi glede zabranitve uvoza tujih vin. alkoholnih pijač in alkohola sploh, glede zabranitve razpečavanja koncentriranih ocetnih esenc, glede zabranitve izdelovanja žganja iz umetnega alkohola itd. Zlasti se zahteva, da se posveti vsa pozornost trgovinskim pogajanjim z Italijo in Avstrijo, ki se nameravajo v kratkem vršiti in da se v svrho zaščite vinarstva k pogajaniim pritegnejo vinarski veščakl kot eksperti. Poudarjalo se je. da je za slovensko vinogradništvo začasno avstrijski vinski trg življenska potreba in si ga moramo pridobiti, če nočemo propasti. Vsi govorniki so naglažili, da odsek — čeravno se je ie opetovano obrnil s prošnjami ln moledovanjem na vlado in opozoril vse parlamentarne klube na pretečo vinsko krizo in posledice, ki jih bi imela — do danes žal, nI našel prav noberoga razumevanja sa svoje tožnie. Odsek se obrača tako rekoč v dvanajsti uri 5e enkrat na vse merodajne Slnltelje s prošnjo ter jih roti, d* naj njegove predloge uvaiujejo, dokler Se ni prepozno. Veliko se je že zamudilo. Ce se zamud! le ta prilika, drvimo vinogradniki r pronastl Ker Je statistika v zaderi vinske pro- kl se navajajo od raznih strani in dil rirajo ka/ za milijone hektolitrov, »e nadalje sklenilo, zaprositi centralno pokrajinske uprave, da čim preje skli{ jo ankete, na katerih se naj zx vsa! krajino ta ia celo državo čim natan neje ugx>tovi: 1.) velikoet vlnogrado 2.) množina povprečnega vinskega pri lka, 8.) domača poraba vina, 4.) p raba vina za destilacijo in 5.) veliko konzuma v vsaki pokrajini, da se dol na ta način zanesljive številke o vinsk zalogah, ki preostajajo za izvot. Vodstvo odseka se je pooblastilo pi rediti, če se oglasi dovolj visoko itevi t-ležencov, tudi to leto vinsko razst vo za svoje člane o priliki pokrajinsl industrijsko-obrtne vzorčne izložbe (c 15. do 26. avgusta t. L) v Mariboru k r tudi prevzeti vodstvo udeležbe sv jih članov na vinski razstavi, oziron vinskem sejmu, ki ga priredi r Jese: poljedelsko ministrstvo r Beogradu i vina ix eele Jugoslavije. TR2NA POROČILA. Novosadska blagovna borza (6. i.) Pšenica: baška, 77 — 78 kg, 2 — odst., ponudba 420 ; 76 — 77 kg, 2 — odst., 7 vagonov 420. Ječmen: baški, ' — 75 kg, 1 vagon 285. Oves: baški, p< nudba 282. Koruza: baška 23 vagone 252.5. Moka: .0» ponudba 640; .2» p< nudba 600, «5. ponudba 550; .6. ponu< 487.50. Otrobi: baški (Juta) ponudi 140; (papir) ponudba 130. Somborskl žitni trg (5. t m.) D< vozi slabi, a tudi povpraševanje ni živahno. Cene neznatno popustile. Pšenl ca 425 — 430, turščica 255 — 260, moka «0. 660 — 670. tu<5? tnniH, na hr..-crib so le prlfeP s košnjo. Na inariborakem tign ie prodajajo sono po 500 K q. = Dohodki glavnih carinarnic v drugI dekadl maja so znašali 42.855.044 Din. Največ dohodkov so imele nastopne carinarnice, in sicer: Zagreb 7,403.020 Din, BeogTcd 4,781.114, Bezdan 8,767.356, Subotica 3,252.792. Maribor 3,273.024. LJubljana 3.239.128, Novi Sad 1.903.323, Bi-sak 1,798.918, Sarajovo 1,739.750. Jesenice 1,450.903, Skopi je 1.064.735, Dubrovnik 1,048.155 Din. Ostale so imele dohodke pod 1 milijon Din. Od 1. avgusta 1922 do 20. maja so znašali oarinski dohodki 1„178.593.558 Din. =» Cene miinafakturnemn blagu padle. 1 Iz Zagreba poročajo, da so nekateri ve-| letrgovci zaradi zboljšanja dinarja znižali cene manufakturi za 20 odst. — Alplnska montanska družba izkazuje za leto 1922 čistega dobička 4877 milijonov Ka. Izplačala se bo za delnico dividenda 4000 Ka proti 100 Ka v predhodnem letu. = Ustavitev plačil nemške banke v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo, da je ♦ Deutsche Bank* r. z. z o. t. v Libercu (Reichenberg) na Češkem ustavila plačila in prijavila sodno poravnavo. — Primanjkljaj madžarskih državnih železnic znaša v prvih 10 mesecih poslovnega leta 1922—23 9 milijard Km. f = Omejitve ▼ borznem prometu v B* dlmpeštl je borzni svet ukinil =» Tečaj nemške marke na zunanjih trgih kaže od torka zopet malo zboljšanje. — Debata o padcu marke v nemškem državnem zboru. Iz Berlina poročajo: N< javni seji odbora, ki ima preiskati vzroke poloma akcije sa podpiranje marke, je izjavil bankir Loeb, da tečaja marke zato ni bilo mogoče več držati ker Je obtok bankovcev preveč naraščal. — Nemška indeksna Številka za ilv-ljenske potrebščine znaša v maju povprečno 36.16 proti 25.54 v mesecu aprilu. — Grška drahma. Angleško časopisje poroča iz Aten, da Je padec drahme povzročil veliko paniko. Z druge strani p« | se javlja, da je le prehitro naraščanje j drahme povzročilo veliko zmešnjavo, ker se hoče rse rešiti nakupičenlh tujih valut, UGODNI IZGLEDI ZA ŽETEV. Beograd, 5. junija, d. Po podatkih ministrstva poljoprlvrede in vod so Izgledi na letošnjo žetev zelo povoljnl. Vesti o toči v nekaterih krajih so netočne. Koruza ln ječmen bosta sijajno obrodila. Ječmen Je po nekaterih krajih Južne Srbije že ZTed. Tudi glede pšenice se obeta dobra letina. 911 £ Priporoča •« speuicija RANZfNGER Ljubljana — Jeaenlee. 83 ) ODDAJE IN DOBAVE. Oddaja zgradb. Pri gradjevlnskl sekciji (Vrbaska dlv. oblast) v Oosplču 14. m. ponovna ofertalna licitacija glede oddaje vojno-državnlh zgradb v Oosplču. Dobava niDa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotlcl 19. t. m. ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg kalijevega mila. Dobava opeke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subct!ci 21. t. m. ofertalna licitacija glede dobave razne opeke. Dobava Jermenov ln drugih usnjarskih izdelkov. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu 19. t. m. ofertalna licitacija glede dobave Jermenov la drugih usnjarskih Izdelkov. Dobava polnih avtomobilskih jju-mijev za kamione. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu 21. t. m. ofertalna licitacija glede dobave 150 komadov polnih avtomobilskih gumijev za kamione. Dobava mesa. Pri Intendanturi Savske dlvizljske oblasti v Zagrebu in pri komandah mesta v Sušaku, Dolnji Lendavi ln Murski Soboti 15. t. m. ob 11. dop. ofertalna licitacija glede dobave mesa za primorske gamizlje, oziroma garnlzlje Dolnja Lendava in Murska Sobota za čas od 1. julija do 30. septembra 1923. (Predmetni oglasi so na vpogled v trgovski in obrtniški zbornici v L/ubllani.) — Zanimanje za lesne izdelke na ljubljanskem velikem sejmu. S strani kupcev vlada veliko zanimanje za izdelke lesne industrije, zato je priporočati, da bi bila lesna industrija na sejmu obilno zastopana. rr Sadna letina v Slovenskih goricah je letos popolnoma odrekla. Ne bo no jabolk ne hrušk in tudi črešenj ni nič. Le 1 vinogradi doslej lepo kažejo. Niso pa ta- j to zelo polni kakor lani Zado/oliivi so Mast, slanino, gnjati, salame, sladke, in rdečo papriko dobavlja po najnižji dnevni ceni Stevan Kisa, i izvoznik v Subotioi, Trg Fra Jese B. lesa. Južna železnica kupi sledeče množine mehkega lesa i 1.) Smrekov In hojkov les. Tek. it. D i m e n x 1 J • Rabljena dolžina Urina debelina množina m* Opomba m cm mm 1 6.7 do 6 15 do 16 20 300 2 3 5.7 do 6 B.7 do 6 28 poda L'Amberta je nekaj časa begal naokrog, potem pa je obtičal kakor priklenjen na mački, ki se mu je začela pačiti. Pozorno ju je gleda!, občudoval prožnost njenih mišic, krepki obris njenih čeljusti, in že je mislil, da ie odkril nekaj naturalističnega, ko se mu je zazdelo, da je mačka tiger v zmanjšani obliki. — Kam vraga ste se pa zagledali? Je vprašal markiz in ga potolkel po ramenih. ] Zavedel se je in kar se da neprisiljeno odgovori!: j — V to zoprno živa! sem se zamis-I lil. Ne morete si misliti, gospod mar-Jkiz, koliko škode napravi ta spaka na-jšemu lovu. Požre nam več ptičjiga zaroda kakor itl5 jerebic postreljamo. Oj, škoda, da- nimam puSke! . . . Potrdil je besede z gesto, naslonil roko na lice in pomeril s kazalcem na žival. Mačka je videla, kaj misli, se prekucnila vznak in jo popihala. Dve sto korakov bolj daleč se je zopet prikazala. Med ogrščico si ie popravlja brke, in videli je bilo, kakor da čaka na Parlžanc. — Ali .nas zalezuješ:1 ;e vprašal notar in ponovil svojo grožnjo. Oprezna žival jo je zopet odkurila; prikazala se j« zdaj ob jasi, kjer bi se morali spopasti. Gospod LTAmbert je bil 'praznoveren kakor igralec, ki začenja z visoko igro, in je hotel zloveščo žival zapoditi. Zagnal je kamen, a je ni zadel. Mačka je skočila ?.a drevo in je tam mirno obsedela. Priče so že izbrale prostor in izžrebale obe stojišči. Gospod L'Ambert je dobil boljše stojišče Usoda so je odločila tudi za njegovo orožje in ne za japonski jatagan, ki bi ga bi! morda spravil v zadrego. Ayvaza ni spravilo nič v zadrego. Vsaka sablja mu je bila dobra. Gledal je nos svojega nasprotnika, kakor gleda ribič lepo postrv, ki se mu ujame na trnek. Hitro je vrgel s sebe obleko, ki ni bila neizogibno potrebna, zagnal v travo svojo rdečo čepico in zeleno salonsko suknjo in si zavihal srajco do laktov. Le verjemite, da se najbolj zaspani Turek zdrami, kakor hitro zapoje orožje. Naš rejeni možakar s svojim dobrovoljnim obrazom je bil videti ves izpremenjen. Obraz mu ie oživel in oči so mu švigale naokrog. Vzel je iz markizovih rok sabljo, sto- pi! dva koraka nazaj, zagodel po turško poetično improvizacijo, katero nam je njegov prijatelj Osinan-Bev blagovolil ohraniti in prevesti: Pripravljen sem za boj; gorje neverniku, ki mo užali! Kri se plača s krvjo. Udaril si me z roko: jaz. Avvaz. Ruhdijev sin. te udarim s sabljo. Vse lepe ženske se bodo rogale tvojemu spačenemu obrazu: Schlosserjeva in Mercierova, Thibertova in Savilova, vse se z zaničevanjem obrnejo od tebe. Vonj iz-mirskih rož bo zate izgubljen. Naj mi da Mohamed moči, poguma, ne prosim nikogar. Hura! Pripravljen sem za boi. Konča! je in se zakadil v nasprotnika. Ali ga je napadel po tretjem ali četrtem načinu, tega ne vem ne jaz, ne on sam, ne priče, ne gospod L"Ambert. Ob koncu sablje je brizgnil curek krvi. očala so zdrknila na tla in notar je čuti!, da mn je glava spredaj za težo celega nosu lažja. Nekaj je pač še ostalo, ali tako malo, da govorim o tem res samo še za spomin. Gospod iL'Ambert se je 3vrnil vznak, pa ee takoj zopet pobral in stekel s povešeno glavo kakor bi bil slep ali pa biazen. Takrat pa je z vrha bukve priletelo nekaj na tla. Kakšno minuto pozneje se je prikaza! šibek možiček s klobukom v roki, za njim pa lakaj v livreji. Bil je gospod Triquet. parthenavski občinski zdravnik. — Da ste nam zdravi, spoštovani gospod Triquet! Imeniten pariški notar vas r.ujno potrebuje. Posadite svoj stari klobuk na svojo golo buSico, obrišite si srage znoja, ki se lesketajo na vaših rdečih podočnicah kakor rosa na dveh razveetelih potonikah in zavihajte si kar se da hitro svetle »okave svojega častitljivega fraka! Ali vrli mož je bi! preveč ginjen, da bi se takoj lotil svojega dela. Govoril je in govoril, govori! s tenkim, breha-vim, meketavim glasom: Najboljši muholovec letošnje sezone je Jamstvo za dobro kakovost! J Zahtevajte izrečno to znamko! Za trgovce s Vsaka množina takoj in pod konkurenčno ceno dobavljiva. 953 UNIO DRUŽBA, MARIBOR. — Bog se usmili!... je rekel, čast vam, gospodje: prav ponižen sluga sem. Kako more Bog dopustiti, da pe ljudje tako zdelajo? Ranili ste ga: že vem. kaj je bi!o! Ni vsak način je zdaj prepozno, da bi miril, zdaj ko še je nesreča, že zgodia. Ej, gospodje, gospodje; mladost ostane vedno mlada, Tudi mene so pripravili tako daleč. da sem ubil ali pohabil svojega bližnjega. Leta 1820. je bilo. In veste, gospodje, kaj sem storil? Opravičil sem se. Res sem se opravičil in v čast si štejem to, posebno še. ker je bila pravica na moji strani Kaj še niste čitali lepih Rousseaujevih besed zoper dvoboj? Kar je napisa!, se ne dl izpodbijati; lepa literarna in moralna razprava jo to. In pomnite, da Ronsseau niti vsega povedal ni. Če bi bil proučil človeško teio, mojstrsko delo stvarstva, občudovanja vredno božjo podobo na zemlji, ti vam bil dokazal, da je strašno pregrešno, če uničite tako popolno ce!oto. Ne trdim tega o osebi, ki ie zadala ta udarec. O. Bog ne da?! Gotovo je imela svoie vzroke, ki jih spoštujem. Ampak, če bi ljudje vedeli, kako se moramo mučili mi ubogi zdravniki, kakršni smo, pieden zacelimo najmanjšo rano! Saj je vse res, da je to naš kruh, kakor so naš kruh tudi bolezni. Nič ne de! Raj^i bi sc odpovedal marsikateri reči in bi živel ob koščku slanine na črnem kruhu, kakor da moram gledati trpljenje svojega bližnjega. Markiz je prekinil besedovanje. — Dajte no! doktor, je zavpi!. mar mislite, da bomo ziaj tukaj modrovali! Ali ne vidite človeka, ki krvavi kakor vol. Krvavenje je treba ustaviti. — Prav, gospod! je živahno potrdil, j krvavenje! Čisto pravi izraz. To je ■ dobro, da sem to že napro, vedel. Pri- j nesel sem stekleničko vode. k: ustavi: kri. Brocchierijev aparat, ki ga imam ; veliko rajši kakor pa Lechelov recept.! S stekleničko v rob' se je obrnil h ; gospodu L'Ambertu. ki je mirno žde! j pod drevesom in krvavel. — Gospod, mu je dejal spoštljivo.' verjemite mi. da mi je resnično žal, | ker vas nisem epozml ob manj pomi- j lovanja vrednem dogodku. Gospod L'Ambert ga je pogledal in i za javkal: — Doktor, kaj pravite, ali izgubim nos? — Ne, gospod, ne izgubite ga ne. Zal. da ga ne morete več izgubiti, če-stiti gospod: ste ga že izgubili. Ko je tako govori!, je kapa! Broc-cbierijevo vodo na obkladek. — Stojte! je vzkliknil, neka misel mi je skočila v glavo! Morda se bo pa ta potrebni in prijetni ud, ki ste ga is- jgubfli, le še dal kako popraviti. ! — Povejte venda-. kakor mislite! Vse vam dam. kar imair. Joj, doktor, | rajši vidim, da me ni več, kakor pa 'da bi ostal brez nosu. Zarečenega kiuha se dosti j>oje . . . čakajte, da vidim, kje je košček, ki so vam ga odbili. Sicer nisem tak mojster kakor gospod Velpean ali pa gospod Iluguier: vendar bom skušal narediti, kar se bo pač dalo narediti. Gospod L'Ambert je brž planil pokonci in stekel na bojišče: markiz" in gospod Steimbourg za njim. Turku, ki sta hodila zamišljena sem ter tja (Aj~vaz-Beyevo sovraštvo se je čudovito hitro poleglo), s*a se približala svojim prejšnjim nasprotnikom. Poiskali so kaj lahko prostor, kjer st-i bila bojevnika pohodila novo travo. Našli so pač zlata oča!a, ali notarjevega nosu ni bilo nikjer. Videli pa so mačko, tisto strašno mačko, belo 5 a rumeno, kako slastno t* je oblizovala. — Jezes, glej jo no, ie zavpil markiz in pokazal na žival. Vsi so razumeli gesto in te bese.!?. — Ali se da. še kaj napraviti? je vprašal notar. — Bomo videli, je rekel zdravnik. In vsi so jo udrli za mačko. Ali mačka ni bila nič kaj pri volii. da jo ujamejo. Tudi ona jo je pobrala. Parthenavski gozdič" k takega lova še nikoli ni videl, pa ga tudi ne bo. Markiz, menični posredovalec, trije di-plomatje, vaški zdravnik, lakaj v lepi livreji in notar, ki je lovil kri v robe'.-, vsi so se zagnali za mržavo mačko. Tekli so. kričali. luča".i kamenje, suh'! veje in sploh vse kar se je dalo doseči, drveli preko potiv in jas in se s sklonjenimi glavami izgubljali med gostim grmovjem. Tekli so skupaj, pa se zopet razkropili, se postavili v vrsto, pa zopet v kolobar okoli ovriž-nika: mahali so po grmih, tresli debl.-, plezali na drevesa in trgali ob parob kih svoje nizke škornje in obleko grmovju. Šli so kakor vihra; ali vraž.» mačka je bila hitrejša od vihre. Dvakrat so jo že zajeli v kolobar; obakrat pa ga je prebila in ušla. 2e so mislili, da sta jo ugnala utrujenost in bolečina. Ko je skočila kakor veverica z drevesa na drevo, ji je izpodletelo. Lj-kaj gospoda L'Amberta se je zakadii proti nji in jo že držal za rep. Tiger v zmanjšani obliki pa ga je samo opraskal in zbežal iz gozda. (Dalje prihodnjič.) : _;iiisif;nt(iiiiiin;;ii i!!iiitiiii!:9ii)tiitiiiiiiiiiiitiiiiEiiiiiiiii:iiiiiiiitiiittiiniii>iii9iiifiiiiiiiiiiiiiiii9iuu»HiiiictiiriiniiuiMiimin>iii± S Janko Gnezda \ Franc Gnezda I carinik Tonči Sirca ' posestnik s Tonči Puntar I s poročena ^ »i § i Unec -Dutovlje 6. jlinija 1923 Unec-Ivanje Selo | ^:::!i:»:iiiiriiitimiiiii;;»iiiiiin iiniiii;Miii>iitiiniiii:iiritiiiiiMiiiMiiniiiiMiii!ii:iiiiiiiiii:iniiiiininitiinuin tiiiiiniiiiininiiiiiir; ATAN» j Najnovejša iznajdba za klepanje in bru-j ienje kos. Aparat Jako praktičen. Upo-j raba popolnoma enostavna. Zahtevajte prospekte! vseh vrst po znatno znižanih cenah priporoča 994 Modni salon Z, GORJANC Ljubljana, Mestni trg št. 3. PST* 30% popusta! ^Iffi gJImiMlIMlillllHiilM | Pristni, napavnl | 1 malinov sok | 1 s sladkorjem vkuhan 111 j= | po 21 dinarjev za kg | | nudi lekarna dr. G. PICCOLI v | f Ljubljani, Dunajska cesta. 5 iiiiiiiiiiiiniiiiiniiuiiiiiiimiiiiiniiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiil Pržložncstns nak&sga že nad 20 let obstoječe, bogato založene trgovine z glasbili (v vrednosti 60.000 Din) prodam za polovično ceno: srs S. Kmetec, LJubljana, Kolodvorska ulica 26. z 20 sedeži in stojiščem za 10 do 12 oseb, malo rabljen, „SAURER", tritonski, poljubno tudi za tovorni promet, se zaradi napeljave cestne železnice takoj proda. 929 Avtodružba Trbovlje. * g fl akildno in za^idao je — iskanj© trgovskih adros — po raznih adresarjib, ker so dostikrat nepregledni in nepopolni, posebno kar se tiče ulic in strok.' Kazen tega pa adresarji vsled živahnega povojnega trgovskega gibanja v kratkem času zastarajo, ker jih je nemogoče vedno popravljati in dopolnjevati, zato se v slučaju potrebe obrnite na naa, ker imamo naslove vseb trgovcev, tovarn, obrtnikov natančno urejene po strokah ter za njih pravilnost vedno Jamčimo! Cene zmerne! Cene zmerne! Bres posebnega obveettis. V globoki žalosti naznanjamo, da nam j'e naSa srenoljubljeDa, nepozabna hčerka in sestra, gospodična anonona in reklamna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. v sredo dne 6. t. m. po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokcjnice bo v četrtek dne junija ob 5. ari popoldne is hiše žalosti 87. Petra cesta št. 49 na pokopališče k Sv. Križu. V LJnbljaai, dne 6. junija 1923. Josip in Emil Cerar brsta.