aO" ?PS m. ■ Trstu 13. "IŽANSKI 1 Zakriž 5. do ber-v-oiove-.,iaja 1945 pa v jd izšla zadnja številka, um partizanski DNEVNIK v za- - cvropi. ______________________________ TRST - Ui. MonteccN 6-Tel. 040/7796600__________ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190_________________ _ POŠTNINA PUCANA V GOTOVINI 1500 Uk starnpe in spedizione abbonamento postale. Corm»26,ait2,legge54395.FlaledlTrieste Ali si že poravnal naročnino? /Pmmki a I 1 ž*;. ..... -- Nqx>n m prizadevanja namera dnevnika x_______:__________________y NEDELJA, 9. MARCA 1997 Zakaj nebi pristavili lončka... Bojan Brezigar Predstavništvo slovenske manjšine v Italiji se bo jutri srečalo s predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom in ga bo seznanilo n im UrnovšeK posredoval italijanskemu predsedniku vlade Romanu Prodiju na torkovem pogovoru v Ljubljani. Tokrat ne bo šlo za sprejem še m imela možnosti, da bi Prodiju osebno sporočila svoje želje in svoje zahteve. Pa tudi sicer bo srečanje pomembno, saj so se odnosi med Italijo in Slovenijo bistveno izboljšali in so naravnani na zelo visoko raven sodelovanja na številnih področjih. Znano je, da Slovenija med ta uvršča tudi vprašanja slovenske manjšine v Italiji, Čemur so se prejšnje italijanske vlade previdno izogibale, Ceš da gre v tem primeru za italijanska notranja vprašanja To je seveda res, Čeprav je Italija manjšinska vprašanja že urejala na mednarodni ravni, tako za južnotirolske Nemce kot za Slovence (posebni statut, priložen Londonskemu memorandumu je celo eden prvih mednarodnih dokumentov o konkretnih pravicah kake manjšine sploh) in kot pred nedavnim tudi za Hrvate iz Moli-za, M jih je izrecno vključila v bilateralni sporazum s Hrvaško. Isto velja za Slovenijo, ki je z Madžarsko že sklenila sporazum o zaščiti manjšin ter je Italiji že pred leti neuspešno predlagala podobni lorazum. Morda pa so se-ij časi dozoreli, kar izhaja tudi iz 18. Člena okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin, ki stajo Italija in Slovenija že Ji). Ta den izrecno poziva države Članice k sklepanju dvo- ah večstranskih sporazumov za zaščito manjšin V dolgi beležnici seznama vprašanj, ki jih namerava Prodijeva vlada rešiti v odnosih s Slovenijo, tega predloga nismo zasledili. Vendar pa bi bil tak sporazum koristen in bi predstavljal dodatno spodbudo italijanskemu parlamentu, da pozitivno reši vprašanje zakonske zaščite slovenske manjšine. Skratka, oba zgoraj navedena aspekta se sedaj, ko so odnosi med državama dobri, ne bijeta, ampak se med seboj dopolnjujeta. Morda bo kdo mislil, da bi lahko bilo tako razmišljanje moteC element pri torkovih pogovorih. Res, nihče, ge najmanj manjšina, nima interesa, da bi mešal štrene, vendar bi se morah vsi zavedati, da manjšina samo od obljub ne bo preživela. In sedaj, ko so odnosi dobri, ko so od uprte v prihodnost in se pripravljajo veliki načrti, nam nihče ne more zameriti, ce tudi mi pristavimo svoj lonCek KRIZA / VRANITZKVJU USPELO SPRAVITI ZA ISTO MIZO BERISHO IN VODITELJE UPORNIKOV Prvi pozitivni koraki v poskusu posredovanja OVSE v Albaniji Medtem so uporniške sile zasedle tudi Gjirokaster na jugu države TIRANA - Albanska kriza se vse bolj zaostruje. Včeraj so uporniki zasedli Gjirokaster, tako da vse bolj vojaško in politično nadzorujejo položaj na jugu države. Medtem pa se množijo napori mednarodne diplomacije, da bi našli politično rešitev. Včeraj se je v Albaniji med drugimi mudil namestnik grškega znanj ega ministra Yannos Kranidiotis, posebno pomemben pa je poskus posredovanja, ki ga vodi mirovna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z bivšim avstrijskim kanclerjem Franzem Vranitzkyjem na Čelu. Vranitzkyju je sinoči uspelo, da je spravil za isto mizo albanskega predsednika Salija Belrisho in voditelje opozicijskih sil. Pogovor se je sukal okrog dveh glavnih točk. V prvi vrsti okrog možnosti raztegnitve ultimata, ki ga je Berisha dal upornikom, da pložijo orožje. Ultimat bi sicer moral zapasti danes ob 6. uri zjutraj. Predvsem pa so se na sestanku skušali dogovoriti o možnosti sklica novih parlamentarnih volitev. V trenutku, ko zapiramo re-dakijo, prihajajo iz Tirane dokaj spodbudne vesti. Berisha je med drugim načeloma že pristal na sklic predčasnih volitev, vprašanje pa je, kdaj naj bi volitve dejasnako sklicali, na osnovi kakšnega volilnega zakona in kakšna začasna vlada naj bi državo vodila do volitev. Glede teh vprašanj so si bila stališča obeh strani na zaCetku pogovora zelo narazen, tako da si je težko predstavljati, da je Vranitzkemu uspelo najti rešitev že v prvem krogu. Na 2. strani VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK Na sedežu v Ul. Montecchi 6 -Trst deluje urad s sledečim urnikom: 9.00 - 12.00 in 16.30 -18.30; ob sobotah od 9. do 12. ure; tel. 7796391; fax: 773715. Na sedežu zadruge se lahko vsakdo včlani v zadrugo z osebnim dokumentom in davčno številko. Vse druge zbirne točke po celotnem teritoriju naše dežele, kjer bo tudi potekalo včlanjevanje, bomo sporočili od torka dalje. Društva in organizacije, ki nameravajo organizirati srečanja ali zbore s predstavniki upravnega odbora zadruge, naj se povežejo z uradom zadruge. OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK Protesti in praznovanja Ženske so opozorile no številna žgoča vprašanja, kot sta upad ženske zaposlenosti in usoda jetnic in ugrabljenk - Pri nas številne prireditve RIM, TRST - S številnimi pobudami so ženske včeraj opozorile na vrsto konkretnih problemov, s katerimi se morajo vsakodnevno soočati, Tokrat so dale velik poudarek delu, saj je med brezposelnimi odstotek žensk zelo visok. V ospredju pa je bila tudi problematika žensk, ki so v zaporu ali pa so bile ugrabljene. Tako je bilo veC prireditev v jet-nišnicah, tudi v Trstu pa so ženske zahtevale ek-s tradicij o Silvie Baraldi-ni, ki je zaprta v ZDA. Na pobudo slovenskih društev v FJk pa se v teh dneh vrstijo kulturno-družabne prireditve. Na 2. in 4. strani Bivši minister De Lorenze obsojen na več kot 8 let ječe NEAPELJ - Osem let in štirje meseci: toliko znaša kazen, ki so jo neapeljski sodniki izrekli bivšemu ministru za zdravstvo Francescu De Lorenziju, ki so ga obtoževali kar 97 kaznivih dejanj, od združevanja v zločinske namene do korupcije. Poleg tega mora plačati 3 milijarde in 600 milijonov lir globe in ministrstvu za zdravstvo 4 milijarde in 500 milijonov lir odškodnine, manjše zneske pa tudi nekaterim združenjem kot civilnim strankam. Položaj ostalih osumljencev s tega procesa (nic manj kot 94!) so ločili, soditi jim bodo zaceli 7. aprila: med njimi izstopajo zakonca Poggiolini, Renato De Lorenzo (brat bivšega ministra), bivši predsednik Cip-farmaci Antonio Brenna. De Lorenzo je vpleten še v devet drugih procesov, a doslej je bil samo v enem primeru obsojen na leto dni jeCe, in še to pogojno. Predstavnika manjšine danes pri Drnovšku LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek bo danes dopoldne sprejel predstavništvo slovenske manjšine v Itashji, takoj zatem pa tudi predstavnike italijanske manjšine v Sloveniji. Na srečanjih se bodo pogovarjali o bližnjem obisku predsednika italijanske vlade Romana Prodija v Sloveniji ter o pričakovanjih, željah in potrebah obeh manjšin. Med svojim obiskov v Sloveniji se bo Prodi srečal s predstavniki italijanske manjšine, medtem ko do srečanja med slovensko manjšino in predstavnikom italijanske vlade še ni prišlo. Potrdili tajnika DSL Stališča o volitvah TRST - Na pokrajinskem kongresu DSL so sinoči po daljši razpravi potrdili dosedanjega tajnika Stelia Spadara in izvolili novo vodstvo. Vse stranke se pripravljajo na skorajšnje občinske volitve. SKP je pripravljeno na sodelovanje s strankami Oljke, pod pogojem, da ni kandidat dosedanji župan Illy. Slovenska skupnost predlaga slovenskim komponentam vsedržavnih strank »slovensko Oljko«, Ljudska stranka pa je za soočenje z vsemi političnimi silami, z izjemo Nacionalnega zavezništva. Na 3. strani CENTRO ESTETICO DEL GANE by Renata Spomladanska ponudba: kopel za kr. dl. majhne pse Lir 15.000 kopel za kr. dl. srednje pse Lir 20.000 kopel za kr. dl. velike pse Lir 25.000 Razpolagamo s kužki »sharpei« in »carlini«-starši prvaki Ni \zaižna cena temveč kakovost in garancija TRST, Ul. Foschiatti 13/a - Tel. 040/767189 0330/765488 autosandra due zastopstvo Velika izbira nadomestnih delov, gum, avtoradijev ter rabljenih avtomobilov vseh proizvajalcev - za garancijo. Zahvaljujoč se z.d.št. 669 velja Vaš več kot deset let stari avtomobil do 4.380.000 lir TRST, Ul. Flavia 27, tel. 381335 fax 829778 it.-l Perzijske preproge po nižjih cenah kot na razprodaji v trgovini PODOBNIK na Opčinah, ul. Salici 1 Velika izbira perzijskih preprog z garancijo direktno iz uvoza. ALBANIJA / KLJUB NAPOROM MEDNARODNE DIPLOMACIJ SE POLOŽAJ ZAOSTRUJE Tudi Gjirokaster v rokah upornikov na jugu dižave Uporniško mesto so se zočelo med sobo politično povezovoti Načelnik misije OVSE Vrani1zky na pogovoru s predsednikom Berisho TIRANA - Medtem ko se množijo poskusi mednarodne diplomacije, da bi našli politični izhod, se albanska kriza vse bolj zaostruje. Osrednje oblasi s predsednikom Salijem Berisho na Čelu so dejansko že povsem izgubile nadzor nad jugom države. Včeraj so tiskovne agencije poročale, da so uporniki zasedli Gjirokaster in da se mesta, ki so v rokah upornikov, začenjajo med seboj povezovati na vojaški in politični ravni. Upornikom v Gjiroka-stru je uspelo vlomiti v skladišče orožja, tako da so zdaj dobro oboroženi. Redna vojska se je pred njimi umaknila kakih 10 kilometrov iz mesta, tako da uporniki povsem nadzorujejo položaj. Streljanje po mestnih ulicah se je vsekakor slišalo do poznih večernih ur. Opazovalci se zdaj sprašujejo, ali Čaka ista usoda tudi bližnje Telepene, kjer se v vojaških skladiščih nahajajo ogromne količine orožja. Njihova zasedba bi vsekakor bila velikega vojaškega pomena, še zlasti Ce pomislimo, da uporniki že nadzorujejo druga središča na jugu države s pristaniščem Vloro na čelu. Očitno ulimat predsednika Berishe, naj uporniki položijo orožje do danes ob 6. uri zjutraj, ni in ne bo veliko zalegel. To tem manj, ker se uporniška mesta na jugu države medtem vse bolj povezujejo tudi na politični ravni. Tako ALBANIJA / ZARADI ZAOSTROVANJA KRIZE so zanesljivi grški viri včeraj poročali, da že de- RIM / KASACIJSKO SODIŠČE Druga reševalna akcija mornarice Helikopterja sta iz pristanišča Vlore evakuirala 33 Italijanov in njihovih sorodnikov RIM - Enote italijanske mornarice so vCeraj evakuirale 33 oseb iz albanskega pristanišča Vlore. Med njimi je bilo 18 italijanskih državljanov ali njihovih sorodnikov, ostali pa so bili albanski državljani, ki so Italijanom tako ali drugače pomagali v vse bolj kaotičnih razmerah, v katere se pogreza ta nesrečna balkanska država. Slo je za drugo tovstno reševalno akcijo, ki so jo izvedle italijanske oborožene sile po izbruhu nove albanske krize. Prvo so izvedle 3. t.m., ko so prav tako iz Vlore rešile 21 italijanskih in 10 tujih državljanov ter nekaj Časnikarjev. Vest o reševalni akciji je uradno objavilo italijansko zunanje ministrstvo. V tiskovni noti je poudarjeno, da je bila akcija izvedena s pristankom albanskih oblasti. Konketno sta jo izvedla helikopterja, ki sta vCeraj dopoldne vzletela s krova transportne ladje San Giorgio. Skupina italijanskih državljanov ter njihovih sorodnikov in prijateljev ju je pričakala v predmestju Vlore. Helikopterja sta se z evakuiranci vrnila na krov ladje San Giorgio, potem pa sta jih prepeljala v Brindisi. Famesina v svoji tiskovni noti omenja, da so v Albaniji še nekateri italijanski državljani. V glavnem gre za duhovnike, redovnike in druge osebe, ki so se same odločile, da ostanejo na albanskih tleh. Seveda pa je še vedno dramatično v ospredju tudi vprašanje al- banskih pribežnikov, ki prihajajo ilegalno v Italijo. VCeraj se je v Brindisiju uprlo 46 Albancev, ki so pred dnevi pripluli na stari jadrnici in ki so jih italijanske oblasti nameravale vrniti. Zadevo so trenutno pomašili z obljubo, da bodo njihov status še poglobili. Sicer pa so včeraj ob zori obhod-nice karabinjerjev zasačile v Apuliji kakih 15 albanskih pribežnikov brez dokumentov in v mokrih oblačilih. Očitno so se komaj izrcali. Taksni dogodki se vrstijo kot na tekočem traku in vzbujajo najrazličnejše reakcije. Tako je npr. vodja postfašistiCnega gibnja MSI Pino Rauti včeraj predlagal, naj bi z vojsko blindirali italijansko obalo, Se posebej v Apuliji. cija, ki povezuje Vloro, Sarando, Delvine in druga mesta. Po drugi strani pa tudi predsednik Berisha ne namerava kar tako popustiti. Ta vtis je npr. odnesel namestnik grškega zunanjega ministra Tan-nos Kranidiotis, ki se je včeraj sestal z Berisho in s predstavniki opozicijskih sil vzporedno z mirovno misijo OVSE v Albaniji, ki jo vodi bivši avstrijski kancler Franz Vranitzky. Kranidiotis je dejal, da je Berisha odločen zatreti upornike s silo, Ce ne bodo položili orožja. Kot poročamo na 1. strani, kaže, da so nekoliko bolj spodbudni rezultati, ki jih je dosegel Vranitzky, gotovo pa poiritev ne bo lahka. SINDIKATI / BREZPOSELNOST Če vlada ne bo spoštovala pakta o delu, bo splošna stavka REGGIO CALABRIA - Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so naslovile na vlado pravi ultimat iz Reggia Calabrie, kjer so se včeraj zbrali njihovi glavni sveti na skupnem zasedanju. Ce vlada ne bo v celoti spoštovala pakta za delo, potem bo splošna stavka. Sindikalne zveze nameravajo na tak način z vso odločnotjo opozoriti na bič brezposelnosti, ki je ta čas prav gotovo glavni socialni problem v državi. V tej luči je treba razumeti tudi izbiro Reggia Calabrie za kraj zasedanja glavnih svetov CGIL, CISL in UIL. Tu je stopnja brezposelnosti kar dvakrat večja kot v vsedržavnem povprečju, saj se suCe okrog 25 odstotkov, kar pomeni, da je vsak Četrti delazmožen prebivalec brez zaposlitve. S splošno stavko je resnici na ljubo izrecno zagrozil edinole glavni tajnik CISL Sergio D’Antoni. Glavni tajnik UIL Pietro Larizza, ki je imel nalogo, da na zasedanju poda skupno uvodno poročilo, je bolj previdno dejal, da Ce vlada ne bo z dejstvi spoštovala pakta o delu, ki je bil podpisan 24. septembra lani, potem bodo delavci prisiljeni preiti “iz nesoglašanja v odprt spor”. Podobno se je izrazil tudi voditelj CGIL Sergio Cofferati, ki je med drugim spomnil, da je pravica do dela v samem temelju sedanje ustavne ureditve Italije in da predstavlja resnični preizkusni kamen enotnosti države. Lorenze Necci je bil po nedolžnem v zaporu RIM - Indicev o krivdi poverjenega upravitelja državnih železnic Lorenza Neccija dejansko ni, kar pomeni, da je bil neveljaven zaporni nalog, ki so ga pred dobrimi petimi meseci izdali sodniki iz La Spe-zie. Tako je sklenilo Ka-sacijsko sodišče, ki je s svojo odločitvijo zadalo precej težak udarec javnemu tožilstvu. Sklep vrhovnih sodnikov bo gotovo imel posledice tudi na civilni ravni, saj bo Necci lahko zahteval odškodnino za obdobje, ki ga je prebil v zaporu (na svobodo je bil pov- sem izpuščen 20. novembra, potem ko je v začetku novembra odšel v hišni pripor). Nekaj dni kasneje, 26. novembra, so preiskavo iz La Spezie, kjer sta se z njo ukvarjala javna tožilca Cardino in Franz, zaradi pristojnosti premesti-li v Perugio. Necci je bil obtožen združevanja v zločinske namene, korupcije, poskusa prevare, skupaj z njim in bančnikom Francescom Pacinijem Battaglio so tedaj prijeli še tajnico slednjega in bivšega poslanca KD Ema Dane-sija. OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK OLJKA / SEMINAR V TOSKANSKEM GRADU GARGONZA Po mestih vrsta pobud o specifičnih vprašanjih Posebno pozornost so ženske tokrat namenile problemom ženskam, ki so zaprte ali ugrabljene RIM - Namesto množičnih shodov več pobud na specifične teme: v Italiji, vendar tudi drugod po svetu, so ženske ob osmem marcu opozorile na vrsto aktualnih problemov. Tokrat so veliko pozornost namenile jetnicam, v številnih mestih so organizirale prireditve po zaporih, drugod, npr. tudi v Trstu, pa so ponovno zahtevale ekstradicijo Silvie Baral-dini, ki je zaprta v ZDA zaradi (domnevnega) sodelovanja pri terorističnih akcijah. Na Sardiniji pa so z veC pobudami opomnili na usodo Silvie Melis, ki so jo ugrabili 19. februarja. V ospredju pa je bila tudi problematika zaposlovanja, saj je med brezposelnimi odstotek žensk izredno visok. Papeževa skrb za zapostavljene VATIKAN - Ob mednarodnem dnevu žensk se je papež Janez Pavel II. želel spomniti še posebej tistih ženk, ki živijo v skrajni bedi ali pa ob robu družbe. Ženskam je zaželel, da bi lahko v celoti izrazile vso bogastvo svoje osebnosti v službi življenja, miru in resničnega razvoja Človeštva. Misli in želje ženskam je papež izrazil med včerajšnjim obiskom italijanskih prostovoljcev bolnišnice Notre Dame di Lourdes in zbora »Boston College«. Na kakšni kulturni osnovi graditi politično zavezništvo Vsaj za zdaj naj bi Oljka ne prerasla v politično stranko RIM - S pozdravnim nagovorom predsednika vlade Romana Prodija se je včeraj dopoldne pričel dvodnevni seminar najvidnejših voditeljev in intelektualcev Oljke. Seminar se odvija v sugestivnem okolju srednjeveškega gradu Gargonza blizu Arezza v Toskani in je dokaj elitnega značaja, saj se ga udelžuje le 120 izbrancev. To je povzročilo tudi nekaj zamer, kot je v uvodnih besedah spomnil Prodi, ko je za šalo dejal, da bi z uvedbo zaprtega Števila lahko povečala svoj prestiž tudi kaka fakulteta. Sicer pa so vesti o poteku seminarja skope, saj se posvet odvija za zaprtimi vrati. Koordinatorka Oljke Marina Magistrelli je na tiskovni konferenci ob robu seminarja dejala, da je glavna tema posveta, kako okrepiti levosredinsko zavezništvo. Na njem da imajo glavno besedo intelektualci. Magistrellijeva je dejala, da bi za zasedanje lahko veljalo geslo, na kakšni kulturni osnovi je mogoCe graditi smotrno in krepko politično zavezništvo. Seveda pa ostaja glavni problem Oljke še vedno vloga, ki naj jo imajo posamezne stranke v njej. Danes nihče ne razmišlja o tem, da bi stranke razpustili, vse bolj pa se širi stališče o možnosti uvedbe dvojnega Članstva, se pravi hkratnega Članstva v Oljki in v strankah, ki se v njej prepoznavajo. Za zdaj pa skoraj vsi izključujejo možnost, da bi se sama Oljka organizirala kot stranka. TRST Nedelja, 9. marca 1997 3 DSL / ZAKLJUČEK DRUGEGA DELA POKRAJINSKEGA KONGRESA VOLITVE / STALIŽCA VODSTEV STRANK Po daljši razpravi potrdili tajnika Spadara Delegati so izvolili novo pokrajinsko vodstvo stranke SKP za zavezništvo brez lllyja, SSkpaza »slovensko Oljko« Včeraj se je odvil drugi, zaključni del pokrajinskega kongresa Demokratične stranke levice. Prvi del kongresa, na katerem so razpravljali o liniji stranke, je bil 24. in 25. januarja, drugi del pa se je odvil po vsedržavnem kongresu DSL, na katerem so med drugim odobrili novi statut stranke, po katerem -so delegati pristojni za neposredno izvolitev vseh organov stranke: vodstva, garantov in tudi tajnika, medtem ko je po starem statutu tajnika volilo pokrajinsko vodstvo. Tako so se včeraj zbrali na Pomorski postaji delegati, ki zastopajo nekaj več kot 1.100 članov tržaške federacije DSL. Po nepričakovano dolgi razpravi so izvolili z 78% glasov (68 za, 12 proti, 3 vzdržani) edinega kandidata, dosedanjega tajnika Stelia Spadara, ki je svoj politični načrt predstavil že na uvodnem delu kongresa pred poldrugim mesecem. Trst mora postati normalno italijansko mesto, odprto do vseh svojih komponent in do sosedov, je takrat dejal Spada-ro v sozvočju s podtajnikom za zunanje zadeve Pierom Fassi-nom, ki se je udeležil začetka tržaškega kongresa stranke. V svojem poročilu je Spadaro izrazil prepričanje, da se je DSL otresla pozitivnehga in negativnega zgodovinskega objema nekdanje KPI, in se mora razviti v dinamično komponento Oljke, obenem pa težiti tudi k izboljšanju odnosov na levi s SKP. Glede tržaške desnice je Spadaro v svojem uvodnem poročilu poudaril njeno ideološko ozkost in zamujenje prenovitve, ki se na vsedržavni ravni odvija tudi na desnici, kjer niso vsi fašisti in nacionalisti; levica pa mora ločevati med nacionalizmom in nacionalnimi čustvi, je pripomnil Spadaro. Spadaro je že konec januarja podprl z vsemi silami takrat še morebitno kandidaturo Riccar-da Illyja za župana, kot predstavnika najširšega dela odprtega Trsta. O slovenski manjšini pa je Spadaro izrazil mnenje, da gre za bogastvo, in da jo mora parlament primerno zaščititi: levosredinska vlada Oljke bo znala v konkretnem udejaniti svoje obljube in obveze do Slovencev, je dejal Spadaro. Na včerajšnjem kongresu so poleg tajnika izvolili tudi novo pokrajinsko vodstvo stranke, v katerem so med drugimi Tamara Blazina, Miloš Budin in Aleksij Križman, ki so člani vodstva po statutu, slovenski kandidati za izvolitev pa so še Nadja Debenjak, Igor Dolenc in Nives Košuta, vendara se je preštevanje glasov zavleklo do poznega večera. Politični svet se pripravlja vedno bolj vneto na skorajšnje volitve za obnovitev tržaškega občinskega sveta. Včerajšnja kronika beleži tri pomembnejša stališča: Stranka komunistične prenove je zavrnila možnost sodelovanja v zavezništvu, na čelu katerega bi bil dosedanji župan Illy, Slovenska skupnost je predlagala soočenje z vsemi slovenskimi komponentami vsedržavnih strank za izoblikovanje »slovenske Oljke«, Ljudska stranka pa je predlagala partnerjem Oljke širše zavezništvo, iz katerega predhodno izključuje samo skrajno desnico Nacionalnega zavezništva. Pokrajinsko vodstvo Stranke komunistične prenove se je sestalo, da bi Z včerajšnjega zaključnega dela pokrajinskega kongresa Demokratične stranke levice Stelio Spadaro je bil ponovno izvoljen za tajnika DSL ocenilo politični položaj na tržaški Občini po dokončnem odstopu Ric-carda Illyja, piše v tiskovnem sporočilu stranke. Strankam Oljke so potrditi predlog zavezništva, da bi tako lahko predstaviti vo-lilcem demokratičen in napreden predlog, ki naj odgovarja pričakovanjem po spremembah in razvoju šibkejšega dela prebivalstva in po rešitvi dramatičnih socialnih in gospodarskih problemov Trsta. Illyjeva izbira, da predstavi lastno listo z osebnostmi, ki so vezane na lobbyje in gospodarske kroge desne sredine, potrjuje, da je Illy bil in je tuj ljudski naravi in demokratični logiki Oljke, piše še v sporočilu vodstva SKP. Illyjeva kandidatura je torej v nasprotju ne samo s socialnimi interesi in s politično usmeritvijo SKP, ampak tudi same Oljke. Sedaj je na silah Oljke, da povlečejo zaključke tudi na podlagi formalnega Illyjevega premika na desno, meni vodstvo SKP: Oljka mora izbrati, če hoče sprejeti še bolj podrejeno vlogo, in se torej sama obsoditi na politično nepomembnost, ali pa uveljaviti svojo vlogo in izbrati lastnega kandidata za tržaškega župana in lastno tisto. V tem primeru je SKP za takojšnje programsko in volilno sodelovanje, ker je pripravljena podpreti kandidata laičnega ali katoliškega sveta, ki naj se zoperstavi vsem desnicam, tudi II-lyjevi. V nobenem primeru pa ni Stranka komunistične prenove pripravljena na podrejeno vlogo in bo predstavila občanom Mušič priča grozot Dachaua V Rižarni bodo v sredo ob 17, uri odprli slikarsko razstavo Zorana Mušiča o uničevalnem taborišču Dachau. Gre za izbor del znanega umetnika, ki so last Maurizia Zaneia in tržaških občinskih muzejev. Na ogled bo danih 43 grafičnih listov iz dveh nizov, ki jih je Mušič posvetil žrtvam nacističnega uničevalnega taborišča. Razstava, katere pobudnika sta muzej Rižarna in zadruga Bonawentu-ra, bo odprta do 15. 'maja, mogoče pa si jo bo ogledati vsak dan, razen ob ponedeljkih. Vsako nedeljo ob 11. uri bodo vodeni ogledi. ZGONIK / JAVNO SREČANJE S PREDSEDNIKOM KGS Kraške parke je treba uresničevati v sodelovanju s krajevnimi upravami Zanimanje občanov za praktično izvajanje deželnega zakona o parkih Skorajšnji nastanek kraškega parka je v središču vrste srečanj, ki jih prireja po okoliških občinah Kraška gorska skupnost. Tokrat je bilo na vrsti srečanje v Zgoniku (na sliki), kjer se se setalo večje število domačinov in seveda krajevni upravitelji. Predsednik KGS Ivo Sirca je občanom in upraviteljem - županji Tamari Blazini in odbornikom - orisal deželni zakon o naravnih parkih in možnosti, ki jih nudi za obrambo teritorija. Nedvomno je pomembna postopnost, s katero bodo izvajali zakonska določila, saj so bile najprej določena manjša zaščitena območja - v okviru Kraške gorske skupnosti jih je pet - razširjeni medobčinski park pa bodo uvajali postopno ob sodelovanju krajevnih uprav in skupnosti. Županja Blažina je orisala velik interes za razvoj vprašanja parkov, saj rezervat Volnik spada prav v zgoniško občino. Točno perimetracijo zaščitenega območja in praktično vsebino same zaščite bo treba šele določiti, pri tem pa bo občinska uprava sodelovala v interesu okolja in svojih občanov. Uvodnim posegom je sledila poglobljena in živahna razprava, v katero so posegli tako domačini -prisotnih je bilo kakih 50 - kot tudi predstavnik naravovarstvenikov WWF, ki je iznesel znana stališča, po katerih bi medobčinski park moral postati pravi in strogo zavarovani naravni rezervat. svojo avtonomni politični predlog, ki je v tem primeru edina kandidatura za župana, ki ni politični izraz desnice, piše na koncu tiskovnega sporočila pokrajinskega vodstva SKP. Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti ugotavlja, da bodo tržaški Slovenci spet poklicani na volišča za izvolitev župana in občinskega sveta, in da bi morali Slovenci tokrat nastopati še bolj strnjeno, v duhu in po želji naših ljudi in kot zahteva tudi skupni interes. Nastop na skupnih stališčih bo omogočil lažje pogajanje z ostalimi vsedržavnimi strankami in večji vpliv na kandidate ter na njihove programe. Zato se je Slovenska skupnost pripravljena soočati z vsemi slovenskimi komponentami v vsedržavnih strankah, da bi razmislili o izoblikovanju »slovenske Oljke«. Podrobneje o volitvah in nastopanju Slovenske skupnosti bo razpravljal pokrajinski svet stranke, ki se bo sestal v kratkem. Tudi pokrajinski odbor Ljudske stranke je zasedal v zvezi s skorajšnjimi volitvami za obnovitev tržaškega občinskega sveta. Predčasni razpust sveta terja po mnenju Ljudske stranke popolno prenovitev politična zavezništva in preveriti s političnimi in socialnimi silami hipotezo širokega programskega zavezništva. To se lahko doseže, piše vodstvo Ljudske stranke, izhajajoč iz sil zavezništva Oljke, pri čemer je potrjena nekompatibilnost z Nacionalnim zavezništvom. Pokrajinski odbor je zato poveril tajništvu nalogo, da nemudoma prične odkrito soočenje z vsemi silami Oljke, da preverijo skupne politične in programske smernice, ki bodo osnova tudi za stike z drugimi političnimi silami, ki bi podprle isto kandidatmo. Lista za Trst pa je na seji svojega vodstva zavzela stališče, da bo na prihodnjih volitvah nastopila v okviru Pola svoboščin, t.j. strnjenega desnega zavezništva. Skleniti so tudi, da bodo zaradi predvolilne kampanje opustili zbiranje podpisov za »avtonomijo Trsta«, in to preden so dosegli zastavljeni cilj: uspelo jim je zbrati le nekaj več kot 9.000 podpisov, torej daleč od nekdanjih uspehov med tržaškim prebivalstvom. Zadnje dni pred verjetnim ali skoraj gotovim razpustom bo tržaški občinski svet zasedal vsak dan. Seje so sklicane od ponedeljka do petka ob 18. uri, na dnevnem redu pa je vrsta predlogov odbornikov, med katerimi je določanje občinskih davkov in proračun za tekoče leto ter za obdobje 1997-1991, ter več predlogov svetovalcev. MEDNARODNI DAN ŽENSK Dopoldne politična srečanja, zvečer prireditve po društvih Tokrat v ospredju usoda jetnic in položaj priseljenk - Ob tradicionalnih še nove pobude Med glavnimi vodili prireditev ob mednarodnem dnevu žensk je nedvomno želja po medsebojnem spoznavanju in soočanju s problemi drugih žensk. Pri nas imajo še največ težav priseljenke, ženske, ki so iz najrazličnejših razlogov odšle iz lastne države: njim je združenje Oltre le frontiere v sodelovanju s tržaško občinsko komisijo za enake možnosti in deželno ustanovo za priseljence včeraj posvetilo poseben posvet. Pobuda, na kateri so predstavili študijo o priseljenkah v Furlaniji-Julij-ski krajini, sodi v okvir evropskega leta proti rasizmu. Že tradicionalno pa je srečanje na meji žensk s Tržaškega in Koprskega, ki delujejo na političnem področju. Tudi letos so se zbrale pri mejnem prehodu na Škofijah in izmenjale mnenja o zadnjih dogodkih (foto KROMA). Iz raziskave izhaja, da je v FJk trenutno približno 15 tisoč priseljenk, ki predstavljajo 45 ods. vseh tujcev. V nasprotju s tem, kar nekateri radi trdijo, je stopnja izo- brazbe precej visoka, saj je več kot tretjina priseljenk uspešno dokončala višjo srednjo šolo. Se največ, slaba polovica, jih je k nam prišla za možem in najprej jim pri nas ni bilo posebej všeC, ker so naletele na vrsto težav. Tudi zato so na včerajšnjem posvetu predlagali, da bi v okviru javnih uprav odprli posebna okenca za pomoč priseljenkam. Na osmi marec so včeraj po tržaških ulicah opozarjale tudi Članice sindikata upokojencev CGIL, ki so delile vejice mimoze. Na cvetlični dar so se spomnili tudi v nekaterih lokalih, s cvetjem v roki pa so ženske vCeraj v tržaškem središču tudi prostestirale in opozarjale na nevzdržno stanje nekaterih žensk po zaporih (o tem poročamo posebej). Po slovenskih društvih pa je bila velika večina prireditev pozno popoldne in zveCer. Čeprav gre za zakoreninjeno tradicijo, je treba le poudarih, da je morda letos priredi- tev, M združujejo kulturno program, priložnostno misel in družabnost, še vec kot v prejšnjih letih. Prve prireditve so bile na vrsti že v petek, kot izhaja iz posebej objavljenega zapisa, večina se jih je zvrstila vCeraj, še nekaj pa jih bo danes in jutri. Tudi v splošnem je letos zaznati, da je manjših, specifičnih pobud veC: ob vseh, ki smo jih že omenih v prejšnjih dneh, zaslužita .kratko najavo še dve, ki bosta v torek. V okviru konferenčne dejavnosti gledališča Rossetti sicer že nekaj Časa na pobudo občinske komisije za enake možnosti prirejajo tudi srečanja na žensko temo, v torek popoldne ob 17. uri bo govor o krizi feminstiCnega tiska in ponovni priljubljenosti ženskih revij. V torek zveCer pa bo v gledališču Miela večjezični recital poezij ruske pesnice Ane Ahmatove. Predstava (začetek ob 21. uri) sodi v okvir »gledaliških prepletanj«, ki jih organizirata gledališče La Contrada in zadruga Bonavventura. V PETEK PRVE PRIREDITVE PO DRUŠTVIH Dobro obiskana in sproščena srečanja Priredili so jih v Skednju, Barkovljah in na pobudo upokojencev v Gregorčičevi dvorani Ob osmem marcu se v naših društvih kar vrstijo prireditve. V petek zveCer je v svojih prostorih pripravilo proslavo škedenjsko društvo Ivan Grbec. Glavni akterji veCera so bili elani dramske skupine KD Rov-te-Kolonkovec, ki so ude- ležencem večera predstavili igro »J’en še smua lete«, s katero so z uspehom že nastopih v številnih društvih. Igra je zelo ugajala poslušalcem, predvsem starejšim, saj so se spomnilil marsičesa, kar so morda še sami doživljali ah pa so jim A Potovalni urad Aurora ORGANIZIRA: Od 23. do 31. marca Velika noč v Rogaški Slatini. Cena 692.000 lir. Od 28. do 31. marca Velika noč v Atenah. Cena 845.000 lir. ZA AVTOMOBILISTE Od 28. do 31. marca: Bled (195.000 lir) Kranjska gora (135.000 lir) Cres (120.000 lir) Mali Lošinj (125.000 lir) Rab (110.000 lir) Krk (130.000 lir) Od 19. do 25. aprila: KRIŽARJENJE z m/l »DALMACIJA« Trst - Šibenik - Split, Hvar -Korčula - Dubrovnik - Mljet -Vis - Kornati - Mali Lošinj - Trst. Cena od 710.000 lir dalje. Vpisovanje in informacije pri “AURORI” v Ul. Milano, 20 - Tel. 630261. pripovedovah njihovi starši in dedje. Goste sta pozdravih predsednica domačega društva Devana Cemic in Članica odbora Roža PoCkar, ki sta zaželeh KD Rovte-Kolonkovec še veliko uspehov. Obe pa sta ženskam Čestitali ob osmem marcu in sta povezali svoje Čestitke z najboljšimi željami za bodoCe delovanje društva na Ko-lonkovcu in tudi domačega društva v Skednju. Tudi društvo Slovenskih upokojencev v Trstu se je želelo vključiti v vrsto letošnjih proslav ob mednarodnem dnevu žensk. V petek popoldne je povabilo v svojo sredo priljubljenega umetnika, narečnega pesnika Atilija Kralja, ki se je predstavil z vrsto pesmi iz svoje nove zbirke »Druge pogruntane na pisalne mize«. Avtor je to knjigo že predstavil v drugih društvih in je imel povsod lep uspeh. Tudi tokrat je bilo tako, saj so udeleženci razumeli, kaj je umetnik želel izpovedah preko svojih pesmi. Spremni tekst, ki ga je na drugih predstavitvah povedal Danilo Sedmak, je na petkovi prireditvi lepo podal podpredsednik društva upokojencev Evgen Dobrila, ki je gosta tudi pozdravil. Številni udeleženci so bih s prireditvijo zelo zadovoljni. V petek zveCer je bila prireditev tudi v prostorih pomorskega kluba Sirena v Barkovljah. Pripravih sta jo domaCe kulturno društvo in pomorski klub Sirena. Gost večera je bil novinar in večni popotnik ter predsednik slovenskega planinskega društva Lojze Abram, ki je tokrat prikazal izredno lepe diapozitive iz svojega popotovanja v Ekvador. Lepo je bilo gledati diapozitive, ki so prikazovali ugasle in še delujoče ognjenike, noše in navade tamkajšnjega prebivalstva pa še živalski in rastlinski svet. V imenu organizatorjev se je gostu zahvalila Vera Poljšak, nakar je sledila družabnost, ki je zaključila izredno uspelo prireditev. NI* AREA ARREDAMEIMTI GRADIŠČE OB SOČI (BRADI5CA) - Ul. Udine 5 (DR. CESTA T5-UD) Tel. 0481/960036 ZIDANE KUHINJE PO 2.200.000 LIR METER -VČERAJ DOPOLDNE / NA POBUDO ODBORA n Solidarnostni shod za Silvio Baraldini Odbor zahteva njeno ekstradicijo iz ZDA Silvia Baraldini: ime je v Italiji že dobro poznano, saj se številna združenja in organizacije, kot tudi ita-lijanska vlada že 15 let borijo za njeno ekstradicijo iz ZDA, kjer je od leta 1983 zaprta zaradi (domnevnega) terorističnega udejstvovanja. Ob osmem marcu je Tržaški odbor za solidarnost z Baral-dinijevo posvetil mednarodni dan žensk njej in vsem ostalim ženskam v podobnih okoliščinah ter vCeraj zjutraj sklical manifestacijo na Trgu Unita. Ob tej priliki je odbor naslovil prefektu De Feisu pismo, v katerem zahteva, naj se na pobudo italijanske vlade o tem razpravlja v Evropski uniji. Obenem je s tem v zvezi odbor zaprosil prefekta za Čimprejšnje srečanje. Sledila je tiskovna konferenca (f. KROMA), kjer je kot prva spregovorila predstavnica UDI-Z2I-La Mimosa Za-netta Chiarotto. Povedala je, da gre za težko in absurdno obsodbo, saj se je Baraldinijeva vedno borila za pravice šibkejših oz. manjšin, ni pa nikoli storila kaj protizakonitega. Se hujše pa je, da je že vseh 15 let zaprta v strogem režimu, tako da zahtevajo spoštovanje strazburške konvencije (podpisale so jo tudi ZDA) - Člen 23 - po kateri bi lahko odsedela kazen v Italiji. Poleg tega se zavzemajo za italijansko prisotnost pred “Parole Board” (komisija, ki bo odločala o njeni ekstradidji). Pobudi se je približala tudi Amnesty International, za katero je bila prisotna Veronika Martelanc. Besedo je nato prevzela predstavnica odbora Marina Romi, ki je podčrtala, kako so človeške pravice na Zahodu že pravi luksus. Ze res, da je Italija že 4-krat posredovala pri oblasteh ZDA v prid Baraldinijeve, »a je bil njen nastop vedno mehak in birokratsko-forma-len.« Poleg pisma prefektu so organizatorji pisah tudi vsem županom tržaške pokrajine s pozivom, naj dodehjo Ba-raldinijevi Častno državljanstvo (kot sta to že storila Cacciari v Benetkah in Orlando v Palermu), a se nihče ni še oglasil. Edino devinsko-nabrežinski župan Depangher se je zavzel, da bi o tem diskutirali v občinskem odboru. Kar zadeva odnos Italija-ZDA, »je lahko pokazati mišice na Maldivih (kjer so izpustih 2 Italijana, obtožena prekupčevanja z mamili, op. p.), a ZDA so druga zadeva,« je zaključila Marina Romi. Aljoša Gašperlin NOVICE Radio Opčine: Oddaja o Zadrugi Primorski dnevnik Danes ob 10.30 bosta v okviru oddaje Jutranji val gosta v študiju Radia OpCine Adrijan Kovačič in Sergij Lipovec, elana upravnega odbora novoustanovljene Zadruge Primorski dnevnik. Možno jima bo zastaviti vprašanja po telefonu, na številki 212658. Jutri predstavitev favnističnega parka Komunela Jus Nabrežina in Komunela Jus Križ, vabita na predstavitev favnističnega parka J. Ressel, ki bo jutri ob 11. uri v rdeCi dvorani Tržaške Trgovinske zbornice v Trstu, Borzni trg 14. Okvirni načrt za park, ki naj bi se raztezal med občinama Trst in Devin Nabrežina, je izdelal dr. Franco Perco. Gre za prvi projekt, ki živo posega v ohranjanje in različno koriščenje teritorija ob spoštovanju narave in ljudi, ki tu živijo. Poštarji iz naše dežele se lahko pohvalijo Poštarji iz Dežele Furlanije-Julijske krajine so najhitrejši v državi: 98, 62% vse pošte, ki prihaja od vsepovsod iz Italije, dostavijo v 48 urah. Tako izhaja iz podatkov za januar, ko so še izboljšali dosežek iz lanskega novembra (98, 13%). Na 2. mesto se je povzpela Tridentinska-Južna Tirolska (98, 33%), tretji so Abruci (97, 52%, Veneta je nazadoval na 4. mesto (97, 03%). Zadnja je Lombardija (81, 60%), ki jo je prehitel Lacij (87, 62%). Naša preteklost skozi hrano in pijačo V Kulturnem domu na Colu bo danes ob 17. uri srečanje z Vesno Guštin Grilanc, avtorico knjige Je več dnevou ku klobas, ki je pravkar izšla pri založbi Devin. V njej je ob starih receptih objavljenega veliko dragocenega materiala o prehrambenih običajih pri nas obogatenega z narečnimi izrazi in podobnim. Prvo predstavitev zanimive knjige prireja kulturno društvo Kraški dom. »Sanje velikega Severa« na pobudo krožka Miani V hotelu Savoia Excelsior se bo jutri popoldne nadaljeval niz sreCanj, ki jih na aktualne teme prireja krožek Miani. Tokrat bodo predstavili knjigo ekonomskega novinarja Giuseppeja Turanija »I sogni del grande Nord« (Sanje velike Severa), ki je izšla pri založbi 11 Mulino. Gre za opis politično-eko-nomskih dogajanj na severnem območju Italije, kjer v zadnjih letih vre. Ob pohtiCnih ocenah (o vlogi Berlusconija in Bossija) pa se avtor, ki se bo udeležil jutrišnjega srečanja, spušCa predvsem v obravnavo oblik kapitalizma, ki se kažejo na tem gospodarsko najbolj živahnem območju. Predstavitev študije o fojbah Krožek SKP »1. maj« bo jutri, 10. t.m. ob 18.30 v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 4) priredil predstavitev študije »Antipirina, proti nacionalizmu in zgodovinskemu revizionizmu, kritični pregled seznamov "izginulih” v Trstu, vključenih v knjigo "Genocidio” Marca Pirine«. Studijo bo predstavila redakcija »La Nuova Alabarda e La Goda del Diavolo«, uvodno poročilo bo imela deželna svetovalka Elena Gobbi. Za podrobnejše informacije tel. 639109. ■ Obletnica izgona fantov v posebne bataljone ;;:'L Danes poteka 54 let, odkar so fašistične oblasti odpeljale več kot 600 mladih fantov letnikov ’24 -’26 - ’27 v posebne bataljone. 9. marca so odpeljali fante iz bližnje okolice Trsta. 8. marca so odpeljali fante iz Krasa, Brkinov ter iz slovenske in hrvaške Istre. Ti letniki se dobijo tudi letos na že tradicionalnem vsakolet-■ nem srečanju, ki bo danes ob 13. uri v Zadružni gostilni v Dolini. SP / MLADINSKI ODBOR Vabilo na plesni tečaj za popolne začetnike Kolikokrat ste bili na kaki zabavi ah šagri in ste si zaželeti, da bi povabiti na ples tisto deklico, ki vam je tako všeC - ali da bi sprejeti povabilo tistega fanta, ki je tako prijazen in ki zna tako lepo plesati - pa si niste upati, ker niste znali dovolj dobro plesati ali ker ste misliti, da ste prenerodni? hi tako ste zamuditi celo vrsto lepih priložnosti? No za vse tiste, ki hočete nadoknaditi zamujeni čas, prireja Mladinski odbor Slovenske prosvete - Rekreacijski krožek »Plesni teCaj za popolne začetnike«. Plesni teCaj bo vsak petek ob 20.15 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia) in bo obsegal 12 sreCanj (do zaCetka junija). Prvo srečanje bo 14. marca. Lekcije, na katerih se bomo učiti osnovnih korakov in figur raznih plesov (počasni valček, slow fox, cha-cha-cha, wogie-boogie, mambo triestino, be-guine), bodo trajale poldrugo uro. Osnovni namen tečaja pa je vsekakor tak, da se skupaj sprostimo in zabavamo, ne glede na to, koliko je kdo nadarjen za ples. Zato bodo res dobrodošli vsi, mladi in manj mladi, ki bi radi preživeti nekaj uric v prijetni družbi. Za podrobne informacije in za vpise telefonirajte na tel. št. 370846, vsak dan od ponedeljka do petka, od 9. do 17. KINO V GLINŠČICI / NA POBOČJU NAD BOTAČEM Požar zaposlil gasilce z obeh strani meje Na pomoč so jim priskočili tudi prostovoljci - Pod večerje znova zagorelo Prijeli štiri tujce Agenti finančne straže so na openski tramvajski postaji ustavili štiri romunske državljane, ki so ilegalno prišli v Italijo. Proti dvema je bil svoj čas že izdan ukaz o izgonu, a tretjega so 7. septembra lani celo izgnali. Očitno se je spet vrnil v Italijo. Pridržana prognoza Požar, ki je vCeraj popoldne zajel pobočje nad Botačem, je zaposlil gasilce iz Trsta, iz Milj, prostovoljce, gozdne Čuvaje, gasilce iz Kopra in Sežane, saj so se plameni razširili tudi na sosednje območje preko meje. Poleg težko dostopnega terena je še največ preglavic delal veter, ki je spreminjal smer, tako da so se plameni hitro širili v veC smeri. Pred večerom so požar na tukajšnji strani ukrotili, tudi s pomočjo helikopterja, ki je bil na težje dostopnih mestih, nad nekdanjo železniško progo, v veliko pomoč. Gasilci so se že vrnili na svoje postaje, ko je spet zagorelo, a helikopterja se zaradi teme niso mogli več posluziti. S plameni so se mučili gozdni Čuvaji in prostovoljci. V Kopru pa so nam povedali, da je bil ogenj pod večer na njihovi strani pod kontrolo. Botaca ni ogrozil, od hiš je bil oddaljen okrog 500-600 metrov. Gasilce so pod večer poklicali tudi k Orehu, kjer je gorelo gozdnato pobočje za tekstilno tovarno Sitip. Zgorela avtomobila Prejšnjo noč so splameni delno uničili fiat 500, ki je bil parkiran v Ul. Leghissa in je last Patrizie Dero-sa, ki stanuje v bližini. Kaže, da se je ogenj razširil s platnene strehe. Gez dobro uro, okrog 22.00, je zagorel avtomobil fiat 127, last Roberta Letteria. Vozilo je bilo parkirano na Trgu Giarizzole. Tokrat so verjetno razbili šipo in v notranjost, ki je bila povsem mučena, zlili vnetljivo tekočino. Okrog 23.15 pa je sicer manjši požar izbruhnil v kleti poslopja na Stari istrski cesti 29. Policija ne izključuje možnosti, da so vsi trije dogodki povezani. Na hitri cesti pod Skednjem se je težje poškodoval 27-letni Andrea Duimovich iz Milj, Cesta za Hrvatine: prebil si je Celo, si zlomil nosno kost in se udaril v prsi, tako da so ga v katinarsko bolnišnico sprejeli s pridržano prognozo. Duimovich je z avtomobilom ford escort v višini Gashnija iz nepojasnjenih razlogov zadel v varnostno ograjo. Odsek od izhoda za Ul. Baiamonti do konca hitre ceste (v smeri VIL pomola) je bil nekaj Časa zaprt za promet. Izvide o nesreči so opravili mestni redarji. ARISTON - 17.15, 19.35, 22.00 »Larry Flynt - Oltre lo scanda-lo«, r. Miloš Forman, i. Woody Harrelson, Courtney Love. EKCELSIOR - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, »Mars Attacs, r. Tim Burton, i. Jack Nichol-son, Glen Glose. EKCELSIOR AZ-ZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »Romeo e Giu-lietta«, i. Leonardo Di Caprio. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Space Jam« i. Michael Jordan. NAZIONALE 1 - 15.00, 17.15, 19.40, 22.00 »Jerry Maguire«, i. Tom Cruise. NAZIONALE 2 - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L’uomo d’acqua dolce«, i. Antonio Albanese. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Kamasutra«, r. Mira Nair, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 15.00, 16.30 »Quattro zampe a San Francih sco«, 18.30, 20.20, 22.15 »Boys«, i. Wino-na Ryder, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00, 22.00 »Le Alcove proi-bite II.«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »II ciclone«, r. Leonardo Pieraccioni, i. Natalia Estrada. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Shine«, r. Scott Hicks. LUMIERE - 10.00, 11.30, 15.00 »II gobbo di Notre Dame«; 17.00, 19.50, 22.00 »Segreti e bugie«, r. Mike Leigh. IZLETI SK BRDINA organizira avtobusni izlet na Zoncolan dne 16. marca 97, ob priliki 16. zamejskega smučarskega prvenstva. Vpisovanje na sedežuz kluba v ponedeljek 10. ter sredo 12. t. m., od 19. do 21. ure. Informacije po telefonu na številkah 212859 ter 243905. KROŽEK ANSALDO iz Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29. aprila. Za informacije telefonirati na št. 040/299072. Nenadoma je umrl Giordano Parovel Pogreb bo v torek, 11. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga na dolinsko pokopališče. Žalostno vest sporočajo žena Zorka in sin Oskar z družino Kraglje, 9. marca 1997 Ob težki izgubi sestre Alme izreka svetovalcu Dariju Kraljic in prizadeti družini iskreno sožalje uprava občine Dolina ZAHVALA Ob izgubi naše drage Viktorije Smotlak Štefančič se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre doktorici Egidi Kos za njeno požrtvovalnost. Svojci MaCkolje, 9. marca 1997 9. 3. 1982 9. 3. 1997 Ob 15. obletnici smrti naše drage Marjuče Žerjal por. Tedesco se te z vedno enako žalostjo spominjamo. svoja Dolina, 12. marca 1997 11. 3. 1976 11. 3. 1997 Ob 21-letnici smrti Joahina Debenjaka se ga spominjajo vsi njegovi Bazovica, Trst, 9. marca 1997 11. 3. 1996 11. 3. 1997 Pred letom dni nas je zapustil naš nepozabni Janko Gherlani Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Anica, hci Nadja ter vsi ki so ga imeli radi Salež, Nova Gorica, 9. marca 1997 t Dne 7. marca nas je zapustila naša draga Stefania Skerlavaj vd. Skerlavaj (GRBINOVA) Pogreb bo jutri, 10. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v cerkev Sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo hci Vojka, sin Bernardo z ženo Polono, vnuk Roberto, sestra Eleonora, svakinja Rafaella in drugo sorodstvo Trst, 9. marca 1997 Ob izgubi mame izrekajo iskreno sožalje Vojki Skerlavaj gojenci in delovni kolektiv slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel iz Trsta Ob prerani izgubi drage matere Ivanke Skerlavaj izreka sinu Bernardu in sorodnikom iskreno sožalje odbor društvene gostilne na Opčinah t Mirno nas je zapustila naša draga Dana Kobi vd. Gruden Pogreb bo jutri, 10 t. m., ob 13.30 iz hiše žalosti, Nabrežina št. 80, v nabrežinsko cerkev Sv. Roka. Žalostno vest sporočajo sinova Mitja in Marian, snahe, vnuka Mark in Stefan ter ostalo sorodstvo Nabrežina, Bern, Ziirich, 9. marca 1997 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Oskarja Košute se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala soborcem, solatnikom, MPZ Vesna, na-brežinski godbi, govornikoma Marži in Dušanu Košuti, gospej Adelini, svem darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči žena, otroci in sestra z družinami Križ, 9. marca 1997 ZAHVALA Ob izgubi drage žene in mame Lojzke Cotar por. Slavec se iskreno zahvaljujemo g. župniku Suardu za pogrebni obred, zdravnici dr. Za-ramelli, cerkvenemu pevskemu zboru in pevskemu zboru Slavec-Slovenec ter zborovodji Dragu Petarosu, nosilcem krste in cvetja, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njen spomin. Mož in hci z družino Boršt, Škrbina 9. marca 1997 KD PRIMORSKO vabi ob priložnosti praznovanja dneva žensk na otvoritev razstave »Cvetje pod steklom« uaščonke Rite Šturman Ob pesmi NONETA KD PRIMORSKO in branju priložnostnih poezij. Danes, 9. marca, ob 18. uri v srenjski hiši v Mackoljah Razstava bo na ogled tudi jutri, 10. t. m., od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. KD PRIMOREC TREBČE uabi na predstavitev igrice F. Milčinskega Zvezdica zaspanka režija SUZI BANDI, glasba ALJOŠA TAVČAR danes, 9. marca, ob 18.30 v Ljudskem domu v Trebčah Gost večera otroški pevski zbor Vigred iz Šempolaja vodi EVA ČUK Igrico posvečamo mamicam in vsem ženskam z lepimi voščili ob 8. marcu KRAŠKI KVINTET m BRACO KOREN predstavljajo novo kaseto in cd-plošCo %>[Pc=}3C=}UlD 'jjrtltju v nedeljo, 16. marca ob 18. uri v Športno kulturnem centru v Zgoniku GOSTJE VEČERA bodo Vere in Kobal ter Galičeve citre Povezuje Jože Galic. Sodelujeta: GOSTILNA PIZZERIA GUŠTIN - Zgoniku-praviteljici Paula in Tamara ROZE MIKI - Nabrežina trg - tel.229123- Organizacija večera: Ars Nova. KD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na večer, z Jagodo Kjuder in Markom Štoko. Ob prijetni glasbi, vonju, besedi in Se čem drugem bosta prikazala svoje diapozitive na temo MRM3A IMIDMA«. vtisi iz dežele nasproti 14. t. m., ob 20.30 F0T0KR02EK TRST 80 vabi na večer v sliki in besedi Magde Šturman »Med Indijanci v Andih« v petek 14. t. m., ob 20.30 v Gregoričičevi dvorani na ul. Sv. Frančiška 20/11. OBVESTILO IZLETNIKOM CENJENE BRALCE, ki so se prijavili na potovanji na Madžarsko in Holandsko prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine (enak prvemu) v petek, 14. t. m., med 9. in 14. uro na upravi našega dnevnika v ul. Mon-tecchi 6. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na večer z diapozitivi Sonje Eregori in Franke Slavec o NAMIBIJI Jutri, 10. marca, ob 20.30, v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 Pred začetkom veCera odprtje razstave Edija Žerjala. Sklad Mitja Čuk priredi tečaje ročnega tkanja — vodi MagdaTavčar Začetek prvega tečaja (22h) po 15.3.1997. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Cuk, Narodna ul. 126, Opčine, tel. št. 040/212289. VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 9. marca 1997 FRANČIŠKA Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.57 - Dolžina dneva 11.22 - Luna vzide ob 6.47 in zatone ob 18.21. Jutri, PONEDELJEK, 10. marca 1997 40 MUČENIKOV VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,6 stopinje, zračni tlak 1033 mb ustaljen, veter 24 km na uro vzhodnik z burjo, vlaga 34-od- BIZJ/01 BIZJAK IMS Bal ha U IMBgl vsa vozniška dovoljenja in vse zanje TRST Ul. Rismondo 1 tel. 635555 avtošola ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na predstavitev knjige DR. MARTE VERGINELLA »Ekonomija odrešenja in preživetja« ki bo v torek, 11. marca 1997, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. O avtorici in njenem delu bo spregovoril dr. Janez Cvirn s Filozofske fakultete v Ljubljani V četrtek je na tržaški univerzi z odliko in pohvalo doktorirala iz bizantinske filologije Maila Ozbič Iskreno ji čestitamo in ji želimo da bi preko antike srečno zakorakala v bodočnost! oče Silvio, mama Meri in brat Marko Med nami imamo novo »doktorico« v bizantinski filologiji, Mailo Ozbič Iskrene Čestitke ob tem pomembnem življen-skem uspehu ji želijo Boris, Anica, Igor, Tamara, Elizabeta in Renzo stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulia in Chiara Madonna, Marco Persi-ni, Maria Ilaria levacovich, Irene Russi, Daniele Sabadin. UMRLI SO: 90-letna Louise Tolmar, 92-letna Caterina Caf-fer, 79-letni Livio Valentini, 83-letna Stefania Skerlavaj, 91-let-ni Rodolfo Zafred, 83-ietni Fe-derico Cociani, 62-letna Nidia Gremese, 78-letni Giordano Pa-rovel, 68-letni Giulio Femetti, 85-letna Fedilia Carboni, 73-let-ni Filiberto Toscano, 91-letna Giovanna Viler, 88-letna Regina Lonzani, 46-letni Piero Sereni. □ LEKARNE NEDELJA, 9. marca 1997 lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Garibaldijev trg 5, Lungo^ mare Venezia 3 (Milje) NABREŽINA (tel. 200121). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Lungomare Venezia 3 (Milje -tol 2749981 NABREŽINA (tel. 200121) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 16, Trg Valmaura 5, Garibaldijev trg 5, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200121) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Garibaldijev trg 5 (tel. 368647). Od PONEDELJKA, 10. do SOBOTE, 15. marca 1997 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 ZEBA DENIS SERVIS ANTEN TV - SAT DIGITALNI TELE +J +2 +3 | STIVAN w Tei. 040/208912 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 (Milje-tel. 271124). SESLJAN - (tel. 414068) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 2, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN - (tel. 414068) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. E5 ČESTITKE Na Katinari naš Piero stoji in 70 let slavi. Da bi še vedno dosti smešnega povela ji želijo Malja in Marta z družino. Danes bomo našo Katerino krstili. Tudi z nonotom Livio-tom se bomo napili, ker 56. rojstni dan slavi in se z nami veseli. Vse najboljše jima želijo Lara in ostali. Pri Pakelčevih Zora stoji, svoj rojstni dan slavi in se še zmeraj na Silkota jezi ter za številkami leti in zato ji iz srca voščijo vsi, ki jo imajo radi. Maila Ozbič s pohvalo je doktor postala. Tako si sebi in družini čast naredila. Zato vsi Ozbičevi in Pisanijevi ji čestitamo in želimo, da vse skrite Zelje se ji še naprej izpolnijo. a PRIREDITVE KD KRAŠKI DOM in ZALOŽBA DEVIN vabita na predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc, »Je več dnevou ku klobas« nekdanje preJuambe-ne navade in recepti tržaškega podeželja. Predstavitev danes, 9. marca ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. KD PRIMORSKO vabi ob priložnosti praznovanja dneva žensk na otvoritev razstave »Cvetje 'pod steklom« vaščanke Rite Šturman, ob pesmi noneta KD Primorsko in branju priložnostnih poezij. Prireditev bo danes, 9. marca, ob 18. uri, v srenjski hiši v Mackoljah. Razstava bo na ogled tudi v ponedeljek 10. t. m., od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. SKD TABOR - Prosvetni dom. Danes, 9. t. m., ob 18. uri priredi ženski pevski zbor PRAZNIK ZENA. Sodelujeta plesna skupina Diamante in MoPZ Tabor. Sledi zabava s plesom. KD PRIMOREC TREBČE vabi na predstavitev igrice F. Milčinskega »Zvezdica zaspanka (režija Suzi Bandi, gla- sba Aljoša Tavčar) , ki bo danes, 9. marca, ob 18.30, v Ljudskem domu v Trebčah. Gost večera otroški pevski zbor Vigred iz Šempolaja - vodi Eva Cuk. Igrico posvečamo mamicam in vsem ženskam z lepimi voščili ob 8. marcu. SKD VIGRED prireja ob dnevu žena kulturni večer, ki bo jutri, 10. marca, ob 20. uri, v društvenih prostorih v Sem-polaju. Nastopajo Vanka in Tonca ter Tamburaši KD F. Prešeren iz Boljunca. ZSKD vabi na predstavitev knjige dr. Marte Verginella »Ekonomija odrešenja in preživetja«, ki bo v torek, 11. marca 1997, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. O avtorici in njenem delu bo spregovoril dr. Janez Cvirn s Filozofske fakultete v Ljubljani. KD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja 14. t. m., ob 20.30 večer, kjer bosta Jagoda Kjuder in Marko Stoka ob prijetni glasbi, vonju, besedi in še čem drugem prikazala svoje diapozitive na temo DRAGA INDIJA...vtisi iz dežele nasproti. UPRAVA OBČINE ZGO- NIK v sodelovanju s KD RDEČA ZVEZDA vabi v petek 14. t. m., ob 20.30 v prostore Kulturnega društva v Saležu na predstavitev filma S Giral-dija »Meja« (La frontiera). Toplo vabljeni! FOTOKROŽEK TRST 80 vabi na večer v sliki in besedi Magde Šturman »Med Indijanci v Andih«, v petek 14. t. m., ob 20.30 v Gregoričičevi dvorani na ul. Sv. Frančiška 20/E. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (ul. Donizetti 3) vabi v soboto 15. t. m., ob 18.30 na El. večer posvečen odkrivanju ruskega sveta z naslovom RUSKI ČLOVEK: KORENINE NJEGOVEGA VEROVANJA V BOLJŠO BODOČNOST. Predavala bo prof. Marina Kafol. BAZOVIŠKE KULTURNE ORGANIZACIJE priredijo v soboto 15. marca ob 20.30 v kinodvorani proslavo ob dnevu slovenske kulture. Nastopajo OPZ Slomšek, mladinski zbor Bazovica in MPZ Lipa. Govornik Marij Cuk. Vabljeni! DRUŠTVO MAVRIČNI MOST MLADIH vas vabi v soboto, 15 marca 1997, v Zadružni doni v Hrpelje na Kulturni večer s pisateljem Milanom Lipovcem. Pogovor s pisateljem bo vodila prof. Nada Pertot. večer bodo popestrili Istrski muzikanti in pevski zbor Slavnik. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV priredi revijo otroških in mladinskih zborov PESEM MLADIH 1997 v nedeljo 16. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na KONCERT ob praznovanju sv. Jožefa v nedeljo 16. t. m., ob 11. uri na trg v Ricmanje. Pod vodstvom M. Marsiča bosta nastopala Šolski pihalni orkester in godba. SKD TABOR Opčine - Jfro-svetni dom. Od 14. do 24. marca razstvlja VLADIMIR KLANJŠČEK. Odprtje razstave bo v petek 14. marca ob 20.30. Predstavitev JOŠKO VETRIH. Kulturni program: RafaeUa Pe-tronio - violina ter Paolo Bin-cuzzi - klavirska spremljava (W. A. Mozart, J. S. Bach). Pj OBVESTILA V DRUŠTVU SLVOEN-SKffl IZOBRAŽENCEV bo jutri, 10. marca, večer z diapozitivi Sonje Gregori in Franke Slavec, ki bosta pripovedovali o svoji poti po Namibiji. Začetek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3. Pred začetkom večera bodo odprli razstavo grafik in slik Edija Žerjala, ki ga bo predstavil umetnostni zgodovinar Marko Vuk. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi vse mlade na PLESNI TEČAJ za popolne začetnike. Prvo srečanje bo v petek, 14. t. m., ov 20. uri v Marijinem domu pri sv. Ivanu (ul. Brandesia). Učili se bomo osnovnih korakov in figur raznih plesov (valček, slow fox, cha-cha-cha). Za informacije in prijave: tel. št. 370846 vsak dan od 9. do 17. ure. TEČAJE ROČNEGA TKANJA bo vodila Magda Tavčar pri Skladu Mitja Čuk. Začetek 1. tečaja (22h) bo 15. 3. 97. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Cuk, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 040/212289. KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN predstavljajo novo kaseto in cd-pioSčo »Pesem zapojmo« v nedeljo, 16. marca ob 18. uri v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Gostje večera bodo Verč in Kobal ter Galičeve citre. Povezoval bo Jože Galič. Organizacija večera: Ars Nova. SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se vršijo ob večernih urah dvakrat tedensko v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj. Za vse dodatne informacije telefonirati v urad, na št. 040/51377, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Sl ŽOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča, da so bili 24. februarja 1997 objavljeni oz. razobešeni na tržaškem šolskem skrbništvu in na šolah razpisi natečajev na podlagi uradnih listin za upravno, tehnično in pomožno osebje (osebje A.T.A.). Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki še niso vključeni v trajne lestvice, oz. kandidati, ki so v le-te že vključeni in že-Ujo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj zapade 26. marca 1997. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da rok za predložitev službene odpovedi in prošnje za podaljšanje delovnega razmerja letos zapade 15. marca (M.O. št. 51, z dne 21. januarja 1997). URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da je odprta vsak torek svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije na tel. 212289. SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije po tel. 212289. SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da organizba jezikovne krožke iz angleščine in drugih jezikov. Tel. 212289. ITALIJANSKO PODJETJE iSče zuna me za i tržaških trgovinah na podlagi provizije. Telefonirati v ponedeljek med 12. in 14. uro na St. 040/661833. V NAJEM dajemo prostore primerne za zdravniško ambulanto v okolici Sv. Ivana. Ugodna cena. Tel. St. 0368/936529. NUJNO IŠČEMO vajenca ali vajenko. Telefon 228530 ah 228341. GOSPA SREDNJIH LET, zdrava, išče kakrsnokob zaposlitev tudi part-time": pomoč pri starejši osebi ali kot pomočnica v gospodinjstvu. Tel. od 13. do 15. ure na St. (040) 825735. S. A. R. SpA - Družba deželnih Hotelov iz Gorice, lastnica Palače Hotela v Gorici in Hotela Emona v Rimu, obvešča vse Primorce, da je odprla pod lastnim vodstvom EURO RESTAVRACIJO v samem Palače Hotelu na Corso Italia 63, te. 0481/82166. PARCELO z vsemi priključki in z odobrenim gradbenim načrtom za dvostanovanjsko hišo prodam v dolinski občini. Tel. 0337- 539045. DNE 2, T. M., sem dobil v okobci Zagraja (Sagrado - GO) srednje velikega zrelega psa. Ima ušesa in noge kot jazbečar, dlako pa rijavkasto z belo bso na glavi. Za informacije khčite 040/824851 ali 0481/92227. V PIVNICI IH. GENERA-ZIONE v Boljuncu bo v petek, 14. 3. koncert skupine Kraški ovčarji. V GORICI - Ul. Transalpi-na, prodajamo dve zasedeni stanovanji z vrtom. Pogodba dotraja čez eno leto. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/811863 v večernih urah. V PEVMI pri Gorici prodajamo veliko prosto poslopje: pritličje in prvo nadstropje skupno 700 kv.m., plus visoko podstrešje in vehka klet ter vrt. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/811863 v večernih urah. DRUŽBA išče ambiciozne managerialno sposobne sodelavce. Odhčen dobiček. Pismene prošnje pošljite na naslov: De Volpi - Ul. Canova 26 -34141 Trst. PROFESORICA nudi lekcije iz Uteramih predmetov in latinščine (bienij). Tel. St. 040/200015. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež 44. Ob sredah zaprto. KMEČKI TURIZEM Gra-den-Zbogar v Samatorci je ponovno odprt od četrtka do nedelje. Tel. St. 229191. OSMICO je odprl Mahnič v Borštu št. 1. Toči Delo in črno vino. VLADIMIR CAHARIJA iz Nabrežine St. 22 je odprl osmi-co. Toči belo in črno vino. OSMICO odpre Guštin Dušan, Repen 22. Vljudno vabljeni! OSMICO sta odprla Bojana in Gianna Pahor, Medja vas 8. Vabljeni! OSMICO ima Berto Tonkič, Tržaška ul. 25, Doberdob. Toči črno in belo vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Zidarič v Thaprotu St. 23. OSMICO ima v Lonjerju Marija Gombač. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Samatorci St. 21 Jožko Colja. OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerovlje 34. Toči črno in belo vino. OSMICO je odprl v Zgoniku Janko Kocman. ŠTOLFA SREČKO, Salež 46, toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toči črno in belo vino. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP-Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severa 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) SHELL - Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbmzzi 4/1 ESSO -Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta ZGONIK drž.c. 202 D* - Trs Valmaura Miramarski drev. 9 DEV1N-NABREŽINA drž.c. 14 ERG - Ul. F. Severa 2/7 API - Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) Ul. Baiamonti 48 SAMOSTOJNI AQ Ul. Punta del Fomo 4 (Agip) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOE. - Ul. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP - Devin (sever) in (jug) ■ BARI 87 82 12 29 5 CAGLIARI 78 6 49 82 76 FIRENCE 43 88 84 63 10 GENOVA 70 3 82 60 56 MILANO 11 4 3 25 81 NEAPELJ 32 28 3 4i 20 PALERMO 86 80 35 31 22 RIM 82 59 42 72 40 TURIN 74 30 78 62 58 BENETKE 62 43 71 49 85 ENALOHO 2 2 X 2 1 X 2 2 2 2 i X KVOTE 12 65.692.300,- 11 1.580.800 I- 10 136.700 i NOVA GORICA / SREČANJE OBMEJNIH ZUPANOV TISOČLETNICA GORICE NOVICE Slovenske občine za krepitev stikov Upravitelji treh slovenskih občin no Goriškem no srečanju s kolegi občin onkraj meje Mestna knjižnica in Goriški muzej bosta sodelovala Skupni načrti s prispevki EU Tudi kulturne inštitucije Gorice in Nove Gorice se aktivno vključujejo v sodelovanje med mestnima upravama in v priprave na praznovanje tisočletnice Gorice. Po srečanju občinskih odbornikov za kulturo obeh mest sta se te dni srečala ravnatelj Mestne in državne knjižnice v Gorici Marco Menato in ravnateljica Goriškega muzeja Slavica Plahuta. Na srečanju sta ravnatelja vzela v pretres nekatere zamisli in načrte, iz katerih naj bi razvili konkretne programe sodelovanja na kulturnem področju. Namen je, da bi te programe predložili pristojnim organom Evropske unije in črpali finančna sredstva za njihovo realizacijo iz evropskih programov obmejnega sodelovanja Cros-sboarder in Interreg 2. Namen je, da bi prav tisočletnica prve omembe Gorice v nekem uradnem dokumentu, bila priložnost za ovrednotenje mednarodne vloge mesta. S tem namenom deluje v Gorici združenje ‘Tl millennio”, ki po nalogu občinske uprave izvaja študije in druge priprave na obletnico. Sodelovanje goriške knjižnice in novogoriškega muzeja, v katero naj bi se naknadno vključil tudi snujoči se mestni muzej na gradu, naj bi tem pripravam dalo še širšo mednarodno dimenzijo in odmev. V Novi Gorici je bilo v petek tradicionalno srečanje med upravitelji novogoriške in sosednjih slovenskih obmejnih občin ter upravitelji treh slovenskih občin na Goriškem: Doberdoba, Sovodenj in Steverjana. Gostitelj je bil župan mestne občine Nova Gorica Črtomir Špacapan. Srečanje ima, kakor so večkrat poudarili, predvsem simbolični pomen, je pa tudi spodbuda za utrjevanje in pospeševanje stikov na najrazličnejših ravneh. Na njem so občinski upravitelji so opozorili na niz vprašanj, ki zadevajo prebivalstvo na eni in drugi strani meje, posebej pa tudi sodelovanje med matico in zamejstvom. Novogoriški župan je navedel nekaj pomembnih dogodkov, ki se bodo zvrstili v prihodnjih dneh, kakor recimo obisk predsednika vlade Prodija v Ljubljani in vrsto obletnic, ki jih bodo med letom obe- ležili v Novi Gorici. Špacapan je izrazil zadovoljstvo, da tudi v Ljubljani končno spoznavajo, da se odnosi z zamejstvom veliko lažje in neposredneje urejajo na krajevni ravni. Z njim se je strinjal števerjanski župan Corsi, ki je obenem opozoril na potrebo po usklajenem in torej uspešnejšem nastopanju za pridobivanje finančnih sredstev Evropske unije. Zavzel se je za ugodno rešitev vprašanja večje propustnosti meje v Brdih zlasti s podaljšanjem umikov na prehodih, kajti nemogoče je govoriti o razvoju turizma in drugih dejavnosti, če se mejni prehodi zapirajo že ob šesti ali sedmi uri zvečer. Župan Igor Petejan je v imenu sovodenjske občinske uprave poudaril pomen sodelovanja med Gorico in Novo Gorico, opozoril pa je, da bi bilo nedvomno koristno, če bi pri tem sodelovale tudi druge manjše občine. Doberdobski župan Mario Lavrenčič je izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija dobila vlado, ki ima trdno večino, nakazal je trenutni politični položaj v Italiji zlasti v odnosu do manjšine, glede čezmejnega sodelovanja pa ugotovil, da čaka upravitelje na kraškem območju zahtevna naloga glede načrtovanja mednarodnega kraškega parka. Srečanja v Novi Gorici so se poleg upraviteljev novogoriške občine in članov komisije za mednarodno sodelovanje udeležili tudi predstavniki občin Miren-Kostanjevica in Komen. V delegaciji iz zamejstva pa so bili poleg županov in članov ožjih odborov tudi načelniki svetovalskih skupin. Redni del obiska se je sklenil z ogledom športnega parka. Na sliki (foto Bumbaca) obmejni upravitelji na srečanju v Novi Gorici POKRAJINSKE VOLITVE Danes nov sestanek med komponentami V goriški Oljki so priprave na pokrajinske volitve vse bolj vroče. Po četrtkovem sestanku so si predstavniki gibanja in posameznih strank vzeli dva dneva za premislek. Spet se bodo sestali danes popoldne, da bi razrešili nekatere vozle. Prvi zadeva izbiro med skupno ali ločenimi strankarskimi listami. Za prvo možnost se ob Gibanju za Oljko in parlamentarcih zavzemajo manjše stranke in zlasti goriški predstavniki, ki vidijo v skupni listi predpogoj za uspeh. Drugačnega mnenja sta tržiški del DSL in LS, pri čemer prihajajo na dan tudi osebne ambicije posameznih strankarskih voditeljev, ki bi bile žrtvovane v primeru skupne liste. Povezano je tudi vprašanje izbire predsedniškega kandidata. Prof. Menghini je kot nadstrankarski človek idealni kandidat zagovornikov skupno liste, v primeru tržiško-,strankarske opcije pa se ob predsedniku Conija Bran dolini, pojavljajo se nova imena iz vrst LS. Kaj več bomo najbrž izvedeli po današnjem sestanku, pri čemer ne gre izključiti niti nevarno- ŠTANPREŽ / PRI POKOPALIŽCU KLUB GORIŠKE MLADINE / SREČANJE Z VRSTNIKI Prijeli tihotapce z delovno silo Aretirali pet oseb iz Gorice in Nove Gorice - Izgnali štiri priseljence Mladinci obeh Goric se želijo bolje spoznati Kmalu spet plesni tečaj in predavanja za maturante Policija je predsinoči v bližini štandreškega pokopališča prestregla skupino ljudi v dveh avtomobilih s slovensko evidenčno tablico in aretirala pet domnevnih organizatorjev ilegalnega priseljevanja. V akciji so sodelovali agenti letečega oddelka, urada za tujce in Digo. Aretirani so 32-letni italijanski državljan PG, 33-letni slovenski državljan LR, ki naj bi bil vodja tolpe, 19-letni jugoslovanski državljan AS (vsi trije imajo bivališče v Gorici), z njimi pa sta šla v zapor tudi 39-letni OH in 21-letni BE iz Nove Gorice. Policija jih je presenetila, ko so proti plačilu pravkar poskrbeli za prehod treh jugoslovanskih in enega makedonskega državljana v Italijo. Preiskovalci menijo, da je peterica, ki je delovala v Gorici, povezana s kriminalnimi organizacijami v Sloveniji, Lombardiji in Švici. Skrbeli so za skrivno prehajanje meje in razmeščanje pri-bežnikov proti industrijskim središčem v severni Italiji in Švici. Vse to seveda za drag denar. Na domu enega od aretiranih so našli in zaplenili 70 milijonov lir, delno v tujih valutah. Zaplenili so tudi oba avtomobila, dva prenosna telefona in nekaj osebnih dokumentov. Četverico pribežnikov so včeraj izgnali iz Italije, peterica aretiranih pa je v zaporu na razpolago javnemu tožilcu dr. Eligiu Paoliniju, ki koordinira preiskavo. Na sedežu Kluba goriške mladine so se srečali predstavniki raznih mladinskih krožkov in organizacij iz Gorice in Nove Gorice. Srečanja, za katerega so dali pobudo prav elani KGM, so se udeležili še predstavniki Kluba goriških študentov, Evropske hiše iz Nove Gorice, goriške Evropei-stične akademije in združenja Goriziagiovani. Pomen skupnega sestanka je že v tem, da je šlo za prvo tako srečanje, ki so se ga udeležili mladi manjšinci, Italijani in Slovenci z druge strani meje. Razgovor je bil namenjen izmenjavi informacij o delovanju in načrtih posameznih skupin pa tudi medsebojnemu spoznavanju. Ob tem pa so že začeli tudi razgovor o možnosti prirejanja skupnih pobud, morda sprva predvsem družabnega značaja, tako da bi omogočili čimveč stikov in možnosti spoznavanja med mladimi z obeh strani meje. Dogovorili so se, da se bodo ponovno srečali že v kratkem, da bi konkretizirali to zamisel. Nasploh so se udeleženci sestanka strinjali z ugotovitvijo, da bi morali biti stiki med mladimi iz obeh Goric rednejši in da posamezne mladinske organizacije ne bi smele več delovati, ne da bi poznale drugega dela mladinske stvarnosti in delovanja v tem prostoru. Ob tem plodnem navezovanju obmejnih stikov se člani KGM posvečajo tudi redni klubski dejavnosti. V kratkem bodo na- daljevali z zelo uspešnim plesnim tečajem, pri katerem so v prvem delu spoznavali latinskoameriške plese, tokrat pa se bodo posvetili klasičnim in modernim. Tečaj bo vodil Bojan Peršič enkrat tedensko, ob sredah od 20.30 do 22. ure v mali dvorani goriškega Kulturnega doma. Interesenti se lahko prijavijo na tel. štev. 32214 (Ana) ob ponedeljkih in torkih med 15. in 16. uro. V naslednjem mesecu načrtuje KGM tudi nov niz predavanj za maturante. Tokrat se bodo posvetili predvsem zgodovinskim temam, slovenski manjšinski literaturi in odnosom med Gorico in Novo Gorico v perspektivi skupnega prostora v Evropski uniji. Gore v sliki in besedi Lep večer o slovenskih gorah in slovenski krajini so prejšnji ponedeljek pripravili v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici na pobudo fotokluba Skupina 75 in Zveze slovenskih kulturnih društev. Zamisel za večer se je porodila Silvanu Pitto-liju, ki je srce in duša slovenskega fotokluba, poleg tega pa je že nekaj desetletij zapisan tudi planinstvu. Tako je nastal večer Gore v sliki in besedi. Za diapozitive je poskrbel sam Pittoli, glasbo je izbral Hijacint Jussa, odlomke iz del slovenskih pesnikov in pisateljev pa je brala Barbara Rustja po izboru Adele Klančič. Silvan Pittoli nas je z izbranimi diapozitivi popeljal po slovenski deželi v štirih letnih časih, ob skrbno izbrani glasbi, popotovanje pa so smiselno dopolnjevali verzi in krajši prozni sestavki. S toplim aplavzom ob koncu predvajanja je občinstvo potrdilo, da je bila prireditev prijetna. Državljanske pravice v Evropi Goriška univerza bo jutri ob 11. uri v konferenčni dvorani v Ul. Alviano gostila posvet, ki ga prirejajo na pobudo Komisije Evropske skupnosti na temo: Medvladna konferenca in državljanske pravice. Sodelovala bosta generalni direktor evropske Komisije za kulturo in informiranje Franco Chittolina in koordinatorka načrta za socialno informiranje Anna Catasta. K srečanju so pristopili študentsko gibanje za mednarodno organiziranje in meddežel-na konferenca sindikatov CSI. Govor bo o izvajanju državljanskih in socialnih pravic v Evropi tudi v vidiku vstopa Slovenije v EU. Sodnik Colombo v Gorici Sodnik milanskega poola, ki je vodil najbolj odmevne podkupninske preiskave, Gherardo Colombo bo v torek popoldne v Gorici na povabilo krožka Giulio Pastore in združenja Ustava, demokracija, pluralizem. Sodnik Colombo bo ob 17. uri na Trgovinski zbornici predstavil svojo knjigo “II vizio deda memoria”, gotovo pa se ne bo izneveril obračunu sodnih preiskav teh let in oceni poskusov, da bi dokončno zaustavili delo sodnikov. TV Primorka o Sovodnjah V današnji tedenski oddaji iz zamejstva, ki jo prenaša televizija Primorka, bo govor o sovodenjski stvarnosti. Gosta voditelja Livia Semoliča bosta so-vodensjki župan Igor Petejan in občinski odbornik Zdravko Kuštrin. Obravnavala bosta aktualna vprašanja v občini, delovanje občinske upave, odnose s sosednimi kraji in drugo. Oddaja bo na sporedu nocoj ob 22.15, ponovitev pa bo jutri ob 19.15. Solidarnostna baklada Na pobudo dobrodelnega združenja “Via di nata-le” bo danes v Gorici baklada namenjena zbiranju sredstev za realizacijo doma za svojce onkoloških bolnikov centra v Avianu. Pohod bo krenil ob 18.30 s Travnika, obšel ulice mestnega središča in se končal z nastopi dveh pevskih zborov v dvorani UGG. Vsak udeleženec naj bi prispeval vsaj 2 tisoč SU lir. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ GORICA KAMEN Razstava kamnitih izdelkov sreda, 12. marca 1997, ob 18. uri ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KULTURNI DOM GORICA vabita na ogled gledališke predstave GFlhifnefUt/ « (fartu/HMO Režija: MARIO URSIC Kulturni dom Gorica Torek, 11. marca 1997, ob 20.30 uri PROSVETNO DRUŠTVO STANDREŽ Dramski odsek Marcel Franck SREČA NA KREDIT Komedija v Štirih dejanjih Režija: EMIL ABERSEK ŽUPNIJSKA DVORANA ANTON GREGORČIČ V STANDREZU PREMIERA V SOBOTO, 15. marca, ob 20.30 PONOVITEV V NEDELJO, 16. marca, ob 17. uri DIJAŠKI POM / V SODELOVANJU Z LUDOTEKO Pravljično srečanje s povodnim možem Dvojezično srečanje s slovensko pravljico zbližalo slovenske in italijanske otroke GLEDALIŠČE / V TOREK Eduardova igra z amaterskimi in poklicnimi igralci Projekt nastal v okviru ZSKD Petdeset let po krstni uprizoritvi se Filumena Marturano, znameniti gledališki lik Eduarda de Filippa, spet vraCa na slovenske odre, tokrat v posebni “preobleki”, takorekoč stkani po meri našega družbeno-kultur-nega prostora. Svetovno znano delo velikega neapeljskega avtorja in interpreta ponovno stopa med naše ljudi. Zasluge za naCrt, ki je nastal pod okriljem Zveze slovenskih kulturnih društev in s pomočjo Zadružne kraške banke, gre pripisati skupini poklicnih gledališčnikov, kot so Mario Uršič, Miranda Caharija in Livio Bogateč, ki so Kar lepo število slovenskih in italijanskih otrok je v petek popoldne v slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča prevzeto sledilo pripovedovanju pravljice Povodni mož (na sliki - foto Bum-baca). Pravljično srečanje je uprava doma priredila v sodelovanju z občinsko ludoteko in v okviru občinskega programa prireditev za mlade “Ptole-mej”. V naCrt sodi tudi delavnica za oblikovanje pravljic, ki poteka V ludo-teki in ob kateri imajo otroci priložnost, da odkrivajo pravljice različnih kultur goriškega prostora. V prejšnjih dneh so že poslušali furlansko in nemško, tokrat je bila na vrsti slovenska, niz pa se bo v sinagogi sklenil z židovsko pravljico. Srečanje v Dijaškem domu je animirala Barbara Rustja, ki je dvojezično pripovedovala pravljico o povodnem možu. Prijetno doživetje, ki naj bi otroke navdalo z radovednostjo in spoštovanjem različnosti, se je sklenilo z malico, pri kateri so po slovenski pravljici okusili še značilno pecivo iz slovenske kuhinjske tradicije. NAGLUSNOST g Philips DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v GORICI, ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 (pri Stolnici) urnik: torek, sreda in četrtek 9.30 - 12.30 v TRSTU pri CENTRO ACUSTICO PHILIPS Drevored XX Settembre 46 - Tel. 040/775047 urnik: torek, sreda in petek 9.30 - 12.30 PODGORA / VISOK JUBILEJ Andrej Petejan 9Wefnik Begunec v prvi, partizan v drugi vojni V Podgori je včeraj dopolnil visok življenjski jubilej, 90 let, Andrej Petejan. Rodil se je 8. marca 1907 v kmečki družini, kjer je bilo šest otrok. Andrej je bil Četrti. 2e kot osemletni otrok je okusil grenkobe življenja, ko je ostal sirota po očetu. Begunstvo je družina preživljala na Štajerskem, v Šentjurju pri Celju, pri družini Drofenik. Andrej je tam obiskoval tudi osnovno šolo. Z Drofenikovimi so ohranili stike do danes. V do tal porušeno Podgoro se je družina vrnila leta 1919. Andrej je tu dokončal osnovno šolo. Kot deCek se je zaposlil pri podjetju Trevisan v Gorici, leta 1926 pa nastopil delo v ladjedelnici v Tržiču, kjer je delal do upokojitve leta 1967. Leta 1934 sta s Katarino Brajdot stopila na skupno življenjsko pot. V zakonu se je rodila ena hčerka in dva sina. Junija leta 1944 je Andrej Petejan odšel v partizane, tako kakor številni drugi Podgorci. Najprej je bil v Briško-be-neškem odredu, kjer je bil pomočnik političnega komisarja Čete, nato vodnik, odgovoren za zveze v Gradnikovi brigadi. Decembra leta 1944 je bil ranjen pri Gorenji vasi. Ob koncu vojne se je spet zaposlil v Tržiču. Andrej Petejan je nosilec vojaških odlikovanj reda hrabrosti in zaslug za narod. Vsa leta je aktivni elan združenja partizanov VZPI/ANPI. Pred petindvajsetimi leti, ko smo se v Podgori odločili da zgradimo spomenik padlim partizanom, je bil Andrej med prvimi in najbolj odločnimi. Na prvem srečanju (31. marca 1972 v gostilni pri bivšem Terpinu) je Andrej med drugim dejal: »Mi, ki smo se skupaj z našimi sovaščani borili in danes uživamo svobodo, mislim, da je naša dolžnost, da zgradimo dostojen spomenik.« Pot od besed do dejanj ni bila lahka, a se je dalo z dobro voljo vse narediti. Pri gradnji obeležja je naš slavljenec veliko prispeval in ni ga bilo dneva, da ne bi bil zraven. Od 4500 ur prostovoljen-ga dela, jih je Andrej opravil preko 250. Tudi zato se ga ob visokem jubileju z veseljem in hvaležnostjo spominjamo in mu kličemo še na mnoga zdrava leta. (S.R.) Filumeni Marturano, v tesnem sodelovanju z boljšimi igralci ljubiteljskih dramskih skupin, vdihnili današnje življenje. In prav v tem je posebnost predstave, ki se je oblikovala na osnovi gledališkega seminarja. Prvič namreč doživljamo skupno delo poklicnih in amaterskih igralcev, kar je nedvomno pridobitev za ves naš kulturni prostor. Ogled predstave je možen samo v torek, 11. marca 1997, ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu. Predprodaja vstopnic je v teku v uradu ZSKD, Ulica Malta 2, tel. 531495. ______________KINO GORICA VITTORIA 1 14.30-17.00-19.30-22.00 »Jerry Maguire«. I. Tom Cruise. Kandidat za 5 oscarjev. VITTORIA 3 15.20- 17.40- 20.00-22.15»Ro-meo e Giulietta«. I. Leonardo Di Caprio in Claire Danes. CORSO 15.30-17.00- 18.40- 20.20-22.00 »Space Jam«. Bugs Bunny in M. Jordan. \M PRIREDITVE KULTURNO DRUŠTVO RUPA/PEC vabi danes ob 18. mi v Rup o na prireditev “Sprehod po preteklosti naših vasi”. S pesmijo, recitacijami, predvajanjem diapozitivov in s spremno besedo Marka Vuka se bomo seznanili z zanimivostmi iz preteklosti krajev v okolici Mirna. V KNJIGARNI ‘TL SE-GNAUBRO” V RONKAH bodo v petek, 14. trn., ob 18.30 predstavili knjigo Bruna Volpija - Lesjaka o lovu na tune v Tržaškem zalivu. Predstavitev pripravlja društvo Jadro v sodelovanju s knjigarno in založbo Mladika. Ekipo SZ DOM je osrečil prihod novega malega centra Nikole Srečnima staršema Cinzii in Merita čestitamo «La Goriziana» PREVOZNIŠKO PODJETJE Mednarodni Mejni Prehod Standrež 34170 GORICA tel. 0481/527111 fax.: 0481/527150 Domači in mednarodni prevozi Prevzem manjših pošiljk Izredni prevozi Prevozi blaga klas. ADR Ekspresne storitve V MEDSEBOJNEM SODELOVANJU “ CcHttoUped "GO SREDICIJSKO PODJETJE Ul. M. Hermada, 8 34170 GORICA tel.: 0481/21440 fax.: 0481/21795 Spedicijsko podjetje Carinske usluge Skladiščenje Razkladanje, nakladanje blaga Etiketiranje, pakiranje Razpakiranje Čistilno podjetje SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI vabi na 49. REDNI LETNI OBČNI ZBOR in predstavitev zbornika "Teh naših petdeset let" Petek, 14. marca 1997 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu m OBVESTILA SKPD F. B. SEDEJ je objavilo razpis za letošnji festival narodnozabavne glasbe v Steverjanu, ki bo 4., 5. in 6. julija. Prijave je treba poslati do 15. maja. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI/CGIL obvešča, da je vsak torek od 9. do 12. me in od 15.30 do 18. me v Kultmnem domu v So-vodnjah na razpolago sodelavec sindikata za izpolnjevanje obrazcev 730. Prav tako je na razpolago tudi ob petkih od 9. do 12. me. NA SEDEŽU SKGZ V GORICI (Ul. Malta 2, tel. 531644) je na razpolago videokaseta s priložnostno brošmico o množični manifestaciji Slovencev na Travniku 20. maja 1984. OBČINA SOVODNJE sporoča, da so izoblikovah osnutka za občinski grb in prapor. Občanom sta na vpogled v tajništvu na županstvu do 22. marca ob urniku za stranke. Ob petkih med 11. in 12. mo je prisoten tudi odbornik za kulturo za morebitna pojasnila s tem v zvezi. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Marije Gergolet darujeta Albert in Slava Gergolet 100 tisoč lir za ANDOS iz Tržiča. Namesto cvetja na grob Oskarja Košute, darujeta Mirko Peric in Boris Peric z družinama 100 tisoC luža sekcijo VZPI/ANPI v Križu. M IZLETI DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU prireja od 26. do 31. avgusta križarenje po Sredozemlju z obiskom Tunizije in Malte. Podrobnejša pojasnila nudijo Jožef Fer-letic (Poljane), Michele De Lorenzo (Doberdob) in Al-do Jarc (Doberdob). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi na velikonočni ponedeljek, 31. marca, izlet po Vipavski dolini, z vodenim ogledom starega mesta Križ in obiskom Vipavske kleti. Po kosilu bo družabnost s plesom, tombolo in žrebanjem prihov. Prijave na sedežu ob sredah do 12. marca in pri poverjenikih. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL Trg Municipio 20 AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO-Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birsi TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 65 MONTESHELL Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Repubblica 2 KRMIN AGIP Drevored Ven. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia POLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. IH Armata 58 VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 1. do 7. marca 1997. RODILI SO SE: Chiara Raso, Enrica Pozzoli, Peter Speranza, Marta Speranza, Andrea Boaro, Luca Tulis-so, Linda Tomizza. UMRLI SO: 56-letni upokojenec Lucio Ogris, 89- letna upokojenka Irene Cosima Paiano vd. Nassisi, 66-letni upokojenec Alba-no Turco, 65-letni upokojenec Edilio Bianco, 83- letna redovnica Elvira Dallape, 85-letni upokojenec Vincenzo Anastasio, 84- letna upokojenka Maria Simonetti vd. de Marco, 83-letni upokojenec Edvard Primožič, 83-letni upokojenec Giovanni Mo-desto Murer, 60-letni upokojenec Ippolito Ban-del, 89-letna upokojenka Teresa Buttignon vd. Mar-cuzzi, 87-letna upokojenka Lodovica Musian vd. Ro-mandini, 83-letna upokojenka Angela Benedejčič, 82-letna upokojenka Irma Perco vd. Bon, 77-letna upokojenka Bianca Comauli vd. Brizzi, 75-letna upokojenka Zina Conte por. De Rossi, 73-letni upokojenec Bruno Arman, 75-letni upokojenec Giordano Sentieri, 89-letna upokojenka Gisella Sturm vd. Battistin, 82-letna upokojenka Ancilla Vo-sca vd. Visintin, 84-letni upokojenec Sigisfredo Vi-doz, 73-letni upokojenec Femiccio Gasparin, 58-let-ni upokojenec Bruno Li-vot, 86-letna upokojenka Carmela Romanese vd. Go-deas, 75-letni upokojenec Eraldo Giuseppe De Rio, 90- letna upokojenka Stella Passudetti vd. Petris, 89-letna upokojenka Irene Cosima Paiano vd. Nassisi. POROČILA STA SE: policist Livio Tomadin in vzgojiteljica v otroškem vrtcu Anita Kerpan. OKLICI: tehnični uslužbenec Gianluca Mattioli in podolog Gabriella Selovin, biolog Giorgio Badin in učiteljica Lara Puntar, delavec VValter Braini in delavka Roberta Candutti. [ ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Co-sulich 117, tel. 711315. POGREBI Jutri v Gorici: 9.30, Lui-gi D’Osualdo iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno poko-pališCe. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Edvarda Primožiča se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali; posebna zahvala osebju splošne bolnišnice, gospodu župniku Makucu, sosedi Liviji in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Sorodniki Oslavje, 9. marca 1997 In spet je tu. Kot vsako pomlad. Ljubka in lahkotna v svoji sproščeni izraznosti in hkrati nabita s pomeni in sporod-li. Kot mogočno drevo, ki je pognalo krepke korenine in razvilo mogočno krošnjo, se v tem Času odene v neštete pisane cvetove, iz katerih se bodo razvili soCni sadeži, da bi vedno znova oplajah. Tako je zborovska revija Primorska poje te dni vzbrstela v svoji osemindvajseti pomladi, čila, krepka in zagnana kot še nikoli. Kdor se je še spominja ob njenem rojstvu, majcene in nebogljene, bo vedel, da je bila plod velike ljubezni nekaterih redkih ljubiteljev zborovske pesmi. Tiste pesmi, v kateri odmeva zgodovina in duša naroda, a je kljub temu vesoljna dobrina; v kateri se prepletajo čusta in občutki, spoznanja in hrepenenja neke skupnosti, a v katerih se prepoznavamo vsi, ne glede na jezik, barvo kože in politično ali versko prepričanje. Iz teh izhodišč so se tedaj, pred 28 leti, kovali veliki naCrti za malo dete. Navdušenja ni manjkalo, nekje v podzavesti pa se je vseskozi potepala skrb, ali bo ideja o širokem zborovskem gibanju vzdržala pod udarci odtujevanja, Id so ga prinašali novi tehnokratski Časi. Težnja modernega človeka po individualnem, po zapiranju v vse ožje kroge, po opuščanju družabnosti, ki so jo zaceli nadomeščati televizija, avtomobil in drugi tehnološki pripomočki, se je zdela v perspektivi S pesmijo, ki nas zbližuje, v 28. pomlad Dušan Kalc velika ovira za razvoj takšnih skupinskih kulturnih dejavnosti, kakršno je zborovsko petje, pa naj bo še tako zakoreninjeno v duši naroda, kot to velja za slovenski kulturni prostor. Kaj naj rečemo danes, ko se nam Primorska poje predstavlja v takšni množični razkošnosti, ko se nanjo prijavi toliko zborov in skupin, da jih s težavo preštevamo, ko se znajdemo celo pred dilemo, ah premoremo dovolj dvoran, v katere bomo lahko stlačili vso to maso pevcev, da ne govorimo o poslušalcih? Ze prva revija leta 1970 je zahtevala velike organizacijske napore, Čeprav je takrat nastopilo le 50 zborov, razmeščenih na štirih koncertih. Odtlej je Primorska poje konstantno rastla. Poglejmo le nekaj številk. Ob 10-letnici so nastopajoči zbori narastli na 111, posameznih koncertov pa je bilo deset. Ob dvajsetletnici je nastopilo že 123 zborov na 21 koncertih. Letos pa bo na 24 koncertih pelo kar 150 zborov in pevskih skupin. To so seveda samo količinski podatki, ki pa imajo prav gotovo svoj velik pomen, saj potrjujejo, da ostaja zborovsko petje slej ko prej najljubša kul-turno-ljubiteljska dejavnost med Slovenci. Ob tem pa se nujno postavlja tudi problem kakovosti vokalne zborovske dejavnosti. To vprašanje je bilo vseskozi prisotno na dosedanjih revijah. Vedno znova smo si zastavljali vprašanje, ah nemara ne tiči v poveličevanju množičnosti nevarnost, da se zborovska ljubiteljska kultura na Primorskem ne razvodeni in izCrpa tudi na raCun številčnosti. Skrb in strokovni ukrepi, ki so ji sledili, so bili seveda na mestu in bodo morah biti prisotni v naši zavesti tudi v prihodnje, kajti tudi kakovostna rast zborovskega petja je pokazatelj splošne kulturne in etične rasti doveka. Morda bi ob vsem tem zaslužilo besedo tudi vprašanje vključevanja mladih rodov v pevske zbore. Tudi glede tega smo namreč vsa ta leta gojili veliko zaskrbljenost, ki pa je bila očitno odveč, kajti, Ce upoštevamo, da veliko pevcev, ki danes nastopajo širom po Primorskem, pred 28 leti ni bilo še rojenih, potem lahko mirno reCemo, da (tudi spričo že obravnavane naraščajoče množičnosti revije) Primorska poje še zdaleč ni izčrpala svojega naboja. Tudi zborovodski kader se je pomladil. Veliko zborovodij iz prvih let revije se je že upokojilo ah pa zapustilo ta svet in njihova mesta so prevzeli mladi, Id so pred 28 leti še nosih kratke hlaCe, ah pa jih še ni bilo na tem svetu. Njihova strokovna pripravljenost pa v mnogih primerih nima kaj zavidati strokovni pripravljenosti njihovih predhodnikov. Vse to nas seveda ne sme zaslepiti, da bi v zborovskem gibanju ne videli tudi senenih plati, tako organizacijskega kot gmotnega ali strokovnega značaja. Znova in znova je treba graditi in to zahteva velike napore, vendar to, kar se te dni dogaja po Primorskem, na eni in drugi strani meje, nas vendarle navdaja z optimizmom. Ne nazadnje velja poudariti še en izredno pomemben vidik Primorske poje. To je njena neprecenljiva povezovalna vloga. Predvsem povezuje Slovence, ki jih je meja lotila. Zborovski nastopi pripomorejo, da se ljudje z obeh strani Primorske, ki so si bih nekdaj bolj blizu, srečujejo in navezujejo prijateljske stike ob pesmi, ki jim je skupna, Čeprav jo kdaj nekoliko drugače občutijo, kajti v osamosvojeni Sloveniji predstavlja pesem potrditev zagotovljene in zavarovane narodnostne identitete, v zamejstvu pa šele boj za uveljavitev te identitete. Nadalje povezuje Slovence, ki jih loCuje pohticna in svetovnonazorska meja. Povežejo se v organizacijske napore in nato skupno zapojejo. Skozi pesem se prekaljuje spoštovanje do bližnjega, strpnost, želja po sodelovanju. Lepo bi bilo, da bi nikoli ne obmolknila. In konCno povezuje tudi ljudi različnih kultur. Primorska poje je vzpostavila stike tudi s Hrvaško, Koroško in italijansko vetino. Na letošnji reviji bodo nastopih jezikovno mešani zbor iz Koroške, prav tako mešana zbora iz Zagreba in z Reke ter furlanski zbor (kot sad sodelovanja z italijansko zborovsko organizacijo USCI). To so šele prvi koraki, vendar tudi to postavlja revijo Primorska poje med tista gibanja in pobude, o katerih lahko upravičeno trdimo, da se oplajajo ob nesmrtni Prešernovi Zdravici. NEDELJSKE TEME Nedelja, 9. marca 1997 Cruder: Brez Trsta si deželo težko predstavljam Giancarlo Cruder, bivši predsednik deželnega sveta, predstavnik Ljudske stranke, od decembra vodi manjšinsko deželno vlado koalicije Oljke. Vlada je mem že prestala prvo preizkušnjo z odobritvijo deželnega proračuna za leto 1997 in se pripravlja na zadnje odločitve te zakonodajne dobe, ki se bo iztekla spomladi prihodnjega leta. Cruderja smo prosili za pogovor o aktualnih temah, ki zadevajo našo deželo in njeno umestitev v širši prostor. Gospod predsednik, vas predhodnik Cecotti je bil po splošnem mnenju dober predsednik deželne vlade, tako ljudska stranka kot DSL sta bih zastopani v vladi s pomembnimi odbomistvi, poleg tega pa je imela vlada večino, ki ji je zagotavljala redno upravljanje dežele. Upravičeno se torej postavlja vprašanje, zakaj je prišlo do krize in čemu je nastala nova deželna vlada, ki nima večine v deželnem svetu. Predsedniku Cecottiju sem vedno priznaval dosledno vodenje deželnega odbora, ob spoštovanju programskih smernic in sporazumov, sprejetih v okviru večine. V deželnem svetu sem tudi opozoril, da je tista večina nastala na osnovi pomembnih Cecottijevih programskih izjav, češ da je konec »jakobinske dobe« in da je treba obnoviti družbeno in politično tkivo v deželi. To je pomenilo, da severna liga skupaj z drugimi silami izdeluje politični načrt za prihodnost te dežele. Na tem podatku je bila osnovana vladna večina, v kateri je bila zelo pomembna solidarnost med partnerji. Prav zato, ker je ta solidarnost odpadla, je bil prekinjen tudi politični sporazum. Ko je severna liga na obali Pada pripravila manifestacijo v podporo svojemu političnemu načrtu, to je secesiji Severne Italije, je postalo dejstvo, da vodi to deželo predstavnik severne lige za druge politične partnerje vprašljivo. Poleg vsega sploh ni bilo jasno, kakšno vlogo naj bi imela ta dežela v takozvani Pa-daniji, oziroma ni bilo jasno, ali Cecotti soglaša s tem, da bi se tudi Furlanija Julijska krajina odcepila od Italije. Zato drugi pohtični partnerji teh stališč niso mogli osvojiti in nanje niso pristali. Ob koncu zelo razburkane seje deželnega sveta smo vzeli na znanje izjavo načelnika svetovalske skupine severne lige, ki je potrdil, da se njegova stranka opredeljuje za secesijo. Posledice so bile neizbežne. Kar zadeva preteklost je torej vprašanje izrazito politično. Kaj pa prihodnost? Oziroma, z drugimi besedami, ali ta večina označuje tudi stvarni začetek Oljke v deželi? Da, jasno smo povedali, da se predstavljamo kot manjšinska deželna vlada, osnovana na političnem načrtu Oljke, pri čemer smo seveda na ravni deželnega sveta pripravljeni na soočenje z vsemi strankami o vprašanjih, katerih rešitev je nujna za to deželo. To smo naredili začenši s finančnim zakonom in z dokumenti, ki so z njim povezani. Oljko je treba seveda še zgraditi, predvsem na bazi. Za to je potrebna večja zavzetost vseh partnerjev. Ali lahko prihodnje upravne volitve v nekaterih med najpomembnejšimi mesti dežele lahko olajšajo ta postopek, ali pa bi ga znale ovirati? Za sestavo list za pokrajinske in občinske volitve, ki bodo 27. aprila, nimamo mnogo časa. Težko je namreč z vrha prenesti še zlasti v manjše skupnosti shemo novega političnega zavezništva, kajti vsi vemo da se na krajevni ravni ne odražajo v celoti vsedržavna zavezništva. To se bo še dogajalo, poudariti pa želim, da se v nekaterih večjih krajih oblikujejo zavezništva, ki se bodo tako ali drugače sklicevala na Oljko. Ko ste govoril o severni ligi ste dejal, da iz njenih stališč ni bilo jasno, kakšno vlogo naj bi imela Furlanija Julijska krajina. Kakšno vlogo pa tej deželi pripisuje Oljka, oziroma, ali se po vaših načrtih njena avtonomija krepi, ah pa jo bo dvodomna komisija izničila? V predlogih, ki so bili predloženi dvodomni komisiji, boste našli prav vsega. To velja tako za Oljko, kot tudi za druge komponente. Prav brez težav poudarjam, da zelo skeptično, oziroma z veliko odmaknjenostjo gledam na predlog, ki ga je predložil poslanec Mattarella, kot gledam z odmaknjenostjo na predloge, ki jih je z veliko medijsko pozornostjo predstavila Forza Italia. Vendar moramo tudi mi sami obrazložiti, iz katerih razlogov - tu ne mislim samo na ostanke preteklosti, ampak predvsem na nove razloge - bi morala naša dežela ohraniti svojo posebnost. Na primer, zmanjševanje pomena določil zakona o obmejnih območjih, zanikanje tesnih odnosov, tako preteklih kot sedanjih, s sosednjimi državami, zanikanje novih pristojnosti, ki jih ima naša dežela, vse to je voda na mlin tistim, ki želijo odpraviti avtonomijo, torej tisto posebnost, po kateri bi se v federalni ureditvi države teh pet dežel še razlikovalo od ostalih. V neki razsodbi je ustavno sodišče opozorilo deželo, da mora poskrbeti za zaSCito slovenske manjšine in v utemeljitev navedlo, da je prisotnost slovenske manjšine eden od razlogov za avtonomijo dežele. Kaj je dežela na tem področju naredila in kaj namerava narediti? Dežela lahko naredi dvoje. Najprej lahko pospeši postopek za izvajanje zakonodaje o financiranju raznih dejavnosti slovenske manjšine v deželi, lahko pa tudi pri korektnem izvajanju novih pristojnosti, ki so bile priznane deželi omogoči krajevnim upravam, da posegajo na ta področja. Mislim tudi, da bo treba ponovno pregledati vsebino zakona o obmejnih področjih in na tej osnovi zagotoviti manjšini nove razvojne možnosti. Četrto vprašanje, ki je najpomembnejše, je tudi iskanje najboljšega volilnega sistema, ki bi zagotovil manjšini zastopanost v deželnem svetu. Vse to so v glavnem tehnična vprašanja. Ostaja še osnovno vprašanje, to je politično vzdušje, o katerem nekateri mislijo, da se je v zadnjem času izboljšalo. Ali soglašate s to oceno? S to oceno v celoti soglašam. Prav v okviru razprave o programskih izjavah sem pozitivno ocenil stališče, ki ga je neki svetovalec, predstavnik sile, ki je od nekdaj nasprotovala ukrepom v korist manjšine, iznesel v zvezi s temi vprašanji; ocenil sem, da se je očitno nekaj spremenilo in to izjavo sem ocenil kot pogumno. Gre po vaši oceni za neko politično dejanje, ali samo za do- gospodarskih krogov. Nič nam ne koristi, da samo trdimo, da ohranjamo dobre odnose, obenem pa ostajamo na ravni romantičnih izjav. Narediti moramo korak naprej in z veseljem ugotavljam, da nam pri tem pomaga vladna zunanja politika. Tu se moramo med seboj dopolnjevati. Skratka, sedaj ne zadostujejo več zgolj institucionalni odnosi, ampak treba jih je obogatiti s konkretno vsebino. Dežela je že nekajkrat povedala, da želi biti prisotna pri srečanjih med italijansko vlado ter predstavniki Slovenije oziroma Hrvaške... Da, to sem potrdil podtajniku Fassinu, ko je obiskal deželno Sloveniji že gradijo proge, na katerih bo komercialna hitrost 105 km na uro, medtem ko je komercialna hitrost na progi med Benetkami in Trstom še 50 km na uro; že iz tega jasno izhajajo prioritete. Vse to seveda pomeni, da je treba investirati, da je treba poiskati sredstva in ta lahko zagotovi samo vlada; ker pa obstaja širši interes Evropske unije, bo lažje prejeti ustrezna sredstva tudi na mednarodni In kaj bo od tega imela naša dežela, razen dejstva, da se bo povečal promet? Ta nova prometna smernica bo blagodejno vplivala ne samo na deželo, ampak na vso seve- godek, H naj bi sodil v priprave sedanje opozicije, da morda po volitvah prevzame vodstvo dežele in torej želi že sedaj nakazati nekatera izhodišča? Ne vem, kateri je pravi pomen teh izjav, oziroma, ali obstaja kak prikrit pomen. Kar se mene tiče gre vsekakor za korak naprej. Ko govorimo o slovenski manjšini, je prehod na odnose s Slovenijo skoraj obvezno vprašanje. V času, ko je prihajalo do osamosvojitve in mednarodnega priznanja Slovenije, je bila dežela zelo aktiven dejavnik; sedaj pa prevladuje vtis, da je to zanimanje nekoliko pojenjalo. Mislim, da je dozorel čas, ko ti odnosi ne morejo potekati več samo na politični ravni, ampak morajo biti zastavljeni mnogo širše, na primer z vključitvijo vlado in Fassino je ocenil, da je stališče pravilno; seveda, sam ne more odločati o teh vprašanjih, mi pa bomo vsekakor vztrajali pri zahtevi, da je predstavnik deželne vlade povabljen v uradno italijansko delegacijo za vse pogovore s predstavniki Slovenije in Hrvaške. Zelo pogosto je govor o italijanski Ostpolitik; ko potem preberemo, kaj pišejo časopisi, ugotovimo, da gre v glavnem za železnico. Ah je res mogoče te odnose poenostaviti na raven ene same železniške proge? Nikakor ne; predvsem zato, ker dogovor o evropskem koridorju št. 5, ki ga nekateri iz znanih razlogov niso podpisali, ne govori samo o železnici, ampak o prometni smernici v širšem pomenu. Res pa je železniška proga pri tem zelo pomembna, če na primer pomislite, da v rovzhodno Italijo in na celotno območje ob novi prometni žili. V tej deželi smo pred leti ustvarili gospodarski sistem, na katerega smo bili ponosni, vendar ugotavljamo, da prav zaradi prometnih težav tvegamo, da se vsi naši napori preteklih desetletij izničijo. Če prometni sistem, tako v smeri proti Avstriji kot tudi proti Sloveniji in preko nje ne bo ustrezen, tvegamo, da bomo lahko ugotavljali, da smo vse strukture - pristanišča, letališče, tovorna postajališča in železniško križišče - zgraditi bolj za našo uporabo kot za širše potrebe. Zato so potrebne investicije, da se premosti izolacija, v kateri je trenutno še vedno naša dežela. Ati ima v spremenjenih političnih in gospodarskih okoliščinah lahko delovna skupnost Alpe Jadran še kako vlogo? Nedvomno je delovna skupnost Alpe Jadran izgubila velik del vloge, ki jo je imela ob nastanku v sedemdesetih letih. Poleg tega bo Trst, kot so mi napovedali, v kratkem sedež Srednjeevropske pobude in bo center pomembnih mednarodnih političnih in gospodarskih dejavnosti vseh držav srednje Evrope in Balkana. Skupnost Alpe Jadran je torej lahko še koristna na ravni kulturnih povezav, vendar ne more ne upoštevati sprememb, do katerih je prišlo. O sedežu Srednjeevropske pobude je bil zelo intenzivno govor pred nekaj leti, potem pa se je vse zreduciralo na en urad z nekaj uradniki. Seveda, to drži, vendar sem prav v teh dneh ugotovil, da prihaja do pospešitve postopka za odprtje sekretariata in da bo vlada o tem verjetno odločala že v prihodnjih dneh. Trst naj bi tako postal sedež te organizacije in dežela bo v priprave aktivno vključena. V Trstu se pomembna mednarodna politična vprašanja pogosto srečujejo z izrazito Idealistično tematiko. To se še zlasti dogaja, kadar se približujejo volitve. Sedaj obstajata dva predloga, ki se med seboj razlikujeta. Prvi predlog je pripravil župan Illy in zadeva krepitev avtonomije krajevnih uprav v deželi, drugega pa je pripravila desnica in zadeva zgolj avtonomijo Trsta. Kaj mislite o teh predlogih? Teh vprašanj ni mogoče obravnavati prenagljeno in jih ni mogoče podrejati emociji. Vprašanje avtonomije krajevnih uprav je aktualno vprašanje, ne zadeva samo Trsta, ampak tudi druga območja v naši deželi. To sodi v del krepitve avtonomij, ki je sestavni del celotne politike dežele in države. Zupan Illy je v tem okviru predlagal, da bi na osnovi obstoječe zakonodaje poiskali možnosti za okrepitev avtonomije Trsta tudi na finančnem področju; s tem soglašam, vendar mora to veljati tudi za druga območja v naši deželi, kot na primer videmsko območje. Ustavni zakon št. 2 omogoča tudi druge oblike, vendar moram reči, da me ne prepričujejo težnje po dodatnem razkosanju dežele. Med vsemi predlogi sprejemam tiste, ki krepijo avtonomijo dežele in ohranjajo njeno celovitost; s tega vidika se mi zdi, da je predlog župana Illyja najstvamejši. Ati lahko Trst sploh igra še kako vlogo v prihodnosti dežele? Ne vem, kako bi si lahko predstavljal to deželo brez Trsta, kot si je tudi ne bi mogel predstavljati brez drugih stvarnosti. Če pomislimo, da Avstrija na področju prometa z velikim interesom gleda na Trst in če upoštevamo vlogo, ki jo bo Trst imel za države srednje in vzhodne Evrope, postane vloga tega mesta zelo jasna. Mislim, da je Trstu usojeno, da igra pomembno vlogo v deželi in v tem območju. To pa pomeni, da Trst ne more biti samozadosten, ampak da se mora tudi sam odpirati Evropi. Evropa potrebuje Trst in Trst potrebuje Evropo. To je njegova vloga. Hvala za pogovor. Bojan Brezigar NEDELJSKE TEME Nedelja, 9. marca 1997 Z »Slovenstvo ima pri nas pravico do življenja« ^5* O Anton Sivec, bolje poznan kot TonCi, se je na proslavi dneva slovenske kulture v Naborjetu sicer poslovil od predsedniške funkcije društva Planika, vendar zaradi tega ne bo nic manj prisoten v kulturnem delovanju Kanalske doline. Se več, kot tajnik na novo ustanovljenega Slovenskega kulturnega središča Planika bo imel dela na pretek, saj načrtov ne manjka. Tončija najdeš vse pogosteje v poslopju nekdanje karabinjerske postaje v Ukvah, ki že več let služi povsem drugačnim namenom. Tu imajo namreč sedež organizirane dejavnosti Kanalčanov, ki so bile pravkar tudi formalno poenotene v omenjeno Slovensko središče. »Naše delovanje potrebuje v tem trenutku nek kakovosten premik in boljšo koordinacijo«, je prepričan Tonči, medtem ko razkazuje sicer skromne prostore, ki pa lahko z nekaj dodatne opreme postanejo kar zadovoljivi. »Želimo si, da bi bili ti prostori odprte narave, da ne bi služili le tečajem jezika in glasbe. Ljudje se morajo navaditi hoditi sem, toda za to je treba organizirati primerno ponudbo«. To naj bi v bodoče bila knjižnica, ki bo nosila ime po pokojnem Salvatoreju Veno-siju. Minilo je šest mesecev od njegove smrti, a kulturno delo je steklo naprej, v dokaz, da njegova dolgoletna prizadevanja niso bila zaman. Ve-nosi je bil na tem koncu tisti tip kulturnega delavca, ki je dobro vedel, da v takšnih raz-fnerah ni razlik med takoime-novanimi velikimi ali malinp opravili. Treba je bilo poprijeti povsod, kjer se je pokazala kakšna možnost za poživitev zanimanja ljudi za slovenski jezik in kulturo. Začetki so bili skromni, pove Tonči Sivec, a domačini so se radi in vse bolj odzivali na pobude, tako da je danes mogoče računati na dokajšnje število ljudi, ki so pripravljeni pri organiziranem delu, tudi pomagati. Tečaji slovenskega jezika so postali že tra- dicionalni in je letos število tečajnikov najvišje doslej (32). Isto velja za otroke, ki obiskujejo glasbeni pouk v okviru glasbene šole Tomaž Holmar (22), ki deluje pod okriljem Glasbene matice. To seveda v absolutnem niso velike številke, toda bistveno pomembne za okolje, iz katerega bi slovenski jezik in kultura izginila s starejšimi rodovi, če ne bi bilo vztrajne volje nekaterih zagnancev. Se ob koncu sedemdesetih let je bil slovenski pošolski pouk pregnan iz poslopja italijanske državne šole, kot se bo marsikdo spomnil tedanjih bitk Venosija in župnika Gariupa. Danes je klima bistveno drugačna, čeprav seveda ne gre kot po olju. Pritiski tako ali drugače še vedno obstajajo, čeprav nimajo več nekdanje osti, vsaj trenutno, ne. Nekaj se je bistveno popravilo prav v zadnjih dneh, ko je videmski nadškof Alfredo Battisti sprejel sklep, da bo župnijo v Žahnicah in svetišče na Višarjih junija letos prevzel slovenski župnik Emil Battistig, doma iz Sovodenj. Po odhodu slovenskih frančiškanov, ki so bili marsikomu trn v peti, je v dolini še malokdo verjel, da bo župnik zopet Slovenec, oziroma tak, da bo lahko tolmačil čustva in pričakovanja vseh treh narodnosti, ki so prisotne v Kanalski dolini. Lahko bi rekli celo štirih jezikov, saj je po številnih priselitvah živo prisotna tudi furlanščina. Rudi Bartaloth, novi predsednik Slovenskega kulturnega središča ne bo pozabil, da je bil med tistimi redkimi, ki je pridobil znanje jezika in zavest na slovenski višji srednji šoli v Trstu in kot večletni gojenec slovenskega dijaškega doma. »Nekateri smo res imeli srečo, da smo lahko obiskovali slovenske šole v Trstu ali Gorici, vendar tega ne bi smeli več prepuščati slučaju. Tu je treba biti kar se da sistematični. Čemu namreč tečaji slovenščine za otroke, če pozneje na italijanskih šolah izgubijo stik z jezikom,« ugo- tavlja bartaloth in pove, da bo v okviru Slovenskega kulturnega središča Planika deloval tudi sklad Ponče, da bo nudil pomoč dijakom, ki bi se vpisali na slovenske šole v Trstu in Gorici. Mimogrede se je treba spomniti, da je bil ravno dolgoletni uspeh in napredek tečajev slovenščine in pošol-skega pouka v beneški Sloveniji osnova, na kateri je bilo mogoče ustanoviti danes tako uveljavljeno dvojezično šolo v Spetru. Šola je res prebila kar nekaj let križev in težav, iz katerih se tudi še ni dokončno rešila, toda vse kaže, da je na tem, da dobi tudi formalno priznanje. Zakaj ne bi torej tudi kanalski Slovenci težili vse trdnejšemu povračilu lastne identitete, še posebej ker je bilo poučevanja slovenščine v dolini že uveljavljeno v nekdanjih cesarskih utrakvistič-nih šolah in je šele s prihodom Italije po prvi svetovni vojni dobilo odločilni udarec. Očitno pa spet ne tako dokončni, da se ne bi bilo spodobno dvigniti in obdržati, kot je mogoče sklepati po rezultatih, načrtih in optimizmu kulturnih delavcev središča Planika. Tečaje slovenščine že deset let vodi Irena Sumi, raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, kateri se je letos pridružila diplomantka slavistike in sociologije Nataša Komac iz bližnjega Predila. Večjo pozornost pa je pouku v Kanalski dolini letos namenilo tudi ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije, ki je priskrbelo učno gradivo in didaktične pripomočke, ki bodo bistveno prispevali k zvišanju kakovosti pouka. Praznik slovenske kulture v Naborjetu je bil tudi priložnost za predstavitev knjige Govoriti slovensko v Kanalski dolini (slovensko šolstvo od Marije Terezije do danes). Knjigo sta napisala Irena Sumi in Salvatore Venosi in je izšla v založbi krožka za družbena vprašanja Virgil Sček. Gre za tehten prispevek k poznavanju krajevne zgodovine, pri čemer igra glavno vlogo slovenski jezik, tako kot je v dolini živel od davnine, tako kot je bil sestavni del življenja in kulture velikega dela domačinov in je to v ločeni meri še danes, kljub vsem poskusom izrinjanja in utišanja. Rafko Dolhar je v predstavitveni nagovor vpletel ugotovitev, ki je skrajno preprosta, a zaradi svoje življenskosti tudi učinkovita: »V Kanalski dolinf mnogi obvladamo poleg materinščine še kak drug jezik. Italijani v glavnem samo enega, Nemci dva, Slovenci pa tri. Ali pa štiri, če smatramo furlanšči-no, kot je pravilno, za posebno zvrst ladinščine. To je bogastvo, ki nam ga nobena ozkosrčnost ne sme odvzeti in to iz vsaj dveh razlogov. Vsi vemo, kako praktično je, če se lahko nemoteno pogovarjamo tako v Italiji kot v Avstriji ali Sloveniji in kakšne težave imajo tisti, ki tega ne znajo. Torej se splača zna- ti tudi slovensko.« Slovenci smo edini, ki poznamo jezik vseh svojih sosedov. Naj nam drugi vsaj pustijo pravico do učenja, znanja in uporabe našega.« Da slovenščina ni visoko na lestvici krajevnih jezikov, vidiš tudi po preprostih stvareh, recimo po napisu gasilcev v Zabnicah in Ukvah, ki sta v italijanščini in nemščini. Pa so vendar tudi otipljivi znaki odjuge Sivec in Bartaloth sta mnenja, da zato, ker so nekateri krajevni ekstremisti popustili ali so bili umaknjeni iz ospredja organiziranih dejavnosti. Tudi krajevne oblasti imajo v zadnjih letih drugačen odnos, kar nedvomno prispeva k večji samozavesti ljudi, hkrati pa tudi k razumevanju, da je perspektivo teh krajev možno graditi le na sožitju. Do leta ’85 med različnimi narodnimi skupinami ni bilo praktično nobenih stikov, pozneje pa so postali pogostejši. Ko je pred dvema leto- ma kanalska podružnica SLORI organizirala mednarodni posvet »Večjezičnost na evropskih mejah - primer Kanalske doline, so se vabilu na posvet odzvali tudi Nemci in Furlani. In po tej poti nameravajo kulturni delavci iz Kanalske doline tudi nadaljevati, pri čemer so si kot temeljno programsko vodilo postavili misel pokojnega prijatelja Salvatoreja Venosija: »Nikomur nočemo vsiljevati slovenstva, menimo pa, da ima slovenstvo v naši dolini pravico preživeti, ker je legitimna in spoštovanja vredna identiteta in način življenja. Znanja o sebi pa ne ponujamo le Slovencem, temveč vsem našim sodolincem, Italijanom, Nemcem,.Furlanom, Rezijanom.« Na slikah: zgoraj Rudi Bartaloth in Rafko Dolhar, spodaj levo Anton Sivec, spodaj občinstvo na letošnji Prešernovi proslavi. Nedelja, 9. marca 1997 NEDELJSKE TEME Uživaj v razkošju, zapoved Milana za naslednjo zimo MILAN - In napočil je čas razumnega razkošja. Na prikazih ženske pripravljene mode za prihodnjo jesen-sko-zimsko sezono so se italijanski mojstri odločili, da je pravzaprav zatonil čas, ko je bilo treba prikrivati dragocenost materialov in modelov. Celo najodločnejsi zagovornik minimalizma, se pravi čim bolj revnega iz-gleda, drugače sicer dragocene mode (cachemire je bil npr. ves predelan in revno predstavljen, zato pa nič manj dragocen in drag), Giorgio Armani je tokrat v odlično zasedenem Milanu izjavil, da mu je dovolj minimalizma in je svojim manekenkam nataknil tudi povsem odvečne žametne natikače dvomljive uporabnosti. V tem reviva-lu razkošja se Milan približuje Parizu, ki si je venomer štel v čast, da podčrtuje razkošje po načelu, če je nekaj lepo, naj tudi izpade kot tako, če je drago, naj bo očitno. Vendar pa so italijanski modni ustvarjalci in vsi ostali, ki so sodelovali na letošnji izvedbi Milano Collezioni, želeli opredeliti luksuz, ki ga v naslednji zimi nameravajo pokloniti ženskam. Nikakor ne gre, je npr. podčrtal Američan Tom Ford, ki ustvarja za grupo Gucci, za luksuz, ki so ga ženske razkazovale v letih ’80 in se tudi z njegovo pomočjo skušale dokopati do oblasti, neposredno ali pa posredno preko svojih moških. V razkošju, ki ga ženskam italijanska moda poklanja za naslednjo sezono, je treba uživati: če v dragocenih in dragih modelih ne uživaš, potem si jih ne kupuj, bi lahko strnili vodilo števil- nih mojstrov. Cene so seveda poglavje zase, čeprav so se pri tem mojstri skuSali brzdati, tako sta vsaj zagotavljala Ferre in Armani, ki sta dejala, da je milijon lir za »oblekico« iz ponudbe za mlade več kot dovolj. K večjemu ali manjšemu »razumnemu uživanju« očitno sodijo tudi ženski občutki zaradi potrošenega denarja. Glede prikazanih modelov pa je -kot ponavadi - težko povzeti glavne smernice, saj se, tokrat še posebej, italijanski mojstri odlikujejo po individualizmu, se pravi po svojstvenih pogledih in prijemih. Vsekakor pa so se večinsko odločili za razkazovanje dragocenosti predlaganih modelov, vš-tevši s krznom, ki se zmagoslavno vrača. Ženske ustvarjalke so bile manj za razkošje, temveč so še vedno podčrtovale praktičnost modelov ali pa izpostavljale romantično noto. Zelo jasno pa je pri veliki večini prišla do izraza poteza o igranju kratko (krilo) -dolgo (plašč). Igra »Crossing« je opazna tudi pri uporabi materialov, barv in krojev, ko npr. dolžina razkrije razporek. Vsekakor pa so bili tokratne milanske modne prireditve tudi mondene in so privabile izjemno število obiskovalcev, med njimi veliko plačanih gostov. Velik uspeh je požel sloviti Ray Charles, ki je nastopil za hišo Ferraga-mo (na sliki zgoraj), v smeri urinega kazalca (od Charlesa dalje) pa si sledijo modeli Fendi, Emporio Armani, Laura Biagiotti, Alessandro DelVAc-qua, Gucci, Prada, Dolce-Gabbana in Ferre (vse f. AP). Naslov nalogo /e bil »Prvošolci spoznamo Primorski dnevnik« Teke še jo izpolnili Ašira, Ivan, Martina, Adam in Manja, učenci 1, razreda osnovne šole Alberta Sirka v Križu 2. Illy je odstopil. Kateri so, po Vaši oceni, resnični razlogi za njegov odstop? Tržaški župan Riccardo Illy torej ni preklical odstopa in Trst se pripravlja na nove občinske volitve. Sedaj je čas obračunov in seveda se postavlja vprašanje, kako je Uly vodil tržaško občino v času svojega mandata. Odgovore na deset vprašanj o Ulyju in o njegovem delu so nam posredovali: Andrej Berdon, občinski svetovalec Slovenske skupnosti; Igor Dolenc, občinski svetovalec Demokratične stranke levice; Peter Močnik, občinski svetovalec Slovenske skupnosti; lacopo Venier. občinski svetovalec Stranke komunistične prenove. Riccardo lllv Berdon: Kakor je sam Illy povedal, je težko delati z ljudmi, ki opravljajo vlogo opozicije na divji naCin. Od napovedi odstopa so opozicijski svetovalci mahoma postali zmerni in konstruktivni, vendar le iz politične računice, saj so prej Vseskozi ravnali neodgovorno in žaljivo. Praviloma smo npr. proračune sprejeli zadnji dan pet minut pred polnočjo. Najbrž Illy ni hotel, da bi tako neogovorno početje paraliziralo Občino zaradi čiste demagogije, osem mesecev pred iztekom mandata in volitvami. Dolenc: Tudi tržaška občinska uprava doživlja v zadnjih časih krizo politike in Berdon: Na današnjem Piccolu (7.3.97) je obsežen seznam opravljenih ali začetih del. Nekalj primerov: rešitev skedenjske železarne, gradnja telovadnice ob osnovni šoli in večnamenskega občinskega centra (D.Z. 16/92) na Opčinah, razmah kulturnih dejavnosti, komputerizacija in izboljšanje občinskih storitev, premestitev vojaškega muzeja De Henriguez v kasarno na ul. Rossetti, nasploh je čutiti večjo dinamičnost in iskanje novih strateških možnosti za našo mesto. Dolenc: Ne bi šel rad v naštevanje uspehov pač pa bi rad podčrtal dejstvo, da je Illyjeva uprava postavila izhodišča, Berdon: Odprta vprašanja, dokončana uredi-tev nabrežja, starega mesta (čeprav je tu 13 mi-lijad iz sklada EU Urban), dograditev avtocestnega obvoza in ureditev prometa v središču. Dolenc: Problemov je veliko, predvsem mislim na ureditev prometa in parkirišč. Ostaja odprto vprašanje starega pristanišča. Problem zase sta še zaposlenost in vprašanje ostarelih oziroma socialno ogroženih občanov. Berdon: Za našo manjšino je bilo storjenega veliko: v mestem statutu je izrecno pouarjena naša zgodovinska prisotnost, odprte so bile slovenske jasli, postavljene dvojezične table in kip Srečka Kosovela v ljudskem vrtu. Občina je organizirala razstavo o slovenski kulturi, Zupan in podžupan sta bila velikokrat pristona na naših kulturnih in političnih prireditvah, izboljšali so se odnosi z jusarskimi odbori, čeprav niso optimalni. Dolenc: Zupanova strategija majhnih, vendar odločnih in merodajnih korakov je po mojem mnenju obrestujoča. Mislim, da je Berdon: Illy bi moral imeti malo več poguma pri sprejemanju mestnega pravilnika, ko smo ga zaman prepričevali, naj uvede možnost rabe slovenščine za svetovalce. Danes so namreč posegi časovno omejeni, zato ne bi bilo mogoče tu izvajati obstrukcij onizma. Obsodbe vredna je njegova odredbva o stikih med Občino in občani slovenske narodnosti. Vanjo je umetelno vrinil ločevanje med prošnjami, ki odpirajo ali pa ne upravni postopek. Moram reči, da je.tudi prišlo do kratkega stika z njim. Dolenc: Problem dvojezičnosti je ostal odprt a, kot rečeno, ne bi postavljal župana zaradi tega na zatožno klop. Vprašanje prav gotovo ni lahko in je že povzročal zaskrbljujoča razhajanja v ob- demokracije. Vedno Pogosteje se debate v občinskem svetu osredotočajo na brezperspektivno zagovarjanje lastnih stališč, na vete, na privilegiran)e lastnih strankarskih interesov. Drugače povedano, volilna kampanja se je predčasno začela in župan je izkoristil priložnost, ki se mu je ponudila in s svojim odstopom dejansko prekriža račune tistim, ki so mislili, da jim bo z dolgo volilno kampanjo uspelo izničiti ugled, ki ga Illy uživa tako v mestu kakor širom po svetu. Močnik: Illy je, kot vsak podjetnik, tudi strateg in je zato ugotovil, da je bil sedanji da bo lahko Trst postal spet vitalen, učinkovit in prikladne)ši za življenje. V tem smislu so bili opravljeni odločilni koraki vsaj na treh področjih: - mesto se je začelo otresati svoje sa-moizključitve iz državnega in evropskega konteksta - postavljeni so pogoji za izrabitev možnosti, ki jih nudijo hitri politični in ekonomski premiki na vzhodu - kulturo prispevkov in nepodjetnosti je začela zamenjati kultura konkurenčnosti in kvalitete. Močnik: Te dni smo ugotovili, da so bila prizadevanja za nov zagon industrij- Močnik: Bolj kot za probleme, gre za nedokončane načrte, ki jih ni bilo mogoče popolnoma uresničiti v treh letih. Mislim tudi na ureditev mestnega prometa, trgovine na drobno in turizma. Resno se bo treba tudi zamisliti v reševanje splošnega padanja mesta na vseh področij, od demografskega do socialnega pa do gospodarskega. Venier: Lucchinijeve propagandistične vsem jasno, da mora Trst prehoditi še veliko poti, da postane prvo multietnično in večkulturno mesto, in slovenske jasli, javno priznane v občinskem statutu, dvojezične table na Krasu so vsekakor otipljiv dokaz županove odprtosti. Zal tem signalom niso znali odgovoriti niti pokrajina, niti dežela, ki dolguje svojo posebnost prav prisotnosti slovenske manjšine. Prav gotovo smo še daleč od tiste »kulture meja«, o kateri se veliko govori a premalo naredi in za katero se bo treba še nekoliko potruditi ali vendar bi bilo vse to mogoče z drugim županom, z drugim odborom, z drugo večino? stoječi levosredinski koaliciji. Prepričan sem, da samo s treznim in tenkočutnim pristopom bo možno razrešti problematiko dvojezičnosti na nekonfliktualen -torej pozitiven način. Naše delovanje in izbire morajo težiti k temu, da občinska uprava bistveno sodeluje pri krepitvi dialoga med obema narodoma, ki mora nadaljevati konstruktivno, da se lahko preostala nesporazumevanja razjasnijo ne pa poglobijo. Močnik: IIly ni še povsem rešil problema uresničevanja manjšinskih pravic na vseh področjih, predvsem glede rabe jezika. Očitno je izbiral logiko »koraka za korakom«, kar je včasih vzbudilo nevšečno-. s ti. Pa tudi na šolskem področju njegovi odborniki niso vedno zadeli v bistvo. Je st- trenutek verjetno najboljši trenutek za odstop in za ponovno kandidaturo, saj bi se nasprotniki do jeseni boljše organizirali. Venier: Illy je več mesecev poskušal okrog sebe organizirati zavezništvo, v kateri bi bili združeni Forza Italia, Ljudska stranka in DSL. Ko je razumel, da ta poskus ne bo uspel, je odstopil, da prisili Oljko, da ga kandidira in da sprejme, da on sam organiziri neko desnosredinsko »Listo Forza Illy«, v katero naj bi stekali glasovi Forza Italia, ki ne soglašajo s sporazumom med Camberjem in Berlusconijem. ske proizvodnje le uspešna. Tudi na kulturnem področju je bilo mnogo storjenega, saj je bilo treba izboljšati prejšnje stanje, ko je bilo to področje še precej zanemarjeno. Kar je pa bistveno je, da se je načelo trdo skorjo tržaškega nacionalizma. Venier: Vprašanj, ki so bila rešena ali katerih reševanje je v teku (zadnji odsek avtocestne obvoznice, upepeljeval-nik, kabliranje mesta) bi se verjetno lotil katerikoli odbor, morda z več razprave o tem, kako bi jih uresničili ne da bi prebivalstvu povzročili toliko nevšečnosti. pobude ne zadostujejo za začetek Uljeve volilne kampanje in za prikritje izredno hude tržaške gospodarske krize. V Illyjevih letih je bil zaprt Arzenal, nadaljevala se je kriza v Tovarni velikih motorjev in v zadnjih mesecih prihaja do dramatičnih razpletov pri Stocku, v Sitipu in v Diacu. Župan, ki ocenjuje, da odpust 111 ljudi »ni dramatičen« ne more biti župan gospodarskega preporoda Trsta. Močnik: Ustvaril je nov odnos, bolj pozitiven, do manjšine kot take, saj jo je od vsega začetka štel za bogastvo mesta. Poudarek slovenske prisotnosti v mestu in v okolici na vseh področjih je pri tem viden znak. Pa tudi nov odnos do matične države je k temu gotovo pripomogel. Venier: Illy je vladal po zamenjavi režima v Sloveniji. Kot predstavnik podjetnikov je iskal dobrih odnosov z novo slovensko buržoazijo. To ni koristilo samo njemu, ampak tudi slovenski skupnosti v Trstu. Vendar pa se med krizo Tržaške kreditne banke Illy ni boril proti vladi za rešitev te strateške ustanove za manjšino. var vzgoje, v katero smo verjetno premalo vložili. Venier: Moral bi spoštovati dogovore z manjšino, ki ga je izvolila v letu 1993 in priznati Slovencem pravico do rabe svojega jezika v inštitucijah in v odnosih z Občino. Ne zadostuje nekaj tabel (med drugim doseženih po dolgi bitki), da bi izbrisali dejstvo, da v občinskem statutu Slovenci skoraj niso omenjeni in do njih ni bilo sprejete nobene obveze, da v občinskem pravilniku ni priznana pravica do rabe slovenskega jezika, da je odbor financiral spomenik na openski fojbi, ki so ga hoteli ita- • lijanski nacionalisti, da je Illy skupaj z večjim delom Oljke glasoval za predstavitev občine kot zasebne stranke na procesu »farsi« o fojbah. 2. Katere od velikih tržaških problemov je Illyjeva uprava uspešno rešila? 3. Kateri je ali so največji problemi, ki jih je Illyjeva uprava prepustila svojim naslednikom? 4. Kaj je Illy pozitivnega naredil za slovensko manjšino? 5. Kaj bi Illy moral narediti za slovensko manjšino, pa ni naredil? NEDELJSKE TEME Nedelja, 9. marca 1997 40 odgovorov 6. Kako ocenjujete Illyjevo delo pri umirjanju narodnostne in politične nestrpnosti v Trstu? Berdon: Spričo dejstva, da je aprila Trst z Illyjevo upravo zaCel postaja-1994 v Italiji prišla na oblast desnica, ti »normalno« mesto kjer smo Slokar se je krepko poznalo, je bilo nje- venci »normalni« sestavni del tega govo pomirjevalno delo neprecenlji- mesta. Stanje ni še ustaljeno, kakor vo. Danes imamo Slovenci v Trstu so dokazale pokrajinske volitve, veliko boljše občutke kakor prej. vendar tudi tržaška desnica je ko- Naša skupnost je bila deležna spošto- likortoliko ublažila svoje tone pa vanja in pozornosti, Čeravno Italijan- Čeprav ostaja v deželnem in držav-ski Trst še ni prebolel nekaterih nem obsegu še vedno preveč »faši- travm. stična«. Dolenc: Vsekakor pozitivno; v Močnik: Deloma sem na to že odgo- strnjeni obliki bi odgovoril, da je voril. Upajmo, da bodo njegovi na- 7. Ali ste, po volitvah leta 1993, od Illyjeve uprave pričakoval več? daljnji koraki, v primeru ponovne izvolitve, še bolj odloCni. Venier: Ko je šlo za bistvena vprašanja, je Illy vedno zadovoljil levico. Regulacijski naCrt je poln uslug desnici na škodo slovenske manjšine (kros-steza, strelišče, Industrijska cona o virusih pri Banih, igrišCe za golf, itd.). V zameno je od desnice terjal umerjenost ozračja nacionalistične kontrapozicije. To mu je uspelo, vendar so v Illyjevih letih volilno fašisti še napredovali. Berdon: Priznam, da sem pričakoval veC. Na šolskem področju je bilo storjenega premalo. V letošnji proračun nam je uspelo vrniti nekaj prispevkov za popravila v šolah Sirk, Černigoj, Milčinski in Bevk, vendar je tudi še ogromno dela. Nujno se morajo premakniti iz mrtve točke tudi projekti, ki jih predvideva d.z. 16/92. Dolenc: Na to vprašanje mi ni lahko odgovarjati. Če vzamemo v pretres linjev volilni program, ki smo ga kot DSL podpisali, moram reci, da se je leta dosledno izvajal. Ogromno število nerešenih problemov prejšnjih uprav in nevzklajenost obstoječe občinske administrativne uprave z novimi pogledi oziroma smernicami so pogojevali in pogojujejo delo odbornikov, župana in občinskega sveta na splošno.Danes si upam trditi, da ob danih pogojih kaj veC ni bilo mogoCe pričakovati. Močnik: Težko bi dal na to vprašanje odgovor, saj so moji občutki trenutno malce zmedeni, zaradi predčasnega konca uprave. Gotovo je, da si Človek vedno Čaka kaj več, a z opozicijo, ki jo je desnica stalno uprizarjala v občin- skem svetu, je bilo prevečkrat delo težko in zamudno, zato ni bilo lahko v teh pogojih kaj veC iztržiti. Venier: V drugem krogu smo leta 1993 volili Illyja, ker smo upali, da bodo občinski svetovalci Oljke prikovali II-lyja k naprednemu programu. Pričakovali smo vsaj prekinitev odnosov z lobiji preteklosti. Namesto tega je Illy izničil vlogo Oljke (in sedaj dela za njeno dokončno smrt) in je iskal organski odnos z desnico in z lobiji, katerim je v zameno zagotovil, da bo uprava položila kamen na packarije preteklosti. 8. Ali je imel Illy srečno roko pri izbiranju odbornikov? Berdon: Nekateri odborniki so res sposobni, nekaterim pa se pozna preveč managerski pristop do občinskega sveta, ki je predvsem politično telo. Dolenc: Ne, da bi šel v polemično imenovanje posameznikov, ni bila izbira nekaterih odbornikov povsem posrečena. Prepričan sem, da pri vodenju nekaterih resorjev bi bil »politični« odbornik primernejši predvsem zaradi različnega pristopa do javne uprave, ki ga ima politik napram izvedencu, ki pa ima izkušnje samo v sklopu takoz-vane civilne družbe. Močnik: Ne vedno in upam, da jih bo nekaj, v primeru ponovne izvolitve, tudi zamenjal. Na določenih področjih ne škodijo manj »tehnični« in bolj »politični« odborniki. Venier: Illy je svojo ekipo večkrat zamenjal, vendar ni bilo v njej nikoli mesta za kakega Slovenca. Med drugim je trikrat zamenjal odbornika za urbanistiko. Ko je Cargnello (prvi odbornik) odstopil, je v pismu napisal, da ima župan rajši odnos z lobiji in mešetarji kot z občani in javno koristjo. Cargnellu je nasledil Cervesi (bivši republikanec, ki diši po frama-zonstvu) in njemu Barduzzijeva (bivša liberalka, baje blizu Traunerju. Kaže, da sta Trauner in cervesi najveCja podpornika Illyjeve liste. 9. Zakonodaja o neposrednih volitvah župana daje županu velika pooblastila. Jih je Illy, zlasti v odnosu do strank, izkoriščal preveč, premalo ali v pravšnji meri? Berdon: Illy zna biti še kar trmast do lastnih zaveznikov a tudi do političnih nasprotnikov. Stranke, ki so nekoč vladale v Italiji, se s tako osebnostjo težavno dogovarjajo, a to je bržkone normalno. Včasih je bil premalo pozoren do strank, a to mu daje možnost, da nastopa kot neodvisna osebnost, kar je najbrž nujno za zmago na občinskih volitvah. Dolenc: Nova zakonodaja daje županu in odboru vrsto novih pristojnosti kar povzroča nujno potrebo po novih pravilih prozornosti in demokracije. II-lyjeva stroga ločitev pristojnosti župana, odbora in občinskega sveta je bila glavni vzrok trenja med večino in županom. Občinski svet doživlja splošno krizo predstavništva, ki pesti politične stranke. Vse preveC se je dogajalo, da so se nekatere stranke postavljale v konfliktualno stanje v sterilnem predpostavljanju strankarskih interesov in s tem so dejansko ošibile vlogo občinskega sveta. Tudi tu je iskati razlog, da je Illy vse veC izkoriščal pooblastila, ki mu jih nov zakonodaja daje. Močnik: Illy je, glede na njegovo osebnost in funkcijo v družbi v kateri je pred izvolitvijo živel, do konca izkoristil lastna pooblastila. To je večkrat povzročilo trenja s svetovalci njegove večine, ki so se Čutili izrinjene od odločanja, saj so bili ravno tako izvoljeni od ljudstva. To okoliščino bo moral vejetno Illy upoštevati. Venier: Illy ne ve, kaj je demokracija v kompleksni družbi. On je navajen ukazovanja, kot Človek, katerega obdajajo samo uslužbenci. Tako ni mogoCe upravljati Občine, kjer je treba spoštovati občane in politične sile, ki jih predstavljajo. Poleg tega je treba poudariti, da je res župan neposredno izvoljen, vendar je neposredno izvoljen tudi občinski svet, kateremu zakon po-verja nalogo političnega usmerjanja. Illy pa misli, da, potem ko je bil izvoljen, dela vse sam; usmerjanje, upravljanje in nadzor. Sicer pa gre tudi njegov predlog o avtonomiji v smer, v kateri bi župan postal nekakšen »podesta«. 10. Če bi morali z enim stavkom oceniti Illyjevo dejavnost, kaj bi rekli? Berdon: Illy je prvi župan, ki smo ga vsi Slovenci v Trstu neposredno izvolili, ki in ki nas je pripeljal iz kalnih voda nacionalizma in nestrpnosti. Dolenc: Illyjevo dejavnost ocenjujem pozitivno ne samo zato, ker je njegova uprava načela vprašanja, ki jih je Trst dolgo let namerno zanemarjal: sožitje, odprtost do sosedov, predvsem Slovenije. Revitalizacija ekonomije so teme, ki prebujajo mesto iz tistega gobokega nacionalističnega spanja, ko je že kazalo, da bo družbeno, gospodarsko, upravno in urbanistično propadanje mesta postalo nezadržno. Močnik: Upajmo, da bodoči tržaški župan ne bo slabši od njega. Venier: Illy je izdal upanje Tržačanov v spremembo. Sedaj si prizadeva za ponovno izvolitev, da bi do konca ustregal pričakovanjem oblastvenih struktur in lobijev, ki ga podpirajo. Igor Dolenc Jacopo Venier Slovenija je gozdnata država. Več kot polovico njene površine (53,2 odstotka) pokrivajo listnati in iglasti gozdovi. Nanje so Slovenci zelo navezani. Tako vsaj kažejo zadnje žolčne razprave o tem ali velja gozdove vrniti nekdanjim veleposestnikom in cerkvi, kot je predvidel leta 1991 sprejeti zakon o denacionalizaciji. V gozdovih so se v davnih Časih skrivali rokovnjači, med drugo vojno partizani, danes pa v gozdove hodimo nabirat novih moCi in gob, da o drugih dobrinah, ki nam jih daje gozd, sploh ne govorimo. Gozd je tudi eno redkih naravnih bogastev, za katera lahko reCemo, da jih ima Slovenija v izobilju (Slovenija je po gozdnatosti tretja v Evropi). A kljub vsemu Slovenija gozda najbrž nima dovolj, da bi z njim smela v kateremkoli pogledu malomarno ravnati. Da bi bolje razumeli, zakaj so razprave o prihodnjem lastništvu slovenskih gozdov precej vroCe, in zakaj se utegnejo Slovenci o tem odločati na občem referendumu, moramo najprej pobrskati po zgodovini. »Gozdovi so bili najprej skupna last. Ljudje so v njih zadovoljevali svoje naturalne potrebe,« piše v članku o Značilnosti in posebnosti lastnine gozdov, prof. dr. Iztok VVinkler z Biotehniške fakultete v Ljubljani (Zbornik gozdarstva in lesarstva, str. 181 -210, št. 47, 1995). »Z nastopom frankovske oblasti pa so gozdovi postali last vladarjev, ki so jih dajali v uživanje podrejeni gosposki. Zasebni gozdovi v današnjem pomenu besede so nastali kasneje, ko se je začela tržna gospodarska izraba in je les postal blago. Takrat pride do prve prave privatizacije gozdov.« (...) »Kmetje so v teh gozdovih lahko sekali les za kurjavo in druge najnujnejše domaCe potrebe, z vse večjim gospodarskim pomenom lesa pa so lastniki te pravice vse bolj omejevali in zaceli gozd dajati kmetom v zakup ali odkup. Tako je bilo povsod po Evropi in tudi Slovenija ni bila nobena izjema.« »Na območju današnje Slovenije je bila leta 1873 lastninska struktura gozdov takale: državnih gozdov je bilo 4,2 odstotka, skupnih vaških gozdov 8 odstotkov, cerkvenih 6,1 odstotka, v lasti veleposestnikov je bilo 30,2 odstotka gozdov in v lasti malih posestnikov 51,2 odstotka gozdov. Državnih gozdov je bilo malo. Prevladujoče naCelo gospodarskega liberalizma, po katerem naj se država ne ukvarja neposredno z gospodarstvom, je povzročilo, da so državne gozdove v drugi polovici 18. stoletja celo prodajali.« (VVinkler) V zaCetku tega stoletja se je vse več gozdov kopičilo v rokah majhnega števila veleposestnikov, majhne kmečke posesti pa so se z dedovanjem drobile. Mali kmetje z gozdom pogosto tudi niso znali dobro gospodariti, zato so še tisti gozd, kar so ga imeli, pogosto posekali do golega ali ga odprodali. V začetku dvajsetega stoletja so bili pretežni lastniki gozdov v Sloveniji pripadniki štirih značilnih in razpoznavnih družbenih skupin z vrha socialne lestvice: fevdalci, potomci srednej-veških tujih fevdalnih posestnikov (Auersperg, VVindisch-graetz, Attems, Thum, Bom, Esterhazy, Zabeo, Schoen-burg-Waldenburg, itd.); kapitalistični veleposestniki, ki so nastali z uveljavitvijo svobodne trgovine z gozdovi, med katerimi je bilo tudi že nekaj Slovencev; cerkveni dostojanstveniki in veliki kmečki posestniki. »Agrarna reforma v kraljevini Jugoslaviji (ob koncu tridesetih let, op. M.E.) teh posestnih sestavov ni bistveno spremenila, razlaščenih je bilo skupaj le 23.693 hektarov gozdov, ki so ostali pod začasno državno upravo vse do leta 1945, ko so prešli v državno last« (VVinkler) Če vemo, da je bilo ob koncu devetnajstega stoletja v Sloveniji 737.000 hektarov gozdov, to pomeni, da je bilo v rokah veleposestnikov, ne upoštevajoč cerkveno posest, 236.000 hektarov gozdov, in da so veleposestniki tudi po agrarni reformi v kraljevini Jugoslaviji še vedno razpolagali z 212.000 hektari gozdov. »Po 2. svetovni vojni so bili nacionalizirani gozdovi veleposestnikov, cerkve in drugih civilnih pravnih oseb, kmečka posest nad 45 hektarov, nekmečka posest nad 5 hektarov in vsi gozdovi vaških skupnosti. S tem se je bistveno spremenila lastninska sestava v gozdovih, močno se je zlasti okrepil državni sektor, čeprav so še naprej prevladovali zasebni gozdovi. Z ukrepi povojne agrarne reforme in na podlagi drugih perdpisov je prešlo v državno last okoli 180.000 hektarov gozdov.« (VVinkler) Potem je prišlo leto 1991, Jugoslavija je razpadla in Slovenija pa se je zaCela osamosvajati osamosvajanja, v Času katerega je bil novembra 1991, torej še pred mednarodnim priznanjem slovenske samostojnosti sprejet zakon o denacionalizaciji (Uradni list Republike Slovenije 27/91), ki v drugem Členu pove, da denacionalizacija po tem zakonu pomeni »vrnitev podržavljenega premoženja in prejšnjega člena v naravi (vrnitev premoženja). Če pa vrnitev premoženja ni možna, denacionalizacija obsega plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju (odškodnina).« Zakon je po tem doživel še številne dopolnitve in po-' pravke, saj se je kmalu pokazalo, da vračanje nekdanjega premoženja ni tako enostavno. Vendar se vsebina zakona bistveno ni spremenila. Vračanje premoženja v naravi ni zapleteno opravilo le zaradi tega, ker je razvoj naredil svoje, ker je tedanja lastnina v naslednjh letih zamenjala več lastnikov, ker je bilo veliko zemljišč pozidanih ali jim je bil namen kako drugače spremenjen, temveč tudi zato, ker se ob določilu o vračanju premoženja nekdanjim tujim lastnikom, kot so veleposestniki nemškega ali italijanskega rodu odpirajo tudi rane, ki jih je povzročilo gorje druge svetovne vojne, premikov meja in vsega, kar je s tem povezano. Zagovorniki tega zakona in vsega, kar iz njega izhaja zatrjujejo, da je trebao-menjeno premoženje vrniti nekdanjim lastnikom ali njihovim potomcem, ker bo edino na ta način lahko Slovenija prišla do vstopnice za Evropsko skupnost. Nasprotniki zakona - Zmago Jelinčič je njegov najodloCnejši in najbolj glasen nasprotnik - pa trdijo, da bi vračanje nepremičnin tujcem (prej omenjenim fevdalnim rodbinam in cerkvi, ki je po Jelinčičevih besedah »multinacionalka s sedežem v Vatikanu«) nevarno ogrozila slovensko ozemeljsko celovitost in suverenost. »Meja z Italijo bi se pomaknila na rapalsko črto, meja z Avstrijo bi potekala nekje v sredini Logarske doline, v sredini bi pa v nekakšni ljubljanski pokrajini kraljevala ljubljanska nadškofija,« meni Zmago jelinčič. Nekateri strokovnjaki za gozdove so sicer še vedno prepričani, da bi bilo za gozdove bolje, Ce bi ostali v državni lasti, vendar pa jih je večina mnenja, da je vprašanje lastništva s stališča gospodarjenja z gozdovom pravzaprav »nepomembno«, saj mora vsak lastnik gozda upoštevati določila zakona o gozdovih, ta pa narekuje tako ravnanje z gozdovi, da bo to v korist slovenskim »zelenim pljučem«, ter da bodo nelast-niki, ki so v gozodve doslej hodili nabirat predvsem gozdne sadeže ali se tja hodili rek-reirat, lahko to nemoteno poCeli tudi v prihodnje. Kot vse kaže, bodo morali Slovenci v kratkem odločiti o vsaj dveh referendumih o vračanju gozdov: enega bosta razpisala Libealna demokacija Slovenije in mag. Janez Černač, drugega pa Slovenska nacionalna stranka in Zelena alternativa. Liberalno demokratska stranka po obstoječem predlogu fevdalne veleposesti ne glede na obseg ne bi vrnila, drugim upravičencem bi vrnili do osemsto (800) hektarov gozdov; cerkvenim pravnim osebam pa bi vrnili do tisoč hektarov gozdov, za presežek pa primerno odškodnino. Jelinčičeva nacionalna stranka pa zahteva, nihče ne more imeti v lasti zemlje in gozdov več kot 200 hektarov, da tujci ne morejo pridobiti v last zemlje in gozodov in da je treba državne gozdove zavarovati kot naravne parke. »Vse se je začelo s sprejetjem zakona o denacionalizaciji novembra 1991, ki je najslabši in najbolj neumen od tovrstnih zakonov v Evropi,« pravi Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke. »Ta zakon namreč določa, da se po dolgem in počez vrača nekdanjim lastnikom premoženje, tudi tiste nepremič- nine, ki so jih izgubili na hipoteko, jih prodali, ali zgubili na kak drug način. Vrača se tudi premoženje kolaborantom z nacifašističnimi silami, vrača se tistim, ki so klali slovenski narod. Nekateri trdijo, da je zakon tak zato, ker je šlo pri osamosvajanju za pogoje, ki so jih postavljale nekatere zahodne države Sloveniji, če je želela dobiti mdnarodno priznanje. Gre za 160.000 hektarov slovenske zemlje, kar je grozljiva površina. Če te hektare zbrišemo z zemljevida, bi od Slovenije ostalo bore malo. Zavedati se je treba, da so tujci, ki so po vojni prebežali v Avstrijo, Italijo, Nemčijo, od teh držav dobili že odškodnine za izgubljene nepremičnine, ki jih zdaj kljub temu zahtevajo še od Slovenije. Seveda nekatere politične stranke, ki so od teh tujcev dobile denar za svoje delo, morajo to uslugo vrniti. Ravno tako zahteva to tudi rimokatoliška cerkev, ki ima največja posestva prav v okviru nekdanje ljubljanske pokrajine, to je Ljubljanska nadškofija, ki je med drugo svetovno vojno odkrito sodelovala z nacifašizmom in že zaradi tega ne bi smela nič dobiti. Pa naj bi prav ta nadškodfija dobila v enem kosu 36.000 hektarov gozodov, kar je grozljivo. Odtlej so veliko zemlje in gozdov že vrnili tujcem in cerkvi, toda če bi se ti postopki nadaljevali, bi Slovenija tako rekoč izginila z zemljevida, zato smo mi vložili zakon o moratoriju. Predlog zakona o začasnem delnem zadržanju vračanja premoženja cerkvam in drugim verskim skupnostim oziroma redovom, razen vračanja sakralnih objektov, smo vložili po hitrem postopku, 28. novembra 1994. Kljub temu je minilo dobro leto, preden je bil zakon decembra 1995 sprejet. Postopek se je tako dolgo vlekel zato, ker LDS ni pristala na sprejem omenjenega zakona. V parlamentu je bilo dovolj poslancev naklonjenih izglasovanju tega zakona, vendar LDS ni hotela sodelovali, dokler ni bil pritisk javnosti tako močan, da je bil zakon vseeno sprejet. Zakon, ki se po hitrem postopku sprejme v dnevu ali dveh se je valjal po skupščinskih klopeh debelo leto dni.« »Zakonu je najbolj nasprotovala rimokatoliška cerke. v Zavedati se je treba, da z njim ni bila zadovoljna niti LDS, saj je pripravljala predlog sporazuma o ureditvi posvetnih vprašanj med Republiko Slovenijo in rimokatoliško cerkvijo in drugimi verskimi skupnostmi, ter o vzpostavitvi proračunske postavke verski sklad. Dokument o pripravi takega sporazuma imam, čeprav v LDS mislijo da ga nimam, saj pogovore s cerkvijo precej skrivajo, ker niso v čast nobeni stranki svobodomiselne provenience, še najmanj pa stranki, ki ima v imenu pridevnik liberalna. Zakon o moratoriju pa je Ustavno sodišče na zahtevo vrhovnega tožilstva Republike Slovenije razveljavilo, tako da se je treba vprašati, za koga dela državno tožilstvo Republike Slovenije. Zakon o moratoriju so razveljavili desetega januarja letos in po šestih mesecih, torej desetega julija leto, bo ta zakon nehal veljati,« pravi še Zmago jelinčič, ki dodaja: »Liberalna demokracija Slovenije je v prejšnjem sklicu vložila tako imenovali Bavčarjev zakon o spremembi zakona o denacionalizaciji. Mislim, da je bila to predvolilna poteza in da s predlogom niso mislili resno. Ko je prišel predlog zakona v parlament, so nanj pozabili. Ker smo se ustrašili, da o zakonu ne bo nihče več spregovoril, smo Rafael Kužnik, Polonca Dobrajc in jaz pristopili kot sopodpisniki k temu zakonu in nekaj dni za nami iz istega razloga tudi poslanci Združene liste, tako da Bavčar zakona ni mogel več umakniti. Pred nekaj dnevi je na seji kolegija predsednika državnega zbora gospod Potrč spet načel vprašanje tega zakona in zahteval da se razprava o njem uvrsti na marčevsko sejo, jaz pa sem njegovo zahtevo v imenu naše stranke tudi podprl. Vendar sva bila midva edina za tak predlog. Desne stranke temu nasprotujejo, ker hočejo, da cerkev dobi gozdove - zgleda, da ne znajo drugače živeti, kot hlapci - Liberalni demokrati pa so ob tem molčali kot kmečka nevesta in gledali v tla, kar kaže, da gre za dogovor med LDS in SLS, kar potrjujejo tudi izjave veljakov obeh strank v medijih. To pomeni, da se je LDS pomaknila v desno. Zato ne vem, kaj še dela »1« v njihovi kratici, pa tudi »d« je že vprašljiv.« Ce torej na kratko povzamemo: leta 1991 je bil sprejet zakon o denacionalizaciji, po katerem bi bila zemlja in druge nepremičnine vrnjene nekdanjim fevdalnim veleposestnikom, cerkvi itd. Temu so najbolj soglasno nasprotovali predstavniki Slovenske nacionalne stranke, ki jim je konec leta 1995 uspelo spraviti skozi skrajšano skupščinsko proceduro zakon o začasnem odlogu vračanja denacionaliziranega premoženja ali na kratko »zakon o moratoriju«. Ustavno sodišče RS je na predlog državnega javnega tožilca omenjeni predlog konec lanskega leta razveljavilo, zakon preneha veljati julija letos in zato bi se vračanje posesti takrat lahko nadaljevalo. Da se to ne bi zgodilo, je mag. gozdarstva Janez ČernaC vložil predlog za razpis referenduma z zbiranjem potrebnih 40.000 podpisov državljanov, na katerem bi se odločali o spremembi spornega zakona in zaustavili vračanje večjih površin gozdov nekdanjim fevdalcem in cerkvi. Predlog referendumskih vprašanj je potem v dogovoru s prestavniki LDS popravil v korist cerkve. Predstavniki LDS so mislili, da bodo tako popravljen predlog referendumskih vprašanj lahko uveljavili z zbiranjem tridesetih podpisov poslancev, kar je enostavneje, hitreje in ceneje, kot zbrati 40.000 podpisov državljanov, vendar jim to do trenutka, ko članek pišemo to še ni uspelo. Predsednik SLS Marjan Podobnik pa je za slovensko televizijo pred kratkim izjavil, da z LDS o tem vprašanju »usklajujejo še nekatere podrobnosti«. Predstavniki SNS so se po takem zasuku odločili razpisati svoj referendum s takimi vprašanji, kot jih je vseboval prvi Černačev predlog. Tako bodo morali Slovenci v kratkem spet na volišča, kjer bodo odločali tako kot pred časom na referendumu o spremembi volilne zakonodaje, kar o dveh vrstah referendumskih vprašanj, ki se tičejo iste vroče problematike: vračanja gozdov in drugih nepremičnin nekdanjim posestnikom. Miloš Ekar KMETIJSTVO Nedelja, 9. marca 1997 ANAGRAFSKI POPIS ŽIVINE Obveznosti živinorejcev pri urejanju hlevov Na uhlje živali bodo morali pripeti posebne značke Kot smo pred Časom že omenili, je s 1.1.1997 stopil v veljavo odlok predsednika republike 317/96, ki uvaja veliko novosti pri vodenju hlevov. S tem odlokom so bili sicer vsi rejci neposredno obveščeni, ker jim je veterinarska služba Zdravstvene enote (USL) 27.2. t.l. poslala pismo, v katerem so izCrpno prikazane vse obveznosti, ki jim jih novi zakonski odlok nalaga, ne bo pa odveč, Ce jih še enkrat povzamemo. Pismo obravnava v šestih točkah posamezne obveznosti, ki bi jih morali individualno reševati posamezni živinorejci, kar bi od njih zahtevalo precejšen birokratsko-administra-tivni napor, seveda pa tudi finančno breme. Cilj teh novosti je, da se v državi ustanovi neke vrste angrafski popis za goveda, prašičev in drobnice tako, da dobi država toCen pregled nad stanjem omenjenih živalskih vrst, kar doslej ni bilo urejeno, ta pomanjkljivost pa je tudi vzrok za številne zaplete spričo netočnih podatkov, na primer pri kvotah mleka. Glavne nove obveznosti živinorejcev sd kar številne. Naročiti morajo značke s tem, da izpolnijo obrazec za naročilo z navedbo toCnega števila značk, ki jih bodo uporabili v posameznih letih. Značke, ki jih ev. ne bi uporabili, bodo morali vrniti veterinarskemu uradu, ker so veljavne le za eno leto. Značke morajo plačati že vnaprej in ob naročilu predložiti potrdilo o plačilu. Značke morajo nato prevzeti na veterinark-sem uradu in jih sami pripeti na uhelj živali. Potem morajo izpolniti še potrdilo o izvedbi in obrazec spet poslati veterinarskemu uradu. Novost je tudi hlevski register za posamezne živalske vrste, ki bo seveda tudi v breme živinorejcev. Registri bodo kmalu na razpolago, treba si jih bo nabaviti in pozorno voditi. Glede ne to, da sta doslej posege v zvezi z markiranjem živali opravljala veterinarska služba in Združenje rejcev, so te nove obveznosti za rejce še toliko večje birokratsko breme, ki je povezano tudi s tehničnimi vprašanji. Zato bi bilo primerno, da bi se živinorejci obrnili na Kmečko zvezo oz. stanovske organizacije za koordiniranje omenjenih obveznosti, še posebej kar zadeva naročilo in prevzem značk, izpolnjevanje obrazcev ter izročitev potrdil o opravljenem markiranju. Rešiti bo tudi treba, po možnosti v sodelovanju z Združenjem rejcev, problem markiranja samega, pri Čemer bi se lahko znatno znižali tudi stroški. Zavedati se je treba, da so vse te obveznosti zelo zahtevne, so pa zakonsko obvezne in se jim ni mogoCe izogniti. Rejec, ki jih ne bi spoštoval, ne bo deležen profilakse, kar pomeni, da ne bo smel prodajati svojega mleka. Seveda ne bo tudi deležen dopolnilnih nagrad, ki jih predvideva Evropska unija. Da bi ta koordinacija stekla, sklicuje Kmečka zveza srečanje vseh živinorejecev. Srečanje bo v torek, 11. t.m. ob 20. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Udeležila se ga bosta tudi predstavnika veterinarskega urada Zdravstvene enote, živinozdarvnika dr. Riccardo Floreancig in dr. Leo Kralj, -en Usluge pri davčnih prijavah Pri Kmečki zvezi (Ul. Cicerone 8, tel. 362941, 361389, 638213) deluje v sodelovanju z Italijansko konfederacijo kmetov - Confederazione Italiana Agricoltori (CIA), poblašceni Center za fiskalno pomoč in svetovanje - Centro Autorizzato di Assistenza Fiscale - CAAF, ki nudi razne usluge z namenom, da davkoplačevalce razbremeni zamudnih in zahtevnih obveznosti pri davCni prijavi z izpolnjevanjem obrazca 730. Omenjamo le nekatere najvažnejše usluge Centra: - preverjanje točnosti davčne prijave; - obveščanje delodajalca ali Zavoda za pokojninsko zavarovanje o zneskih davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) in za državno zdravstveno službo (SSN), ki jih odvisni delavec ali upokojenec ima v dobro ali dolguje, da se na ta način ti zneski izračunajo že v naslednjem mesecu na plači oziroma na pokojnini. Istočasno bodo izračunani morebitni predujmi, ki bodo odvzeti na novembrski plači ali pokojnini; - delovanje svetovalne službe bo nudilo po nizki ceni pomoC pri izpolnjevanju davčne prijave 730; - davkoplačevalec, ki se bo za svojo davčno prijavo poslužil obrazca 730, se bo izognil zamudnim opravilom, ki spremljajo to obveznost. Poleg tega muho zagotovljena točnost pri izračunavanju davka. Primerno je tudi poudariti, da Center zagotavlja koristniku uslug diskretnost, profesionalnost in učinkovitost. V torek na Opčinah pomembno srečanje z živinozdravnikoma V razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah bo v torek, 11. t.m., srečanje, na katerem bosta živinozdravnika Zdravstvene enote dr. Riccardo Floreancig in dr. Leo Kralj govorila o odloku predsednika republike št. 317/96, ki uvaja nove obveznosti za živinorejce (govedorejce, prašiejerejce in rejce drobnice). Srečanje bo istočasno priložnost, da se določijo skupne oblike sodelovanja med Kmečko zvezo in rejci pri izpolnjevanju zahtevnih in številnih dolžnosti, ki jih predvideva omenjeni odlok. Živinorejci so vabljeni k polnoštevilni udeležbi! Novi zakon in pravilnik za agroturizem v F-Jk V Četrtek, 13. t.m., bo v prostorih Kraškega muzeja v Repnu, kjer je tudi sedež Konzorcija DOC, srečanje, ki ga prireja agroturistič-no združenje »Zeleni Kras«, na temo »Novi zakon in pravilnik za agroturizem v deželi F-JK. Razlago zakona in pravilnika bo podal kmetijski izvedenec ERSA Panzera, ki je bil tudi koordinator dela za izdelavo zakona in pravilnika. Vabljeni! KOLEDAR POSEGOV Varstvo rasliin v mesecu marcu Nadaljujemo s koledarjem posegov za varstvo rastlin, ki je v tem mesecu namenjen sadnemu drevju. Pri tem opozarjamo, da so navedeni posegi proti možnim boleznim in škodljivcem, ki pa ni nujno, da so tudi prisotni. Zato naj zainteresirani ravnajo po izkušnjah in prejšnjh let in po opazovanju morebitne pristonosti sovražnikov, predvsem škodljivcev, ki so vidni. Pečkasto sadno drevje Jablane in hruške Ob koncu meseca, ko se začne odpiranje brstov do mišjega ušesa, škropimo proti kaparjem, cvetožeru, jajčecev rdeCe sadne pršice: belo olje (2-3 %) ah Oleo-diazinon. Proti rakastim obolenjem: bakreni pripravki in proti škrlupu: bakreni pripravki Mankozeb (Ditha-ne M-45), bitertanol (bavi-stin), ditianon (delan). KoštiCasto sadno drevje Breskve Se je možnost napada breskove kodravosti (taph-rina deformans) in listne luknjičavosti (coryneum beijeriniddi), M jih uspešno zatiramo z bakrenimi sredstvi ali ditianonom (dela). Ce je vreme vlažno je nevarnost napada cvetne mo-nilije (monilia laxa). Zatiramo jo z bitertanolom (bay-cor), tebukonazolom (fo-likur), rarbendazimom (ba-vistin), tiofanate-metilom (enovit metil), vinklozonil (ronilan). Srečanje z županom Depangherjem V torek je bilo na devinsko-nabrežinski občini srečanje stanovskih organizacij kmetov in drugih kategorij v zvezi s pripravljanjem nove variante k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Po predstavitvi smernic za izdelavo variante s strani župana G. Depangherja, so predstavniki kmečkih stanovskih organizacij, dr. Mario Gregorič in Edi Bukavec za Kmečko zvezo ter dr. N. Radovič in dr. Vito Rubert za zvezo neposrednih obdelovalcev, poudarili pomembnost kmetijstva za ohranjanje teritorialnih značilnosti in okolja in zato je nujno, da se pri načrtovanju teritorija upoštevajo razvojne smernice primarnega sektorja. Stanovski organizaciji sta tudi napovedali, da bosta pismeno predstavili svoja stališča. Prvi poseg opravimo na začetku cvetenja, drugi poseg pa ob slabem vremenu proti koncu cvetenja. Ožig breskove skorje (fu-sicoccum amygdali) ter kresov rak zatiramo po cvetenju z bitertanolom (bay-cor) ali karbendazimom (bavistin). Marelice Listno luknjičavost zatiramo od odpiranja brstov na začetku cvetenja ter po cvetenju z ditianonom (delan), bitertanolom (baycor), propinebom (antracol) ter mankozibom (dithane). Proti moniliji škropimo z istimi sredstvi, ki smo jih navedli za zatiranje te bolezni na breskvi. Poseg opravimo takoj po cvetenju. Takoj po cvetenju zatiramo tudi listne uši in kaparja z omethoatom (folimat), klor-pifos-metilom (reldan). Češnje Ob koncu marca škropimo proti jajčecem listnih uši in kaparjem z oleodiazi-nonom ali bleim oljem. V istem obdobju zatiramo Ustno luknjičavost in monihjo s sredstvi, že navedenimi za ostale sadne vrste. Isto velja za varstvo sliv. Trta V tem mesecu ne opravimo nobenega škropljenja. Izjema je lahko le zatiranje kapi vinske trte (mal delPesca), kjer je ta močneje prisotna, z DNOC, predvsem pa preprečimo Sirjenje te hude bolezni na zdrave trte. Strokovna služba KZ dr. Mario Gregorič FIERA PORDENONE 8.-16. MAREC '97 Urnik: delavniki 14.30-19.30. Internet: www.fierapordenone.it sobota in nedelja 09.30-19.30 E-Mail: fierapn@struinfo.it NOVICE Brigita Bukovec se ni uvrstila v finale SP PARIZ - Brigita Bukovec se vCeraj ni uvrstila v finale teka na 60 m z ovirami, V svoji skupini je namreč slabo Startala in zaostanka ni uspela nadoknaditi. V cilj so praktično istočasno pritekle štiri atletinje, toda fotofiniš je pokazal, da je Bukovčeva 4. V finalu skoka v daljino pa je včeraj nastopil Gregor Cankar, ki je zasedel sedmo mesto. Zmagal je Kubanec Ivan Pedroso 851, drugi je bil Rus Sosu-nov z 841, kolikor je skoCžil tudi bronasti American Green. IZIDI OSTALIH FINALOV Zenske, troskok 1. Lasovskaja (Rus) 15, 01; 2. Han-sen (VB) 14, 70; 3. Kasparkova (Ceš) 14, 66; krogla: 1. Pavlic (Ukr) 20, 00; 2. Kumbemus (Nem) 19, 92; 3. Koržanenko (Rus) 19, 49; 20Qm: 1. Koffa (Gre) 22, 76; 2. Cuthbert (Jam) 22.77; 3. GonCarenko (Ukr) 22.85; 3000 m: Szabo (Rom) 8:45.75; 2. 0’Sullivan (Irs) 8:46.19; 3. Ribeiro (Por) 8:49.79; moški, skok s palico: 1. PotapoviC (Kaz) 590; 2. Johnson (ZDA) 585; 3. Tarasov (Rus) 580; 1500 m: 1. El Guerrouj 3:35.31; 2. Stenzel (Nem) 3:37.24; 3. Tanili (Ken) 3:37.48; 200 m: Little (ZDA) 20.40; 2. Garcia (Kub) 20.46; 3. Obikvvalu (Nig) 21.10. Williamsa najhitrejša MELBOURNE - Voznika VVilliams-Renaulta Jac-ques Villeneuve (1:29.369) in Heinz Harald Frent-zen (+1.754) sta bila najhitrejša na uradnem treningu za prvo dirko svetovnega prvenstva formule ena v Melbournu in sta na veliki nagadi Avstralije štar-tala iz prve vrste. Villeneuve je bil tu na treningu najhitrejši že lani, ko je na dirki zasedel drugo mesto. Tretji Cas treninga je zasedel Ferrarijev voznik Michael Schumacher (+2.103), Četrti pa je bil voznik McLama David Coulthard (+2.162). Drugi Fera-rijev voznik je bil na treningu peti (+2.512), Schumacherjev brat Ralph, ki vozi za Jordan, pa je štar-tal z 12. položaja (+3.761). Aktualni svetovni prvak Damon Hill (Arrows-Yamaha) je štartal šele z 20. položaja, njegov zaostanek na treningu pa je znašal 5.437 sekunde.. Vialbejeva nadaljuje z uspehi ORSA - Rusinja Jelena Vialbe nadaljuje z zmagami. Petkratna svetovna prvakinja iz Trondheima je bila namreč najhitrejša tudi na 5 kilometrov dolgi preizkušnji za svetovni pokal v švedski Orssi. Rusinja je v prosti tehniki za tri sekunde premagala Italijanko Stefanio Belmondo, tretje mesto pa je zasedla Čehinja Katerina Neumannova, ki je zaostala 9, 3 sekunde. Pri moških pa so na 15 km v klasični tehniki prva tri mesta zasedli Norvežani. Slavil je Bjorn Dahlie v Času 35:45.5, pred S trne jem Sivertse-nom (+1:01.1) in Erlinom Jevnejem (+1:02.6). Najboljši od Italijanov je bil Fulvio Valbusa, ki je osvojil 7. mesto (+1:25.8). Genertel mora danes v Trstu obvezno premagati Scavolini Današnja tekma v športni palači proti neposrednemu tekmecu Scavolinjiu bo za tržaški Genertel odločilna, žal, samo v primeru poraza. Čeprav torej zmaga še ne pomeni obstanka v ligi, morajo dati Tržačani proti Espositu in tovarišem vse od sebe. Današnji spored: Kinder - Teamsystem, Stefanel -Benetton, Polti - Cagiva, Genertel - Scavolini, Reg-gio Calabria - Mash, Rolly - Montana, Telemarket -Fontanafredda. Las Daytona v finalu pokala prvakov z Urnautovim Nolikom DUNAJ - V finalu za naslov evropskega klubskega prvaka v odbojki za moške se bosta danes pomerila Las Daytona in belgijski prvak Noliko Maaseik. Daytona je v polfinalu brez težav pramgala zagrebško Mladost s 3:0 (15:6,15:3,15:1) Belgijci, za katere igra tudi slovenski reprezentant Umaut, pa so vCeraj v prvi polfinalni tekmi presenetljivo premagali Sisley iz Trevisa s 3:1 (7:15, 17:15, 15:12, 15:8). Sisley se bo tako danes ob 14. uri za tretje mesto pomeni z Mladostjo iz Zagreba. Las Daytona - Mladost 3:0 (15:6,15:3,15:1) Las: Vullo 2+1, Sartoretti 0+0, Bracci 7+5, B. Van De Goor 4+10, Cantagalli 8+7, Cuminetti 7+11, Gia-ni 6+8, Pignatti, Laraia, Daniele, M.Van De Goor. Mladost: OsmokroviC 1+3, EvtoukoviC 0+0, JakovCeviC 0+4, LaninoviC 1+8, ZimakijeviC 0+0, Marič 2+7, Fortune 1+3, Dmič 0+0, Boriskevich 0+0, AntunoviC 2+3, Lomako. Noliko Maaseik - Sisley 3:1 (7:15, 17:15, 15:12,15:8) Noliko: Umaut 9+11, Heynen, Roex 8+15, Schuil 15+32, Greves 0+1, Delanghe 7+8, Barthels 1+0, Reijmen 6+12, Van Es 0+0, Gevveer, Hoortgat. Sisley: Gravina 6+5, Tofoli 1+1, Biribanti 0+0, Zvverver 5+16, Di Franco 2+6, Fomin 12+22, Desi-derio 2+1, Pietrelli 4+3, Cisolla 1+4, Bernardi 0+1, Gardini, Vermiglio. V Bergamu bo danes na sporedu finale žensk. Za evropski naslov se bosta pomerila UraloCka (Rusija), ki je v polfinalu s 3:3 (13:15, 15:6, 5:15,15:9, 15:8) premagala Parmalat iz Matere, in domaCa Foppapedretti, ki je v drugem polfinalu s 3:0 (15:3, 15:5,15:7) premagala Cannes. V pokalu pokalnih zmagovalcev za ženske bo danes v finalu v Moskvi Anthesis iz Modene igral proti francoskemu pokalnemu prvaku Riomu. V polfinalu je Anthesis s 3:0 (15:9,15:13,15:11)) premagal romunski Gmndfos iz Bukarešte, v drugem polfinalu pa je bil Riom boljši od moskovskega CSKA s 3:0 (15:9,15:6,15:11). SMUČANJE / VELESLALOM Košir s 23. na 5. mesto Zmagal je von Gruenigen Tomba šele na 35. mestu! SHIGAKOGEN - Na moškem veleslalomu za svetovni pokal v japonskem Shi-gakognu je po pričakovanju slavil svetovni prvak Švicar Michael von Gruenigen. Drago mesto je z zaostankom 36 stotink sekunde zasedel Avstrijec Andreas Schifferer, tretji pa je bil še en Švicar Paul Accola. Do točk se je uspelo prebiti tudi trem Slovencem. Jure Košir je z najboljšim Časom druge vožnje zasedel peto mesto, Jernej Koblar je bil 19., Drago Grubelnik pa je tekmo končal na 27. mestu. Alberto Tomba se s 35. mestom sploh ni uvrstil v dragi vožnjo! Švicarski veleslalomski specialist Michael von Grae-nigen se tudi na generalki za olimpijske igre 1998 ni pustil presenetiti. S štartno številko ena si je že v prvi vožnji zagotovil najboljši izhodiščni položaj, ki ga je brez večjih težav zadržal tudi vdrugo. S svojo jubilejno deseto in tretjo letošnjo zmago si je že pred finalom dragic zapored zagotovil naslov najboljšega veleslalomista sezone v svetovnem pokalu. "Mislim, da nisem preveč neskromen, Ce rečem, da je to paC realnost. Ta realnost pa ne pomeni, da se uspeha ne znam vec veseliti. Nasprotno. Vsaka nova zmaga mi je ljubša, " je na cilju dejal švicarski šampion. Zmagoslavje reprezentance iz dežela sira je dopolnil veteran Paul Accola. Zmagovalcu svetovnega pokala v sezoni 1991/92 se je po dolgotrajni "suši" končno spet uspelo uvrstiti na stopničke. Za nepremagljivim von Gmenige-nom in Avstrijcem Andreasom Schifiererjem je namreč zasedel tretje mesto. "Rezultat iz Shigakogna pomeni moje ponovno smučarsko rojstvo. Zdaj se bo lažje odločiti, ali bom nadaljeval v beli karavani ali ne," je bil v cilju zadovoljen Accola, ki je le za 25 stotink sekunde počasnejši od Avstrijca Schif-fererja. Najboljši trije so si konCne uvrstitve prismuCah z odličnim prvim nastopom, to pa ne velja za najboljšega slovenskega smučarja Jureta Koširja. Mojstrančan je bil po prvi vožnji šele 23., za von Gruenigenom je zaostajal skoraj dve sekundi. Z drugo vožnjo pa je Košir vendarle dokazal, da še ni "pozabil” smuCati. Skupaj z Avstrijcem Hansom Knausom je dosegel najboljši Cas, kar je na koncu zadostovalo za izenačenje njegove najboljše letošnje uvrstitve v svetovnem pokalu. Boj za skupno zmago v svetovnem pokalu se nadaljuje. Kjetil Andree Aamodt je v veleslalomu zasedel Četrto mesto in se specialistu za hitre discipline Francozu Lucu Alphandu približal na 143 točk, že danes ponoči pa bo imel priložnost razliko še zmanjšati, saj bo v Shigakognu na vrsti še slalom. KOŠARKA / SKUPINA ZA OBSTANEK V B LIGI adran praznih rgama Scame odločilni break dosegel v prvih minutah 2. dela - Se nič izgubljenega Scame Bergamo - Jadran 81:64 (41:34) SCAME: Angeretti 7 (5:10), Marrone 4, Baraldi, Mongini 7 (5:8), Calvo ( lotti 5 (1:2), trener Abate. JADRAN: Arena 18 (7:13, 4:6, 1:2), Oberdan 9 (5:7, 2:4, 0:3), Požar (-, -, 0:1), Grbec, Rebula 5 (1:2, 2:4, -), Rustja 4 (2:3, 1:1, -), Samec 9 (1:1, 4:5, 0:1), ner Čehovin. SON: 39, PON: Samec (29), Hmeljak (38), Rauber (34), Tomasini (28). Sodnika: Rossi (Limena) in Trapani (Marcona) eaSuels™' 9:<>‘ 2°:8,30:2°’54:37, Košarkarji Jadrana so v boju za obstanek v B ligi doživeli že drugi poraz. Tokrat je ta dozorel zaradi neučinkovite igre na začetkih obeh polčasov, in še posebej na začetku drugega, ko so ja- tako da so domačini vodstvo z 41:34 povečali na praktično nedosegljivih 62:39. Toda tudi pri tako visokem zaostanku se jadranovci niso predali in so poskusili nemogoče. Pri tem so delno uspeli in do 34. minute so zaostanek zmanjšali na deset točk, takrat pa sta svoj lonček pristavila še sodnika, M sta Sandiju Rauberju dosodila nerazumljivo tehnično napako. Domačini so imeli na razpolago kar štiri proste mete zapored Rauber pa je moral kmalu zatem zaradi pete osebne napake na klop. kjer sta pred njim že končala Stefan Samec in Tomasini. S tem je bila naloga domačinov do konca precej lažja, vsekakor pa je treba odkrito priznati, da so za poraz jadranovci sami krivi, kar pa vzbuja optimizem za bodoče nastope. je reakcija sredi drugega dela. Čeprav so se vsi borili, pa posebno pohvalo zasluži Hmeljak. Na oba poraza na Startu bo treba čim prej pozabiti, zavihati rokave in že z naslednjo tekmo začeti tudi zmagovati, saj bi v nasprotnem primeru stvari že postale precej zaskrbljujoče. (Kaf) KOŠARKA / V 20. KOLU D LIGE Dom Agorest Rob Roy utrdil vodstvo Ciciboni podvig proti Santosu ni uspel Kontovel na gostovanju v Tržiču kljub boljši igri doživel četrti zaporedni poraz Vasja Jarc (Dom) Santos - Gicibona Pref. Marsich 80:72 (38:32) GICIBONA: Kovačič (0:1, -, -), Persi 26 (3:3, 7:15, 3:6), Jogan 1 (1:2, 0:1, 0:1), A. Zuppin 17 (9:12, 4:7, 0:1), Battilana 10 (-, 5:6, -), Bajc, UršiC 8 (2:3, 3:4, -), P. Furlan, KrižmanCič 7 (1:4, 3:8, -), Messina 3 (1:1, 1:3, 0:1); trener L. Furlan. PM 17:25, Met za 2 toda 23:44; za 3 točke 3:9; SON 32; PON: KrižmančiC (36), Battilana (39), Jogan (40) Cicibonaši so vCeraj poka-zali veliko voljo, dali vse od sebe, na koncu pa so kljub temu morali priznati premoč vodilnega Santosa. Skoda, saj bi morebitna zmaga še ALPSKO SMUČANJE / ŽENSKE »Sanjski petek« je VVibergovi prinesel predčasno slavje Po osvojitvi kristalnega globusa s 3. mestom v super-G še zmaga v slalomu - Magonijeva tretja, Compagnonijeva 6. MAMMOTH MOUNTAIN - Svedinja Pemilla VViberg si je že pred finalnimi tekmami v Vailu zagotovila kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu. Petek, 7. marca, si bo najverjetneje zapomnila za vso življenje, saj si je s tretjim mestom v superveleslalomu in zmago v slalomu dokončno prislužila edino lovoriko, ki ji je doslej še manjkala v njeni bogati karieri. VVibergova je prva Skandinavka, ki ji je uspelo zmagati v svetovnem pokalu, poleg velikega kristalnega globusa, pa bo v Vailu prejela tudi mali globus za zmago v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala. Svedinja je v Mam-moth Mauntainu spet dokazala, da v slalomu nima prave nasprotnice. Po prvi vožnji je sicer zaostajala za presenetljivo vodilno Avstrijko Sabine Egger, s Čimer pa se ni posebej obremenjavala, saj je bilo že takrat jasno, da bo Avstrijka njen napad v drugi vožnji težko ubranila. VVibergovi je bila bolj nevarna svetovna prvakinja Italijanka Deborah Compagnoni, ki je za njo zaostajala le dve stotinki sekunde. Druga vožnja pa je vendarle pokazala realnejšo sliko slalomske pripravljenosti tekmovalk. VVibergova je bila daleč najhitrejša, Eggerjeva, nekdanja svetovna mladinska prvakinja, ni zdržala pritiska, vožnja Compagnonijeve pa je bila polna napak, tako da ni mogla ogroziti Četrte letošnje slalomske zmage 26-letne Svedinje in je pristala šele na 6. mestu, zelo dobro pa se je spet odrezala Lara Magoni, ki je bila na koncu tretja. 'Druga vožnja je bila ena mojih najboljših v letošnji sezoni. Proga in postavitev sta mi odgovarjali, tako da nisem imela nobenih težav, " je bila na cilju zadovoljna VVibergova, ki je letos dobila sedem tekem, kar 16-krat na 28 tekmah pa se je uvrstila med prve tri. Slovenska reprezentanca je pričakovano odigrala stransko vlogo. Katja Koren je v prvi vožnji dosegla 30. Cas in se kot zadnja uvrstila v finale. V drugo je šlo Mariborčanki bolje. Dosegla je tretji Cas druge vožnje, hitrejši od nje sta bili le VVibergova in Švicarka Karin Roten, žal pa je to zadostovalo le za 22. mesto. Nataša Bokal je bila na koncu 25. najbolj koristila Bora in Domu. Obe ekipi sta nastopili precej okrnjeni (pri Ciciboni sta manjkala Smotlak in Pos-sega), da pa bi bila mera polna, se je že v prvi minuti poškodoval Peter Furlan in Gicibona je ostala še brez enega svojih glavnih orožij pod košem. Tako je imel domači center Pitacco lahko delo in je svojo moč obilo izkoristil Dosegel je 27 točk, ob tem pa je imel še preko dvajset skokov, od tega več kot pol v napadu. Kljub temu pa so cicibonaši bili na pragu presenečenja, ko so štiri minute pred konmcem zaostanek dvanajstih točk zmanjšali na pičle tri, nato pa jim je zmanjkalo moči in domačini so dobro zadevali proste mete po sistematičnih prekrških. Zmaga je tako ostala doma, pri Ciciboni pa premišljujejo, kaj bi bilo, če bi bili kompletni...(V.J.) Dom Agorest Rob Roy -Gcriziana 79:64 (35:31) DOM: Košuta 10 (10:12, 0:2, 0:3), Corsi 19 (8:10, 4:5, 1:6), Podbersig 14 (4:4, 5:6, -), Franco 18 (4:4, 7:14, -), Am-brosi (-, 0:3, -), Jarc 14 (0:1, 7:12, -), Radikon, Cozzuccoli, Cej 4 (2:4,1:6, 0:1); trener Semolič. 3T: Corsi 1, SON 11. V drugem zaporednem mestnem derbiju je Dom ponovno zmagal in tako utrdil prvo mesto na lestvici. Naši so vsekakor zaigrali precej pod svojimi sposobnostmi, saj so nasprotniki predvsem v prvem polčasu, nudili precejšen odpor in v 10. minuti celo vodili z 20:11. V tem delu je bilo opaziti preveliko ležernost v igri belo-rdečih in le Franko se je uspešno boril. Povsem drugače pa je bilo v drugem delu, ko so domova s presingom popolnoma onesposobili napad gostov. Ob dobri obrambi sta pri do-movcih odlično zaigrala centra Jarc in Podbersig, ki sta gospodarila pod košema in učinkovito zadevala v napadu. V 30. min. je bila tekma dejansko že odločena (64:51 za belo-rdeCe), tako da so naši lahko tudi nekoliko popustili in z najmanjšim trudom odnesli dve točki. Ob zmagi je tudi razveseljivo dejstvo, da kljub nihanju forme pri posameznikih vsekakor vsi izredno potrudijo v obrambi. In to je prav gotovo najboljši recept za zmage. (S.L) Largo Isonzo - Kontovel 88:86 (75:75,30:37) KONTOVEL: Starc, Spa-doni 8 (4:7), Turk 13 (1:3), L Emili 13 (3:3), Gulič 7 (1:1), Černe 2 (2:2), Civardi 23 (11:11), Križman 5 (1:1), M. Emili 4, Godnič 11 (3:3). PON: Starc (26), Turk (35), I. Emili (34), Godnič (43). Kontovelci so doživeli že Četrti zaporedni poraz, v primerjavi s prejšnjimi nastopi pa so tokrat zaigrali boljše, predvsem pa bolj borbeno. Largo Isonzo je seveda zaigral zelo agresivno, saj nujno potrebuje točke v boju za obstanek Tekma je bila izredno izenačena. Samo na koncu prvega dela so Kontovelci povedli s 7 točkami, toda domači so v prvih dveh minutah nadaljevanja z delnim izidom 8:0 povedli. Nato pa pa sta se moštvi ves čas menjavali v vodstvu, s tem da so imeli v podaljšku nekaj več sreče domačini. Namizni tenis: V B ligi še ena gladka zmaga Krasa Corium Igralke Krasa Corium, ki so si že zagotovite napredovanje v A2 ligo so sinod v Zgoniku s 5:0 premagale Vlilo d’Gro iz Modene. ŽENSKA Gl UGA Kras - CUS Videm 3:2 ŠPORT Nedelja, 9. marca 1997 19 ____MOŠKA B2 LIGA / PO ZMAGI V SANTA GIUSTIN1_ Val se je otresel & Miguela Težka zmaga Koimpexa Goričani se z gostovanja vračajo brez izgubljenega seta Slogaši reagirali po vodstvu Fossoja z 2:1 Santa Giustina - Imsa Kmečka banka 0:3 (12:15, 8:15,12:15) Imsa: Feri 7+11, Sulina 6+8, Matej Cemic 4+14, Cola 4+6, Beltrame 2+10, Mar-chesini 1+1, Florenin 0+0, Radetti, Buzzinelli, Simon Cemic. Santa Giustina: 0 asov in 22 zgrešenih servisov, 19 napak in 6 blokov. Imsa: 7 asov in 15 zgrešenih servisov, 15 napak in 9 blokov. Trajanje setov 33, 25 in 25 minut. Gostovanje v Santi Giusti-ni bi moralo biti za Imso Kmečko banko vsaj na papirju le nekaj veC kot formalnost, saj je ekipa iz Belluna v zadnjih štirih kolih vedno izgubila. Toda po tekmi v prvem delu prvenstva v Gorici so igralci iz Veneta napovedovali, da bodo na domačem igrišču dali vse od sebe in zato so plavo-rdeCi pričakovali zagrizenega nasprotnika. Gostitelji so se napovedi tudi skušali držati, toda kakovostna razlika med ekipama je bila prevelika, da bi lahko Santa Giustina računala na kaj veC kot na dobro predstavo, knsovci sicer niso postregli s povsem prepričljivo igro. V prvem setu so zaceli dobro, a so nato nekajkrat dopustih, da se je nasprotnik večkrat nevarno približal. V končnici pa so bili vsekakor bili dovolj prisebni in niso dovolili presenečenja. Z bolj zanesljivo igro so osvojili tudi drugi set, v katerem pa jim je pomagal tudi nasprotnik z devetimi napakami, kar predstavlja ravno roliko podarjenih točk. V tretjem setu na sreCo ni bilo skoraj že običajnega black-outa v igri imsovcev. Toda Santa Giustina se ni predala in Čeprav je stalno zostanjala, je pri dvanajstici ujela Goričane. Tedaj je sodnik, ki je že med tekmo precej razburil občinstvo z zelo strogim sojenjem zagrešil veliko napako, ko je po napadu domačinov pokazal da je žoga končala izven igrišča in dosodil točko Valu, Čeprav je žoga padla dobrih 50 cm v polje Goričanov. Proti taki odločitvi so domači igralci ogorčeno protestirah, zaradi česar so dobili še rdeč karton, ki je veljal kot 14. točka gostov, ki so nato osvojili tekmo z učinkovitim protinapadom kapetana Ferija, ki je bil verjetno tudi najboljši igralec na igrišču. S to zmago in ob istočasnem presenetljivem porazu San Miguela v Veroni proti Mec&Gregory’s z 0:3 ima zdaj Imsa Kmečka banka dve točki prednosti pred tretjeuvršCenim (A.&D) Koimpex - Fossd 3:2 (15:6, 13:15, 9:15, 15:7, 15:11) KOIMPEK: De Cecco 26+25, Stabile 11+19, Božič 4+5, Princi 4+2, Riolino 5+3, Aljoša Kralj 5+9, David Kralj 0+0, Bitelli 0+3, Strajn 1+0, Sgubin. Kdor je pričakoval lahko zmago slogašev, se je krepko uštel. Tekma je bila za obe moštvi zelo važna, zato se je odvijala v znamenju živčnosti in nihanj. Kakorkoli že, Koimpex je na koncu zmagal in to je tudi daleC najbolj pomembna ugotovitev. Gostitelji so v prvem setu dobro sprejemali servis in povsem nadigrali nasprotnika, žal pa so si v naslednjih dveh setih sami zakomplicirali življenje. Naredili so dosti napak na servisu, sprejem je bil nenatančen in predvidljiv napad po krilih so gostje precej uspešno zasuatvljali. Tudi zamenjava podajaCa Butel-lija s Strajnom ni obrodila rezultatov. K sreCi so se stvari na igrišču v četrtem setu spet zasukale v pravo smer. Riolino je na krilu dobro nadomestil Aljošo Kralj. Sprejem servisa še naprej ni bil brezhiben, toda slogaši so bistveno zmanjšali število napak in tako lažje prišli do tie breaka, v katerem so bili boljši. Fossd je zastavil vse moCi, da bi se z zmago izvlekel iz kočljivega položaja na lestvici (in vanj potegnil slogaše) in je, razen kot v prvem setu, tudi zaigral solidno (vsekakor boljše kot na prvi tekmi), zato je v bistvu zmaga slogašev še bolj dobrodošla. Za dobro igro v sprejemu in obrambi si pohvalo zasluži Edi Božič. ŽENSKA B2 LIGA / DOBER NASTOP ŽENSKA C1 LIGA / SOLIDEN NASTOP V TRSTU Valovke odvzele niz Tržačankam Nato so se prehitro zadovoljile - Kmečka banka K2 šport izgubila v Cordenonsu Edi Mobili - La Goriziana Zadružna kreditna banka 3:1 (15:9, 15:8,12:15,15:3) VAL: Tomšič 2+0, Uršič 1+4, Ambrosi 2+3, Monica Tomasin 8+18, Orel 3+12, Cemic 4+4, Zuc-carino 0+0, Humar 0+0, Braini. Servis (točke/napake9: 4/19, Blok 5+4. Kljub porazu so valovke v Trstu dosegle cilj. MoCni Edi Mobili, ki se poteguje za napreodvanje, so resno zaposlili. S svojim nastopom so torej GoriCanke lahko zadovoljne, škoda le za prvi set, v katerem so si zaradi treh, štirih zaporednih osnovnih napak zapravile lepo prednost 8:5. GoriCanke so se tudi v drugem setu zadovoljivo upiora-le bolj izkušeni domači šesterki, največ pa so pokazale v tretjem se- tu, v katerem so bile stalno v vodstvu in so ga tudi zasluženo osvojile. V Četrtem setu pa so valovke zaigrale manj zbrano, kar so Tržačanke takoj izkoristile in jih nadigrale. Federica Černič je na centru dobro nadomestila še vedno poškodovano Michelo Tomasin, pohvalo pa si v bistvu zaslušžji vse igralke. Cordenons - Kmečka banka K2 šport 3:0 (15:3,15:11,15:3) KMEČKA BANKA K2 ŠPORT: H. Corsi 1+6, Zotti 2+5, Brisco 3+1, Princi 1+2, Vanja Cemic 0+0, Bralni 1+4, Pitacco 1+1, Bulfoni 1+0, Pascolat0+1. Cordenons je potrdil svojo moC in dokazal, da upravičeno meri na napreodvanje v B2 ligo. Gostiteljice so zaigrale res dobro, zelo malo Vodilni Camst šele po petih selih strt odpor združene ekipe Koimpex Videmčanke rešila veteranka Geretti vem delu tekme resnično v velikih težavah. Pred Koimpexo-vimi servisi v skoku je bil v prvem setu povsem nemočen. Vodopivčeva je dosegla dva, Benevolova pa tri direktne točke, Camst nikoli ni mogel graditi igre in je naredil veliko napak Prvi set bi se bil lahko končal še hitreje, ko ne bi tudi naše igralke naredile nekaj odvečnih napak v polju. V drugem setu so Videmčanke nekoliko bolj obvladale sprejem servisa, a še vedno niso igrale dobro. Tu je Koimpex zamudil veliko priložnost in zaradi napak dovolil Camstu, da je povedel z 11:3, kar je bilo na koncu tudi usodno. Koncept tekme se je v tretjem setu spremenil. Bolj kot servis in napad sta prišli do izraza obrambi. S Čokovo na igrišCu je združena ekipa bistveno izboljšala svojo igro v polju, nasprotnikovi kratki servisi ji niso več povzročali težav, blok je ustavljal nasprotnikove napade, v napadu pa je bila zlasti Benevolova za Camst nerešljiva uganka. Izredno izenačen set (7:3, 7:7, 11:8,12:11) se je dokončno obrnil v prid gostiteljic po dveh dobrih servisih podajaCice Paole Gregori in napakah Camsta v konCnici. Camst pa odtlej praktično ni veC grešil in odločno nagnil tehtnico igre na svojo stran. Koimpex v napadu ni bil dovolj prodoren in trener Sain se je v 4. setu, po visokem vodstvu Camsta s 3:10, odločil za Benevolova je bila na mreži najboljša igralka tekme grešijo, nasprotniku vsiljujejo visok ritem od prve do zadnnje sekunde, v polju so zelo natančne. 01ympia je bila v prvm setu brez moCi, saj je Cordenons kaznoval vsako njeno napako. Povsem drugače je bilo v dragem setu. Trener Kalc je organizacijo igre zaupal Eriki Brisco in poslal na igrišče Pitaccovo. Kmečka banka k2 šport je bila v tem setu povsem enakovredna nasprotnicam prav do končnice in je tudi igrala zelo dobro, na koncu pa sta bila usodna dva nasprotnikova serivsa. Cordenons je v tretjem setu že na začetku dvakrat potegnil in povedel z 12:2, konCni izid v tem setu pa je za GoriCanke vsekakor prehuda kazen. Za dober nastop je treba pohvaliti Heleno Braini, Bri-scova pa je zelo dobro podajala. Koimpex - Camst 2:3 (15:11,11:15,15:11,4:15,9:15) KOIMPEK: Paola Gregori 2+2, Srichia 8+10, Barbara Gregori 1+4, Mamillo 5+4, Vodopivec 3+3, Benevol 11+16, Cok 1+2, Ciocchi 0+0, Gruden 0+0, Fabrizi 0+0. Servis (točke/napake): Koimpex 8/21, Camst 5/10. Vodilni videmski Camst se je moral resnično namučiti, da je strl odpor združene ekipe. O tem poleg veselja gostujočih igralk po tekmi še najbolj pove podatek, da je za Camst od polovice tretjega seta vse do konca tekme igrala 34-letno Geret-tijeva (še lani v A2 ligi z Lati-sano), ki, kot nam je po tekmi potrdil trener Liani, stopi na igrišče samo tedaj, ko ekipi teče voda v grlu. Koimpex je torej lahko s svojim nastopom zadovoljen, čeprav ostaja v ustih kanCek grenkobe, da bi se lahko tekma tudi drugače zasukala, še posebej Ce bi zdmžena ekipa zmagala v dragem setu, kar je bilo absolutno v njenem dometu. Camst je bil namreč v pr- spoCil pred tie breakom, ki je bil tedaj že neizbežen. Zal pa je bil vse bolj samozavesten Camst v petem nizu stalno v vodstvu. Po menjavi igrišča 8:4 je Koimpex reagiral do rezultata 7:9, a je bil nato brez moči. (ak) Ostali izidi: Sangiorgina -Alloys 3:0, Schio - Cavazzale 3:0, Marzola - Godigese 1:3, Mogliano - Rovereto 0:3, No-venta - Porcia 3:2, Conegliano - Alhatrn« 1 ________________MOŠKA C2 LIGA / TEKMA KOLA SINOČI V GORICI_______________________ Olympia CDR spet v boju za najvišjo stopničko Proti Prati peta zaporedna zmaga borovcev Sokolovke brez moči - Prepričljiva zmaga Espega - Nepričakovan poraz slogašic v derbiju s Sgt ZENSKA C2 LIGA Castenetto Sedie - Sokol 3:0 (15:2, MOŠKA C1 LIGA Sočani bi lahko osvojili vsaj en set Annet - SoCa Sobema 3:0 (15:11, 15:6, 15:12) SOCA SOBEMA: Diego Petejan 4+9, Klede 2+14, Feri 7+14, Uršič 0+0, Brisco 2+2, Tomšič 4+1, Battisti 1+1, Cotič 0+0, Makuc 0+0. Kljub porazu so SoCani s svojim nastopom v bistvu zadovoljih. »Kot vedno igra-" mo proti močnejšim nasprotnikom dobro«, je komentiral tekmo predsednik Marjan Cemic. Pri SoCi sta tokrat precej dobro delovala napad in servis, fantje so igrali borbeno, nekoliko slabše je bilo s sprejemom servisa, velike težave pa so bile pri ustavljanju nasprotnikovih napadov preko centrov. SoCa je dobro začela in povedla s 7:2, vendar pa nato doživela eno svojih pavz in Armet je povedel z 12:7, nato so gostje spet reagirali, vendar pa gostiteljev niso veC prehiteh. Po slabšem dragem setu se je igra spet razživela. Tretji set je bil vseskozi izenačen, soCani pa so v končnici celo povedli z 12:11, vendar so jih na koncu vnovič izdale napake, treba pa je tudi reči, da je bil nasprotnik tokrat res soliden. Za dobro igro v napadu zaslužita pohvalo Aleš Klede in Mitja Feri. Ostali izid: Pallavolo TS - Ponte Alpi 3:0, Fincantieri - Eltor 2:3 01ympia CDR - San Vito 3:1 (15:12, 9:15,15:10,15:5) OLVMPIA CDR: Simon Terpin 5+18, Janez Terpin 6+13, Boris Sfiligoj 7+13, Bensa 5+6, Dorni 12+5, Andrej Terpin 0+2, Maraž 0+0, Vogrič, Hlede, Gregor Sfiligoj, Seni, Guzzon. Servis (točke/napake): 5/11. Blok: 19. ToCke na nasprotnikovih napakah: 19. Ce je bilo sploh potrebno, je 01ympia CDR v »big-matchu« kola s San Vitom vnovič dokazala, da ni v ligi nihče boljši od nje in da lahko še vedno upa tudi na osvojitev prvega mesta. Resnici na ljubo, sinočnja tekma v Slovenskem športnem centru ni bila najlepša, saj jo je označevala živčnost na obeh straneh mreže. Vrh tega se je v telovadnici predstavil en sam sodnik, ki vsega ni mogel videt, kar je povzročalo med igralci še dodatno napetost. 01ympia si je za cilj zadala, da s Simonom Terpinom zaustavi najboljšega nasprotnikovega napadalca, kar ji je v bistvu tudi uspelo. Blok je bil skoraj vedno na mestu, posebno pa se je izkazal Damjan Dorni, ki je s tem elementom igre dosegel kar devet točk. Goričani so v prvem setu visoko povedli, nato pa zajezili reakcijo gostiteljev. V drugem setu je pri gostiteljih šepala organizacija igre in San Vito je to izkoristil. Odločilen je bil tretji niz, saj so nasprotniki po porazu v tem setu popolnoma popustili. Bor Fortrade - Prata 3:0 (17:15,15:10, 15:5) BOR: Tabemi 0+5, Pauhca 0+0, Colo-ni, Dejan FurlaniC 10+4, Marega 6+7, Cu-tuli 2+2, Iztok FurlaniC, Ruttar 3+5, Cella 9+10, Šušteršič, Danieli 0+0, Cuk. Tekma je bila na nizki ravni in dolgočasna. Bor je v prvem setu stalno vodil, pri stanju 14:7 pa verjetno mislil, da ima zmago že v žepu in popolnoma popustil, zlasti v sprejemu servisa. Prata je to izkoristila in prišla celo do set-žoge (15:14), v konCnici pa so se borovci spet zbrali in preprečili polom. Plavi so bili stalno v vodstvu tudi v drugem setu, na koncu pa niso ponovili napake iz prvega seta. Pri rezultatu 2:0 v setih se je tekma dejansko tudi končala, saj so gostje v tretjem setu vrgli puško v koruzo. To je bila že peta zaporedna prvenstvena zmaga borovcev, ki so v povratnem delu še nepremagam. 15:3,15:8) SOKOL: T. in L. Masten, Ma in Mi. Kosmina, Spacal, Zadnik, Ferluga, Mihe, Perini, Tensi. Proti daleč najboljši v ligi so sokolovke nudile soliden odpor, kaj več pa niso mogle. Castenetto je namreč premočna ekipa, toda Nabrežinke so pokazale veliko borbenost, napravile so precej menjav, žal pa so imele velike težave pri doseganju točk MOŠKA D LIGA Espego - S ant’ Andrea 3:0 (15:12, 15:11,17:15) ESPEGO: Černič, Mania, Makus, Braione, Lukeš, Mucci, Plesničar, Lutman, Jelen, Sergo, Brisco. Espegovci so se s prepričljivo zmago oddolžili Tržačanom za poraz v prvem delu, pri tem pa so pokazali tudi zelo dobro igro. Trener Corvi je bil z nastopom svojih varovancev precej zadovoljen, saj je igral z mladinsko postavo, katero pripravlja na deželni mladinski finale. Goričani so forsirali servis in, Čeprav so precej začetnih udarcev tudi zgreših, spravili v velike težave sprejem gostov. Poleg tega sta sinoči dobro delovala tudi blok in obramba, tako da so espegovci lahko gra-dili učinkovite protinapade. Prva dva seta sta zanesljivo pripadal Espego, v tretjem pa je bil boj precej izenačen, vendar so bili v konCnici igralci združene ekipe pri-sebnejši. Pohvalo zasluži vsa ekipa, še posebej pa se je v napadu izkazal Braione. ZENSKA D LIGA SGT - Sloga 3:0 (15:11,15:13,15:9) SLOGA: Molassi 2+8, Furlan 1+7, Pic-coli 2+0, Sosič 7+9, Cvelbar 0+2, Kalc 0+0, Mauro 4+1, KocjanCiC 0+0, Obad 1+0, Babudri 0+0, Kobau 0+0. V daleC najslabšem letošnjem nastopu so slogašice izgubile proti SGT. Poraz je presenetljiv, kakor tudi slaba igra, saj je bilo delo med tednom precej drugačno in nic ni dalo slutiti, da se lahko kaj takega sploh zgodi. Nasprotnik se je sicer boril, toda SGT nikakor ni ekipa, ki bi v normalnih pogojih lahko premagala Slogo. Toda sinoči slogašicam ni uspevalo prav ničesar. Obrambe praktično ni bilo, napad je bil neprodoren, tako da je tak poraz povsem logična posledica dogajanja na igrišCu. Trener Peterlin je sicer z menjavami - na igrišče so stopile vse razpoložljive igralke - skušal spremeniti potek tekme, toda vsi poskusi so bili zaman. domači šport Danes NOGOMET ELITNA LIGA 15.00 v Standrežu: Juventina - San Sergio PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Bazovici: Zarja - Mossa; 15.00 na Proseku: Primorje - Aiello; 15.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi - Sovodnje 1. AMATERSKA UGA 15.00 v Magnanu Rivierai: Riviera - Vesna 2. AMATERSKA UGA 15.00 v Romansu ob SoCi: Pro Romans - Kras; 15.00 v Trebčah: Primorec - Pro Farra; 15.00 v Dolini: Breg - Ancona 3. AMATERSKA UGA 10.30 v Dolini: Breg B - Latte Carso; 15.00 v Trstu, igrišče Campanelle: Campanelle - Gaja; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Strassoldo NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - Domio NAJMLAJSI 8.45 v Miljah, Zaccaria: Altura Muggia - Gaja ZAČETNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Isontina NAMIZNI TENIS ZENSKA Al UGA 14.30 v Sirakuzi: San Giacomo - Kras Generali MOŠKA C2 LIGA 10.00 v Vidmu: Rangers - Kras ZENSKA C2 UGA 10.00 v Zgoniku: Kras A - Fincantieri ODBOJKA DEČKI 11.00 v Trstu, VisintinhVirtus - Multinvest NARASCAJNICE 11.00 na Opčinah: Sloga A - Oma B KOŠARKA MOŠKA D LIGA 17.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Libertas NARAŠČAJNIKI 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor Ediauto A - Santos; 11.30 v Trstu, Ul. deiristria: Don Bosco A - Bor Autocarozzeria B Jutri Ponedeljek, 10. marca 1997 KOŠARKA MLADINCI 20.30 v BriSCkih, Ervatti: Jadran - Inter 1904; 21.15 v Trstu, 1. maj: Bor - Don Bosco; 21.15 v Trstu, na Greti: Superbasket - Breg NARAŠČAJNIKI 19.15 v Trstu, Ul. Visinada: Servolana - Kontovel A LIGA / 23. KOLO Bo Inter z zmago proti Juventusu »rešil« prvenstvo? Parma v Perugii - Boj za Uefo Udinese okrnjen v Vicenzi Osrednja tekma 23. kola nogometne A lige bo v Milanu, kjer bo Inter gostil Juventus. Zaradi TV prenosa bo tekma zveCer, tako da bo resnično v ospredju pozornosti. Hrvat Alen BokšiC bo verjetno po hudi poškodbi sedel na klopi za rezerve, Hodg-son pa ne ve, ali bo lahko računa na Sforzo. Ce Inter ne zmaga, je naslov bržkone že oddan. MOrebiten nedo-loiCen rezultat bo skušala izkoristiti Parma, ki iga v Perugii. Tekme za Uefo Atalan-ta - Sampdoria se Mancini bržkone ne bo udeležil. Pokalni nastop je osvežil Fiorentino, ki pričakuje zmago proti neugodni Bologni. Udinese bo v Vicenzi igral brez Kosminskega, De-siderija, Genauxa in Hazema. Napoli in Milan bi se mogoče lahko zadovoljila s točko, isto velja za Cagliari in La-zio, ne pa za Reggiano, ki lahko še naprej upa v preobrat samo z zmago proti Piacenzi. DANAŠNJI SPORED: Atalanta - Sampdoria, Cagliari - Lazio, Fiorentina - Bologna, Napoli - Milan, Perugia - Parma, Reggiana - Piacenza,- Roma - Verona, Vicenza - Udinese. Triestina doma proti Baracci naslednjih dveh domačih tekmah bo Triestina zastavila vse sile, da se dokoplje do play offa, proti moštvoma Baracca Lugo (danes) in Arezzo (prihodnjo nedeljo) pa potrebuje šest točk. Že s štirimi bi si kaj malo pomagala. Trener Lombardi ima največ težav z obrambo. DANAŠNJI SPORED: Triestina - Baracca Lugo, Arezzo - Forli,, Giorgione - Iperozola, Pontedera - Livorno, Fano - Maceratese, Pon-sacco - Massese, Tolen-tino - Piša, Ternana -San Dona, Rimini - Pešam ELITNA AMATERSKA LIGA Juventina strnila viste pred tekmo s San Sergiom Proti kritikam z medijskim molkom Vsaj štiri točke v dveh tekmah Juventina res ne preživlja mirnih Časov. Po nezasluženem porazu proti vodilnemu Rivigna-nu je ostala povsem sama na dnu lestvice, okoli ekipe plamtijo nekonstruktivne polemike na straneh goriških izdaj ita-lijanskih dnevnikov, nekateri pa iz ozadja škodoželjno komentirajo razvoj dogodkov. Za mnoge je edina rešitev v zamenjavi trenerja, Čeprav je splošno znano, da so takšni ukrepi le redkokdaj učinkoviti. Poleg tega pri Juventini ni kot pri Milanu, kjer se polovica ekipa upira Sacchiju. Nasprotno, nit zaupanja med strokovnjakom in igralci se v Standrežu ni pretrgala. Zato je društvo s trenerjem Zuppichi-nijem in igralci še bolj strnilo vrste, se odločilo za prekinitev stikov z mediji in vso pozornost usmerilo v današnje domače srečanje s tržaškim San Sergiom. V klubu računajo, da morajo po tem srečanju in naslednjem proti Tamaiu imeti na lestvici najmanj štiri točke več. Naloga štandrežkega moštva tudi danes ne bo lahka, saj je San Sergio zelo neugoden nasprotnik, o Čemer se je Juventina prepričala že na prvem srečanju, ko so ji drevišnji gostje dali pravo lekcijo in zmagali s 4:0. Za San Sergio je značilno, da igra zelo strnjeno in zelo dobro obvlada žogo s hitrimi podajami med igralci. Po vsej verjetnosti bo trener Zuppichini vnesel nekaj »popravkov« na sredini igrišča in v obrambi, moral pa bo najti tudi ustrezno nadomestitev za diskvalificiranega Morena Trevisana. Ko smo že pri disciplinskih ukrepih, naj povemo, da je sodnik s srečanja v Rivi-gnanu očitno zelo pekla vest, saj je bil v svojem zapisniku o tekmi zelo prizanesljiv do Standrež-cev in njihovih navijačev; potem ko je med tekmo priznal gostiteljem zadetek, ki je bil dosežen iz nedovoljenega položaja. 1. AM. LIGA Vesna proti Rivieri računa na ugoden izid Bodo napadalci spet razpoloženi Križani, ki v povratnem delu prvnestva niso še zmagali na tujem, gredo v goste ekipi Riviera, ki jih je v prvem srečanju premagala 2:1. Domačini, ki so novinci v ligi, so prestop v začetku precej občutili in prav zaradi slabih re-zutlatov je prišlo do zamenjave trenerja Lo-schija s Comuzzijem. Pod novim vodstvom si je ekipa kmalu opomogla, tako, da je trenutno na devetem mestu letvice in nima problemov z izpadom kot tudi se ne more več vključiti v boj za napredovanje. Prav zaradi tega lahko igra umirjeno in sproščeno. Zato bodo morali biti Križani zelo previdni. Po gladki zmagi, ki so jo dosegli prejšnjo nedeljo proti Medeuzzi (6:1), je razumljivo, da je vzdušje v ekipi dobro in ker trener Nonis ne bi smel imeti večjih problemov s postavo, mislimo, da bo Vesna prišla do pozitivnega rezultata. Obvestila AMATERSKA PRVENSTVA / VRSTA ZANIMIVIH TEKEM V PROMOCIJSKI LIGI ZSSDI obvešča, da bo 26. volilni redni občni zbor v četrtek, 13. marca tl. ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah pri Trstu, Miramarski drevored 32. SK DEVIN poziva elane, naj se udeležijo veleslaloma veljavnega za 16. zamejsko prvenstvo, ki se bo odvijalo na Zoncolanu 16. t. m. Prijave sprejema tajništvo, najkasneje v Četrtek, 13. t. m. Morebitne informacije nudi tajništvo na tel. 2916004. SKBRDINA vabi vse elane, prijatelje in ljubitelje smučanja, da se polnoštevilno udeležijo tekme za 16. zamejsko smučarsko prvenstvo. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška 131 jutri, 10. ter v sredo 12. t. m. Informacije po telefonu na številkah 212859 ter 213905. Športel o hokeju Jutri bo na vrsti že 30. oddaja letošnjega Sporte-la (22.30 TV Koper-Ca-podistria). Hokej ni samo zimski šport. Gostej v studiu bodo hokejisti na rolerjih, ki nastopajo v italijanskem prvenstvu v dresu openskega POle-ta. Z okrepitvami iz Slovenije imajo velike ambicije. Govor bo tudi o 8. marcu. Prispevek teren-cev nosi naslov »Tanja Romano in praznik žena. SeznaniM se boste tudi z Zarjinimi nogometnimi nmarašcajniki in košarkarji Republike iz Postojne, ki igrajo v prvi slovenski ligi. Za sprostitev pa seveda ne bo manjkal »Skrtoc«. Izredno važen nastop Primorja v boju za obstanek Vodilna Mossa v Bazovici, Sovodenjci v Trstu po točko 2. AL: končno druga zmaga Krasa? - Zadnja možnost za Gajo - Mladost proti neugodnemu Strassoldu PROMOCIJSKA LIGA Primorje-AieHo Aiello je neposreden tekmec Primorja v boju za obstanek. .Lani je v tej skupini zasedel Četrto mesto z 49 točkami, letos kljub temu, da se ni mnogo spremenil, potrjen je bil tudi trener Geissa, ni dosegel najboljših rezultatov. V prvem delu prvenstva je zbral 14 točk, v nadaljevanju pa pet, tako da so mnogi že govorih o krizi. Prav prejšnjo nedeljo pa je po 12 kolih spet prišel do zmage (Četrte), ko je doma s pomočjo 11-metrovke presenetil solidni Trivignano. Kljub uspehu pa je ostal na predzadnjem mestu lestvice z dvema točkama manj od Primorja. Kot ProseCani tudi gostje imajo probleme v napadti. V 22 tekmah so dali 17 golov (dva več od Pri-moija), prejeli pa so jih 30 in imajo najranljivejšo obrambo skupine. Se bodo napadalci Primorja danes vendarle izkazali? V proseškem taboru na to upajo, Čeprav se zavedajo, da presenetiti nasprotnike ne bo lahko, ker gostje gotovo računajo vsaj na točko, saj s spodrsljajem bi lahko bili že obsojeni na izpad. Tudi Primorju bi morda ustrezal neodločeni rezultat, pozabiti pa ne smemo, da je v prvem srečanju zmagal Aiello (2:0) in bi zato ob koncu lahko o obstanku odločali prav rezultati direktnih dvobojev. Primorje, ki je doma premagalo le Pon-ziano, Zarjo in Staranzano, tokrat ne sme razočarati svojih navijačev. San Luigi-Sovodnje Neugodni nasprotnik na lestvici deli tretje mesto. Na tem gostovanju bo goriško moštvo nastopilo brez svojega napadalca Massima Goriupa, ki je bil diskvalficiran zaradi Četrtega opomina. Glede na to, da gre za težko gostovanje, bo trener najverjetneje moštvo spremenil tako, da bo v enajsterico vključil enega veznega igralca več. Se vedno ni razpoložljiv Martuc-ci, ki si je spet pretegnil mišico, bržkone pa bo namesto njega igral Fulvio Devetak San Luigi je hitro in tehnično dobro pripravljeno moštvo, trdo, pešCeno igrišče pri Sv. Alojziju pa predtasvalja za Sovodenjce še dodatno oviro. Skratka, točka bi bila veC kot dobrodošla. Zarja-Mossa PrvouvršCena Mossa se je morala po osmih zaporednih zmagah v zadnjih treh tekmah sprijazniti s tremi neodločenimi rezulati brez golov. Prav kar se tiče zadetkov moramo omeniti, da jih je Mossa doslej prejela le enajst in sicer deset v prvih enajstih tekmah, nato pa le enega v preostalih enajstih nastopih. Gostje so startali med glavnimi favoriti in Čeprav v začetku jim ni šlo najboljše, so se nato z odličnimi rezultati postavili v ospredje. Vse tri poraze (Ponziana, S. Canzian, S. Luigi) s tesnim 1:0, so doživeti v gosteh. Zarja pa je doma klonila le S. Can-zianu (1:0), kar potrjuje, da se danes obeta v Bazovici oster boj za točke in zato ljubitelji nogometa tega dvoboja ne smejo zamuditi. Gostje bi se verjetno sprijaznili tudi z delitvijo točk, Zarja pa računa na kaj več, kojub temu, da ima trener Palcini nekaj problemov s postavo. Strukej je sicer presedel kazen izključitve, zaradi poškodb pa sta v dvomu Dussoni in V reprezentanci Gorice I. Peric in P. Gergolet V okviru turnirja med pokrajinskimi reprezentancami 2. in 3. amaterske lige bo v četrtek, 20. tega meseca v Doberdobu srečanje med izbranima vrstama Trsta in Gorice. Za organizatorja srečanja Mladostjo bo to še posebej razveseljiv dogodek, če vemo, da igrata v goirški reprezenzanci tudi njena člana Peter Gergolet in Igor Peric. Tekma se bo pričela ob 20. uri. Donaggio, medtem ko »bomber« Padom po enomesečnem počitku zaradi udarca v zadnjih treh tekmah ni igral vseh 90 minut. 2. AMATERSKA UGA Pro Romans - Kras Krašovci, ki so teoricno že obsojeni na izpad iz hge bodo igrali z ekipo, proti kateri so dosegli edini uspeh v letošnjem prvenstvu. Ce upoštevamo, da je Pro Romans na dragem mestu lestvice in se poteguje za napredo-vanje, je razumljivo, da bodo domačini tokrat še toliko bolj napeli moči, ker se hočejo maščevati za poraz, ki so ga doživeti v Repnu. Je usoda Krasa že zapečatena? Sodec po dose-danjih rezultatih predvidevanja govorijo v korist domačinov, ker je Kras po zmagi nad Pro Romansom v naslednjih dvanajstih tekmah zbral le pet neodločenih izdov. Tudi kar se tiče postave, situacija pri Krasu ni najboljša, poleg številnih poškodb tokrat trener Celtie ne bo moral računati na napadalca Depaseja, ker je izključen. Primorec - Pro Farra V Trebče pride povprečna Pro Farra, ki je zadnjic zmagala v prvem povratnem kolu, ko je v Repnu premagala zadnjeuvršCeni Kras s 3:1. Prej pa je v 11. kolu slavila še proti CGS, v še- stem presenetljivo odpravila Latte Carso in v prvem Kras 4:1. Gostje so z 21 toCkamina predprezadnjem mestu lestvice, vendar jun ne preti nevarnost izpada, ker imajo kar deset točk prednosti nad predzadnjeuvrščenim CGS, ki bo skupaj s Krasom izpadel v 3. AL. Primorec ima torej lepo priliko, da z uspehom ostane na zgornjem delu lestvice, Čeprav prvi dve mesti, ki odpirata pot v 1. AL, sta praktično oddani moštvoma Latte Carso in pro Romans. Za Trebence bi bilo tudi tretje mesto izreden uspeh, Ce upoštevamo, da so se lani izognili izpadu šele po dodatnih tekmah. Breg-Ancona Brežanom, ki ne igrajo več tako uspešno kot v začetku (osem tekem, 17 točk), pride v goste drugouvrščena Ancona, katero so v prvem delu prisilili na neodločen rezultat brez gola. Gostje, ki so kot Brežani novinci lige, predstavljajo pravo presenečenje te skupine. V 20 tekmah so doživeti le tri poraze in so med kandidati za prestop v višjo ligo. Prav zaradi tega bodo prišli v Dolino z namenom, da odnesejo celotni izkupiček, vendar so Brežani doma kloniti le Chiarboti. Kar se tiče postave, kljub številnim poškodbam, trener Podgornik ne bi smel imeti problemov, ker lahko Črpa moči iz rezervnega moštva, ki igra v 3. AL. Doslej je skupno poslal na igrišče že 27 nogometašev, od katerih pa ni nobeden odigral vseh tekem. 3. AMATERSKA UGA Campanelle - Gaja Tržačani so po lanskem izpadu startali med favorite. Štiri kola pred koncem prenstva pa so na Četrtem mestu lestvice s petimi točkami zaostanka za dvojico S. Andrea-Gaja in kar 11 toCk jih loti od vodilnega Roia-neseja. Domačini samo z zmago lahko še upajo, vendar Gaja si ne sme dovoliti spodrsljaja in zato mislimo, da bo znala ukrotiti nasprotnika. Sicer usoda Gaje bo verjetno znana šele v zadnjem kolu, ko bo igrala proti ekipi S. Andrea. Breg B-Latte Carso Nasprotnika so Brežani že premagati v prvem delu. Predvidevanja tudi tokrat govorijo v njihovo korist, saj so gostje prišli do drugega uspeha šele prejšnjo nedeljo, ko so doma s tesnim 3:2 premagati Montebello. Prav v nedeljo pa so plavi doživeti pekoC poraz v derbiju z Gajo in zato navijači upajo, da se bodo za ta spodrsljaj primemo oddolžiti že danes. (Brano Rupel) Strassoldo - Mladost Na poti do napredovanja v 2. amatersko ligo je lahko današnji nasprotnik za Mladost neugodno ovira. S Strassoldom imajo namreč Doberdob-ci grenke izkušnje. Lani jim je to moštvo preprečilo napreodvanje v zadnjem kolu, letos pa jih je v prvem delu premagalo z 2:1. Pri Mladosti pa pred tekmo prihodnjega kola proti Vilti nikakor ne nameravajo zmanjšati svoje prednosti štirih točk, zato pride tudi danes v poštev samo zmaga, Čeprav bo potrebno istočasno obvarovati lastna vrata pred nasprotnikovimi nasprotni napadi. Se toliko bolj, ker bosta danes odsotna stebra obrambe Sitta in Zin. Na stiki: V Bazovici se danes obeta veC takih gneC PRIREDITVE Nedelja, 9. marca 1997 LJUBLJANA / POSLOPJE JE ZASTARELO IN DOTRAJANO Izdelan idejni načrt popolne prenove Drame Izdelala ga je arhitektka in scenografka Meta Hočevar LJUBLJANA - V ljubljanski Drami, ki domuje v pred prvo svetovno vojno zgrajeni stavbi nekdanjega Nemškega gledališča, v manjši meri dozidani in posodobljeni v 60. letih, so predstavili idejne načrte za celovito prenovo in dograditev gledališča, ki je po svoji utesnjenosti, dotrajanosti in zastareli tehnologiji ter po nedokončanih in/ali nedomišljenih posegih danes v takem stanju, da je za igralski ansambel, sodelavce Drame ter za občinstvo na robu varnega in še sprejemljivega, slovenski kulturi in prestolnici pa v sramoto. Ravnatelj Janez Pipan in arhitektka (tudi sce-nografinja in režiserka) Meta HoCevar sta podrobneje predstavila historiat dosedanjih posegov in stanje, nato pa načrte prenove, ki jih je skupina strokovnjakov iz več ustanov pripravljala dve leti. "To niso nobene sanje, ampak nujno potrebna naložba, ki bi Drami omogočila opravljanje normalnega dela, " je menila Hočevarjeva. Vrednost prenove - gradbenih, obrtniških, strojno- in elek-troinstalacijskih del (torej brez prav tako nujno potrebne nove odrske tehnike in opreme ter druge notranje opreme gledališča), v kateri bi skupne površine (kvadraturo gledališča) povečah za 3000 m2 na 9788 kvadratnih metrov, je ocenjena na približno eno milijardo 814 milijonov tolarjev. Kdaj bi lahko s prenovo zaceli, kdo bi poleg kulturnega proračuna za prenovo osrednje slovenske gledališke hiše še prispeval in ah naj bi jo prenavljali v fazah ali naenkrat, pa so vprašanja, o katerih bo potrebno zaCeti Cimprej razmišljati, je predstavitev sklenil ravnatelj Drame Pipan, poleg financiranja pa bo ključna priprava ekonom-sko-izvedbenega načrta. Namen današnjega srečanja z novinarji je bil opozoriti javnost na kritične razmere v hiši ter jo seznaniti s pripravljenimi načrti, je poudaril Pipan. Teater, ki se lahko pohvali z vrhunskimi dosežki doma in na tujem sodi med nacionalne kulturne ustanove, ki se Cnancirajo skoraj v celoti iz proračuna, po drugi strani pa je ljubljanska Drama slovensko gledališče z najbomejšimi tehničnimi standardi in najslabšimi delovnimi pogoji, kar njenemu občinstvu ni neznano. Vodstvo si bo zato v prihodnje močno prizadevalo, da bi začetek in izvedbo prenove uvrstili v slovenske "krafkoroCnejše" načrte, o nujnosti prenove bodo morah v prihodnje "prepričevati že tretjega ministra po vrsti", je ob tem navrgel ravnatelj. Na podlagi opravljenih natančnih in strokovnih študij ter pripravljenega idejnega projekta naj bi stavbo v kareju Slovenska-ErjavCeva-Igriška dozidati in deloma povišati. Celovita prenova gledališča kot najbolj racionalna in smi- selna naj bi Drami zagotovila "nič več kot samo primerne pogoje za normalno delo"; to pomeni predvsem pridobitev najmanj dveh nujno potrebnih odrov za vaje v zaključnih fazah projektov (zdaj lahko zanje izključno uporabljajo glavni oz. edini - veliki oder). Omenjena odra bi bila eden (za približno sto gledalcev) v novourejenem kletnem trak-tu, M bi ga sicer nameniti tudi za vse javne programe gledališča, drugi (predvsem za zaključne vaje) pa v pritličju na levi strani obstoječega prizidka. V novem desnem traktu od obstoječega glavnega vhoda bi bil prostor za kontejnersko skladišče kulis in celoten tehnično-servisni pogon drame, ki bi po svojih poteh oskrboval vse odre. S prenovo bi v drugih delih pridobiti še plesno in dvorano za bralne vaje, več priodrskih skladišč za potrebe uprizoritev, ki so na sporedu, veC garderob za igralce itd. Glavni oder in dvorana gledališča doslej praktično nista bila posodobljena, Ce ne upoštevamo manjših posegov v 60. letih in ponesrečene prenove dvorane v 70. letih, zaradi katere gledalec vidi na oder manj oz. slabše kot prej. Idejni načrt prenove tako zajema prenovo in poglobitev glavnega odra, razširitev in povečanje dvorane za kakih sto gledalcev več (zdaj lahko sprejme 460 gledalcev) ter povečanje Male drame, ki bi lahko sprejela 150 do 200 gledalcev. Prostore stare kutisame v sosednji t.i. Nemški hiši z gledališčem povezali z mostovžem na ravni drugega nadstropja. Sedanji vhod za gledalce bi - v skladu s starimi načrti povezave Erjavčeve pod Slovensko s kompleksom Šumija - dobil alternativo z dostopom v gledališče iz podhoda. Razmišljajo tudi, dahi morebitne arheološke najdbe ob poglabljanju gledališča razstaviti na enem od "hgcev", ki se z novim prizidkom proti Igriški oblikujeta desno in levo od vhoda. Slišati smo še vrsto drugih zanimivih podrobnosti in rešitev, ki jih nakazuje idejni načrt, ki je nastal na podlagi pogodbe med ministrstvom za kulturo, SNG Drama in podjetjem Arhe, ključno pa je tisto, kar je ravnatelj Janez Pipan povzel z besedami: "Danes je SNG Drama primer dediščine drugega časa in drugačnih, skromnejših potreb. Gledališka tehnologija, ki jo premoremo je prastara, muzejska, na meji uporabnosti in varnosti. Dramo je treba nujno in kmalu prenoviti od zunaj in od znotraj. Preden pa se bomo tega lotiti, bo potreben natančen ekonomsko-izved-beni naCrt projekta, tudi zato, da se bomo izogniti dragim napakam, do kakršnih je prihajalo pri prenovah drugih gledališč pri nas". (STA) CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. marca 1997 in zapadlostjo 1. marca 2004. ■ Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. septembra in 1. marca za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila konec meseca pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,15 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 6,35 %. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Varčevalci privatniki lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 12. marca. ■ Obresti obveznic CCT se koristijo od 1. marcem 1997; ob vplačilu (17. marca) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznic bo vsekakor vnovčil cel kupon. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. TRST Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 9. t. m., ob 16. uri (red D) baleta »Orpheus« in »Pulcinella«. Ponovitve: v torek, 11.3., ob 20.30 (red E), sreda, 12.3., ob 20.30 (red F); Četrtek, 13.3., ob 20.30 (red G). Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich - umik: 9-12,16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 9. t. m., ob 16. uri (red druga nedelja) - zadnja predstava: gostovanje gledališč Tea-tro Stabile delPUmbria in Teatro Metastasio iz Prata z Goldonijevo komedijo »Le avven-ture della villeggiatura«. Režija Massimo Castri. V abonmaju: odrezek 16 modri. Od 1. do 6. aprila: M. Shakespeare »La tem-pesta«. Režija Glauco Mauri. Nastopata Glauco Mauri in Roberto S turno. Predstava v abonmaju: odrezek St. 9 rumen. Gledališče Miela - Gledališče Gristallo Teatralmente intrecci Danes, 9. t. m., ob 21. uri v gledališču Miela: Moby Dick/Teatri della Riviera bo predstavilo delo »Carta prima del Milion. Appunti in lingua foresta«. Delo je priredil in v njem tudi nastopa Marco Paolini. Ponovitev jutri, 10. t. m., ob 16.30. Za informacije tel. 390613, 365119. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 9. t. m., ob 16.30 Mary Coyle Chase »Harvey«. Nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Režija Piero Maccarinelli. Jutri počitek. Ponovitev v torek, 11. t. m., ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 18. in v sredo, 19. t. m., ob 20.30: Bertold Brecht »Nella giungla delle citta« v izvedbi gledališke skupine I Magazzini iz Firenc. Režija Federico Tiezzi; nastopata Sandro Lombardi in Roberto Trifiro. GRADEŽ Auditorium »Biagio Marin« V soboto, 15. t. m. ob 20.45, in v nedeljo 16. t. m. ob 17.00 se bo skupina GTD predstavila z delom »Noi delle vecchie provincie ovvero Maldobrie di časa nostra« Lina Carpinterija in Mariana Faragune. Nastopajo: Laura Bardi, Mimmo Lo Vecchio, Liliana De Ganeva. PORTOROŽ Avditorij Danes, 9. t.m., ob 16. uri film »Free Willy«; ob 18.00 in ob 20.30 vojna drama »Lepe vasi lepo gorijo«, režija Srdjan DragojeviC; jutri, 10. t. m., ob 19. uri predavanje »Štirje nivoji prehranjevanja I - predava Franc Božjak. NOVA GORICA Kulturni dom V torek, 11. marca, ob 19.30 - Glasba z vrtov Sv. Frančiška, nastopa duo Vescotto-Chian-detti. SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela Jutri, 10. t.m.,ob 20. uri gledališka predstava: E. de Filippo »Filumena Marturano«. Režija Mario Uršič, nastopajo Miranda Caharija, Li-vio Bogateč, Aljoz Milic in drugi. KOROŠKA TINJE videofilma »Biča, biča, su su su« Dom prosvete Sodalitas: (dr. Herta Lausegger in E. Mattersdorfer - v sredo, 12. t. m., ob 19. uri pšredstavitev univerza Celovec). TRST Kulturni dom Glasbena matica Koncertna sezona 1996/97 V torek, 18. marca, ob 20.30 Dva klavirja -Trst. Nastopata Beatrice Zonta in Vesna Zuppin. Na sporedu Brahms, Ravel in Milhaud. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 10. marca ob 20.30 koncert pianistov Emanuele Bellio in Massima So-menzija. Na sporedu Ravel, Hindemith in Stravinski.' Gledališča Rossetti V nedeljo, 16. marca od 17. uri izredna ponovitev koncerta Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. V sredo, 26. marca, ob 21. uri koncert kan-tavtorja Francesca De Gregorija. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. RICMANJE V nedeljo, 16. t. m., ob 11. uri bo na trgu v Ricmanjih ob praznovanju sv. Jožefa koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. Pod vodstvom M. MarsiCa bosta nastopala Šolski pihalni orkester in godba. GORICA Kulturni dom Glasbena matica - koncertna sezona 1996/97 V petek, 21. marca, ob 20.30 Dva Klavirja -Trst. Nastopata Beatrice Zonta in Vesna Zuppin. Na programu Brahms, Ravel, Milhaud. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 22. marca, ob 20.30 nastop Slovenskega komornega zbora in orkestra. Vodi Mirko Cuderman. Na programu Scarlatti (Stabat Mater) in Schubert (Missa in C). TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 13. marca, ob 20.30 »Amadeus Chamber Orchestra«, dirigent Agnieszka Duczmal, pianistka Dorota Kapala. Na programu Gorecki, Kilar, Grieg in Britten. KOPER Socialni Center »M.K.C.« V soboto, 15. marca ob 22. uri koncert tržaškega hardrock banda »Ars Morendi« in skupine »Altered States«. PORTOROŽ Avditorij V sredo, 12. t. m., ob 19.30 koncert zabavne glasbe: Three Masters od Jazz, Rock, Funk: B. Cobham, W. Schmid, B. Bickford. RAZSTAVE TRST Krožek »Ercole Miani«: do 23. t.m., je na ogled razstava slikarja Miloša. Urnik: 10.00-13.00.00 in 15.00-21.00; vstop prost. Miram ar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. »La Bottega del Mondo« (Ul Torrebianca 29/b): do 15. t. m. je na ogled fotografska razstava »Volti di donne del Mozambico«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 21. t. m. razstavlja slikar Giovanni Centazzo. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 11. t. m. je na ogled razstava Fasoli m&m z naslovom »Spazi Interattivi«. Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. V soboto, 15. marca, ob 18.30 odprtje razstave slikarja Gligorova. Razstava bo odprta do 15. aprila. Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do 7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munari j a »L’ar-te di tutti«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: na ogled je razstava Čira Galla. Gledališče Miela: do 13. t. m. je na ogled fotografska razstava Andreja Chabota na temo »L’erotismo del cimitero«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Pokrajinski muzej: do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«. Galerija Kulturni dom: na ogled je razstava F. Morandija iz Vidma. Katoliška knjigarna: do 20. marca je na ogled razstava Marjana Miklavca. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija (Burggasse 8): do 31. t. m. »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije. Kunstforum Bauholding AG: do 19. t. m. razstavlja Rudi Benetik. Mestna galerija: do 17. maja je na ogled razstava Oskarja Kokoschka. ROŽEK Galerija Sikoronja: do 23. marca razstavlja umetnik Jakob Wiister. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: danes, 8. t. m. otvoritev razstave umetnic iz Slovenije, Avstrije in Italije v okviru projekta Zenske-manjšina-umetnost-identitete. Razstava bo na ogled do 14. aprila. TINJE Galerija Tinje: do 30. aprila je na ogled razstava pisatelja in fotografa Marka Jarca. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Gustav ilkitl TV dnevnik Športna tribuna Slovenski film: Kavarna Astoria (režija Jože Pogačnik) P RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 RAI 1 Rn Aktualno: Euronevvs Aktualna odd. o zdravju: Check-up Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: Ualbero azzurro - Praznik slonov Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke Free Willy Aktualno: Linea verde -Zelena Črta - Obzorja Maša Nabožna oddaja: Sedmi dan Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde - Dnevnik Variete: V družini, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30,10.00) dnevnik Nedeljski Disney Risanke: Classic Cartoon Variete: V družini Dnevnik, 13.25 oddaja o motorjih Tg2 Motori Oktualna odd.: Teleca-merefvodi Anna La Rosa) Avtomobilizem Fl: VN Avstralije Nedeljski Disney, vmes nan. Dinozavri, Quell’ uragano di papa Film: Bobby, il cucciolo di Edimburgo (kom., ZDA ’61, i. D. Crisp) Šport: EP v košarki Šport: Domenica sprint Dnevnik Tg2 Glasba: Bentornata Patty Documenti: 1977 - L’ an-no di Charlot - Leto Charlota Dnevnik in vreme Protestantizem Glasba: Zenske v glasbi -Poklon evropskih skladateljic Clari VVieck Schumann Dokumenti A RAI 3 Variete: Fuori orario Nan.: Giudice di notte, 6.40 A cuore aperto, 7.30 Per amore della legge Pregled tiska Nedeljski koncert Maša Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davide Mengacci), vmes (11.30) dnevnik Aktualna odd.: Fatto in časa - Po domaCe Dnevnik Tg4 Film: Afrika express (kom., It.-Nem. ’75, i. G. Gemma, U. Andress) Nan.: Colombo Dnevnik in vreme Film: Lo sbirro, il boss e la bionda (kom., ZDA ’93, i. R. De Niro, Bill Murry, U. Thurmari) Film: Protagonisti (kom., ZDA ’92, i. T. Robbins, G. Scacchi, W. Goldberg) Nedeljski koncert @ CANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirilo Dokumenti: Galapagos -Nepoznana znanstvena odkritja (vodi Silvia Esposito) Film: E’ nata una stella Otroški variete, vmes nan. in risanke ter varieteja Bim Bum Bam Variete: Magazine Risanke, 9.55 variete La nostra inviata Manuela Variete: Sorridi, c’e Bim Bum Bam, risanke Nan.: Adam 12 Avtomobilizem: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich) Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva Glasba: Articolo 31 Nan.: Le avventure di Brisco Country jr. Film: Mac Gyver - Il teso-ro di Atlantide (pust., ZDA ’94, i. Richard Dean Anderson) Film: Kiss Shot (kom., ZDA ’89, i. W. Goldberg, Denni Franz) Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Star Trek Variete: Nedeljski Mai dire gol Nan.: X-Files (fant., ZDA, i. Gillian Anderson) Šport: Pressing Italija 1 šport Film # TELE 4 Šport: 90. minuta Variete: Domenica in Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Variete: La zingara TV fdm: Noi siamo angeli - Dolarji (i. Bud Spencer, Philip Michael Thomas, Kabir Bedi) Dnevnik Aktualna odd.: TV 7 Dokumenti Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Aktualna odd.: Sottovoce - Potihoma Dokumenti Lucia di Lammermoor 14.55 Quelli che il calcio Šport: Stadio Sprint, 18.00 SP v smučarskih tekih, 18.25 atletika Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Aktualno: Affari di fami-glia - Družinski posli Variete: Blob Aktualna oddaja o zdravju: Elisir (vodi M. Mirabella) Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja Nočni dnevnik, vreme Nogomet A lige Variete: Fuori orario Variete I Nan.: lo e mamma (i. Gerry Scotti, Delia Scala) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore (vodi Alberto Castagna) Aktualna oddaja: Target (vodi Gaia De Laurentiis) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Aktualna oddaja na temo: Corto circuito - Larry Flint in pornografija (vodita Gian Arturo Ferrari in Daria Bignardi) Nočni dnevnik Aktualna odd. o kulturi: Le notti deli’ angelo Nan.: Dream On Pregled tiska MONTECARLO tr Slovenija 1 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Ozare (ponovitev) Otroški program: nad. Skrivnost sedme poti, 8.45 Ziv žav, 9.35 Do-dojeve dogodivščine Na vrtu (ponovitev) Koncerti za mlade (L. Berstein, 11. oddaja) Dok.: Svet divjih živali Obzorja duha Pomagajmo si Nedeljska reportaža Poročila Ljudje in zemlja Videostrani Planet In Film: Hambone and Hil-lie (ZDA ’83, i. L. Gish) Obzornik Nan.: Popolna tujca Po domače Dokumentarna oddaja Včeraj, danes, jutri Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik 2, vreme Šport, Zrcalo tedna Zoom, 21.20 Rondo kviz Intervju Včeraj, danes, jutri Poročila, vreme Nad.: Hemingway (ZDA ’87, i. S. Keach) TV jutri, Videostrani Slovenija 2 Euronevvs Tedenski izbor: Mali oglasi - Prstan Zlata šestdeseta leta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji - Svetlana Makarovič (13. oddaja) Avstralska nanizanka: Echo Point (24. epizoda) Pomladi posvetitve SP v smučarskih skokih Svetovni pokal v alpskem smučanju: moški slalom Svetovni pokal v smučarskih tekih: 4 X 10, moški SP v atletiki v dvorani (prenos iz Pariza) SP v smučarskih tekih: 4 X 5 zenske Nan.: Echo Point (Av-stral., i. J. Napier, M. Henderson, 25. epizoda) Včeraj, danes, jutri Nad.: Kruh in vrtnice (Nova Zel. , r. G. Pore-ston, i. G. Picot, M. Rose, zadnji del) Napovedniki Alpe Jadran Dok.: Žive legende iz daljnih dežel (10. del) Šport v nedeljo Večer z gosti: A. Nanut Alpe Jadran Koper Zelena Črta (vodi Sandro Dober dan, glasba! (kom., ZDA '94, i. Bette Vannucci) Ugn Nan.: ENG - V živo Ford, J. Bisignano) |m 22.00 Dogodki in odmevi Dnevnik Aktualna odd.: BIH Glasba: Superclassifica Nad.: La ribelle Variete: Domenica in LaRai(3)chevedRai Lestvica LP (vodi Laura Presente innovativo (vodi Mara Venier, sode- SP v nord. smučanju. Freddi) Rokomet lige Al luje Katia Beni, vmes 12.35 SP v atletiki ES Dnevnik IHB Športna oddaja športni odaji (15.50) Deželni dnevnik, 14.15 m Variete: Buona domenica Komedija: I rusteghi Cambio di campo. dnevnik ii (vodijo Fiorello, M. Co- Personaggi e opinioni - (16.50) Solo per i finali figa Šport: Quelli che aspet- stanzo, Claudio Lippi, Osebe in mnenja Dnevnik jj&jj tano... (vodi F. Fazio), i&ii Paola Barale) Bam Športna oddaja 19.30, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15, 19.50 Šport Papežev blagoslov SP v atletki indoor Nanizanka Oddaja o motorjih Crono Il Tg dei Tg Film: Indovina chi viene a cena? (kom., ZDA ’67, r. S. Kramer, i. S. Tracy) Film: La dolce ala della giovinezza (dram., ZDA ’61, i. Paul Newman) Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Program Abraham; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Igra; 18.35 MePZ Svoboda; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Športno popoldne, gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.35 V računalniku; 18.50 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 KZ Ave; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15,50 Glasb, miniature; 16,05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Nove operne plošče; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Oratorij; 23.50 Napoved; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17,30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKO ob-veščajo;8.50 Reklama za Nedelo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Kmetijski nasvet; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?!; 14.30 -18.00 Na športnih igriščih; 15.00 Power play, 15.30 Poročila; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Modri abonma; 19.30 Večer večnozeleneh T. Pirca; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;! 1.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Uhač in njegova druščina (B. Jurca, r. M. Prepeluh, 1. del); 10.25 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Svetal atom v vesoljstvu (M. Gombač, 5. del); 14.50 Zabavna glasba, vmes (15.00) Krajevne stvarnosti; 16.00 Šport in glasba, vmes (17.00) Poročila; 17.30 Krajevne stvarnosti, nato Revival; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koroška 6.00- 7.00 Dobro jutro, Koroška! - Guten Morgen, Karnten (mag. Božo Hartmann); 18.00- 18.30 Volitve M Euronevvs, 16.30 Dok: Darovi narave, 17.00 Peter Pan Club Risanke: Baba Malu, 18.00 Kam vodijo nase stezice Ljudje in zemlja, 19.00 Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Dokumentarna odd., 19.30 nan.: Nočni sodnik Vesolje je, 20.25 Žrebanje loto Istra in..., 21.00 SP v atletiki v atletiki v dvorani Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, 22.10 Športni dnevnik SP v atletiki v dvorani, 22.45 Globus • Folkest ’96, nato TV Dnevnik-Vsedanes OVEN 21.3. - 20.4.: Čeprav vam bodo nakopice-^ ne obveznosti zlezle vrh glave, boste napeli vse sile in jih vestno opravili. Kolikor bremena si boste naložili. toliko ga boste tudi razložili. BIK 21.4,- 20. 5.: V prijaznosti boste odkrili nov pristop do soljudi. Dosegli boste veliko vec kot z odkrito kritiko. Najbolj razveseljivo pa bo to, da boste postati prijazneši tudi do sebe. DVOJČKA 21. 5. • 21. 6.: Nekdo, ki ga v resnici zelo spoštujete, bo tarCa vašega Čustvenega izbruha. Se sreča, da vas spoštuje, zato sc ne bo pustil užaliti zaradi vaših osebnih težav. RAK 22. 6. - 22. 7.: Popadkom potrošniške mrzlice se vam tokrat ne bo treba upirati, saj se bo stanje v vasi denarnici občutno izboljšalo. Pazite le, da vas nov val cekinov ne zalije cez glavo. LEV 23.7. - 23.8» Odprtega pogovora o kočljivi temi ne boste vec mogli odlašati. Ce želite priti stvari do dna, sezite globoko vase in izdatno zajamite sapo, da vam je ne zmanjka sredi poti. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Znašli se boste v precejšnji godlji, saj ste pred nedavnim storili zelo nepremišljeno potezo. Priznali boste napako in se opravičili, pa vam bo odpuščeno veC kot pol. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Vase zdravje bo na zavidljivi ravni, Čeravno boste krepko pretiravali s poživili in pomirjevali. Ne sekirajte se zaradi trenutnih slabosti; že kmalu bo prišlo do nenadne ŠKORPIJON 23. 10.-22. n.: Osebo, ki se bo začela nesramno vtikati v vaše poslovne odločitve, boste brez oklevanja odmaknili v ozadje. Dobra poteza: v zakulisju je bila namreč grda prevara. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Nevedneže boste zasuli z znanjem, ki mu je le malokdo kos. Resda boste s svojim nastopom naredili velik vtis, vendar žal ne boste nikogar nic naučili. Trde glave paC. KOZOROG 22.12. - 20. 1.: Pomalem vam bo zaCelo iti na živce, da vam postaja vaš partner čedalje bolj podoben. Nikar: raje se poskusite spremeniti tudi vi, saj vendar se zdaleč niste popolni. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Na lepem vas bo zajel občutek silnega ljubosumja, Čeprav si tega čustva že dolgo ne priznavate. In ker zunanjega povoda zanj ne bo, ga boste morali poiskati v notranjosti. RIBI 20.2. - 20.3j Lotili se boste raziskovanja področja, ki se vam je vselej zdelo malone fanatično. Odkrili boste neslutene skrivnosti, ki vam bodo zelo razgibale življenje. Blagor pogumnim! M Uk TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. marca 1997 RAI 3 slovenski program Ta Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Gustav TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.05 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.20 15.50 17.10 18.00 18.10 18.45 19.35 20.35 20.45 20.50 23.20 23.25 0.00 0.30 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Livia Azzariti), vmes (7.00. 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik Film: I 39 scalini (krim., ZDA ’58, i. Tania Elg, Kenneth More) Aktualna oddaja o rastlinju: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik iz Neaplja Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa iz VVesta Obisk (i. Jane Seymour, J. Lando) Dnevnik, 13.55 :Gospo-darstvo Dokumenti: Passaggio a nord-ovest Sedem dni v parlamentu Mladinski variete Solle-tico, vmes risanke in nan. (vodita E. Ferracini, Mauro Serio) Nan.: Zorro, 17.30 Hai paura del buio? - Se bojiš teme? Dnevnik Aktualne teme v oddaji: Mia sera - Mija zvečer i Variete: Luna Park (vodi j Carlo Conti) ! Vreme, dnevnik in šport Aktualno: 11 fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Film: II rapporto Pelican (dram., ZDA *93, i. J. Roberts, D. VVashington) Dnevnik Aktualna odd.: Porta a porta Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme RAI Educational RAI 2 7.00 9.00 9.35 10.45 11.00 11.30 13.00 14.00 16.15 16.30 18.05 18.40 19.00 19.50 20.30 20.50 23.00 23.30 0.30 1.00 Variete za najmlajše, vmes risanke, 8.35 nan. Lassie Zidovska kultura Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg2 33.11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) 17.15 Dnevnik Aktualna odd.: Cronaca in diretta-Kronika v živo Dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Inšpektor Der-i rick (i. Horst Tappert) | Variete: Macao j Dnevnik, vreme, 0.10 Da-j nes v Parlamentu, 0.20 nočni šport Aktualno: Telecamere (vodi Anna La Rosa) Film: Giovane e innocen-te (krim.. VB ’37) RAI 3 6.00 8.30 8.45 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 15.30 17.00 18.30 19.00 20.00 20.45 22.30 22.55 23.45 0.30 1.10 2.10 Jutranji dnevnik Dok.: Veliko močvirje Film: Un marito per Anna Zaccheo (dram., It. ’53, i. S. Pampanini) Temamagazine Dnevnik Aktualno: Telesogni Aktualno: Media/Mente, II grillo Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr V Evropi Športno popoldne: nogomet B in C lige, diletantski nogomet, snovvboard Dok.: Geo Sc Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualna odd.: Film vero Dnevnik, deželne vesti Šport: Ponedeljkov proces Aktualno: Storie vere - Resnične zgodbe Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Dokumenti RETE 4 IT ALI A 1 Jr Slovenija 1 fr* Slovenija 2 6.00 6.50 8.30 8.50 12.30 13.30 14.00 14.30 15.35 17.45 18.55 19.30 20.35 23.00 Nad.: Angelica Film: I dieei gladiatori (pust., It. ’63) Pregled tiska Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara, 10.30 Ali del de- stino', 11.00 Aroma de caf6, 11.45 Milagros, 11.30 dnevnik Kviz: La mota della for- tuna - Kolo sreče Dnevnik Aktualna odd.: Es - L’ es-senza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: Suor Maria (dram., It. ’56, i. F. Marži) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Variete: Iva Show Film: Benvenuti in Para-diso (dram., ZDA ’90, r. A. Parker, i. D. Quaid), j 1.50 Pregled tiska S CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 22.45 23.15 1.30 1.45 2.00 2.30 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Shovv (pon.) Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in Zenske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Blondinka za očeta Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Paradi, Enrico Papi) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, ! Enzo lacchetti) Film: Un piedipiatti e mezzo (kom., ZDA ’92, i. j B. Reynolds, R. Dee) ' Dnevnik Variete: Maurizio Costan-Izo Shovv, vmes (0.00) ! dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia | Pregled tiska | Aktualno: Target Otroški variete, vmes nanizanke in risanke . Nan.: A-Team Aktualno: Planet (vodi Tamara Dona) Nan.: Magnum P.L, 11.30 Mc Gyver Sportstudio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Ultraman Variete za najmlajše: Ciao Ciao I protagonisti in risanke Action Man Varieta: Colpo di fulmine Nan.: Baywatch Variete: Planet ^ Nan.: Bayside School, 18.30 19.00 20.30 22.30 22.45 0.15 17.00 Classe di ferro Odprti studio, vreme, 18.50 Spori studio Nan.: Beverly Hills, 20.00 Happy Days Film: Nightmare - II nuovo incubo (srh., ZDA ’94, r. Wes Craven, i. R. Englund," H. Langenkamp) Variete: Ponedeljkov «Mai dire gol» Šport: Goals, veliki angleški nogomet Aktualno: Fatti e misfatti 0.20 1.20 2.00 Italija 1 šport Aktualno: Planet Nan.: Star Trek # TELE 4 16.45, 23.00, 1.355 Do- ____godki in odmevi |Wyl Rokomet lige Al y Nogomet: Triestina - Ba- ra Ponedeljkov Zoom Košarka lige Al: Pall. I Trieste - Scavolini (•) MONTECARLO 19.30 13.00 9.00 10.00 12.05 14.00 16.00 17.50 19.50 20.30 22.50 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.20, 20.20 Spori National Geographic Due come voi Strettamente personale Film: I dannati (krim., ZDA 'Sl, r. A. Litvak) Variete: Tappeto Volante Variete: Zap Zap Aktualno: Check Point Športna oddaja Film: Scanners Cop 2 (fant., Kan. ’90) Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Popolna tujca (ZDA, 9. ep.) Nad.: hemingway Za TV kamero Utrip Zrcalo tedna Rondo kviz Poročila TV igrica: Hugo (pon.) Videostrani i Tedenski izbor: Zoom, 15.05 Ljudje in zemlja Intervju fig Dober dan. Koroška fig Videostrani fig Obzornik Otroški program: Rado- vedni Tacek: Igla Dok. magazin: Skrb za zemljo (VB) Po Sloveniji O naravi in okolju tokrat nekoliko drugače TV igrica: Lingo Včeraj, danes, jutri Risanka Žrebanje 3X3 TV dnevnik, vreme, šport TV konferenca Napovedniki Oddaja o turizmu: Homo turisticus Osmi dan Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Ameriška nanizanka: Vi- soka družba (10. epizoda) Film: Sem tisti, ki ga išCeš (Španija 1995, r. J. Chavarri, i. Patricia Adriani, Chus Lamprea-ve, Ricard Borras) Osmi dan (pon.) Videoring TV jutri, videostrani - 0.50 Teletekst Euronevvs Otroški program: Na potep - Po spominu... (oddaje iz arhiva otroškega in maldinskega programa) Tedenski izbor: Humanistika, 12.20 Šport v nedeljo, 13.05 Slovenski ljudski plesi - Med muto in pernicami Dokumentarna serija: Raziskovalci National Geo-graphica (ZDA, 9. del) Obzorja duha Koncert popularne glasbe Nadaljevanka: Kruh in vrtnice (N. Zelandija, zadnji del) Avstralska nanizanka: Echo Point (25.) Ameriška nanizanka: Vi-per (10. epizoda) Sedma steza Recept za zdravo življenje Ameriška nanizanka: Simpsonovi (70. epizoda) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Nan.: Komisar Rex - Sledovi krvi (Nemčija, i. Tobias Moretti, Karl Marko-vics, 2. del) Napovedniki Dok.: Stoletje ljudstva -l Rasa gospodarjev (VB, 9. del) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Roka rocka Brane Rončel izza odra Recept za zdravo življenje (ponovitev) Ul Koper 15.00 16.10 17.00 18.00 18.45 19.00 19.25 19.45 20.05 20.30 21.20 21.50 22.30 Euronevvs Nanizanka: Leteči zdravniki Istra in..., 17.30 Globus Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Aktualno: Vsedanes Dokumentarna oddaja NBA Action Nad.: Princ regent (i. Peter Egan, Susannah York, 8. del) Kulturna oddaja: Čudni dnevi Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, 22.05 Euronevvs Program v slovenskem jeziku: Oddaja o zamejskem športu in športnikih - Sportel r 'A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Polka je ukazana; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za...;19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.20 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 14.40 Računalniški val; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Evropop; 17.35 V računalniku; 18.00 Vroči stol; 18.50 Orna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba ; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Baročni koncert; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.15 Intermezzo; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč In dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na rešeto; 10.40 Povver play; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N. Benčič na Modrem V.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12'.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E.. State freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Izidor Predan - Dorič, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Nemirne stopinje skozi srce (T. Rojc); 9.40 Vzhod ni daleč; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Oktet Vrtnica, nato Orkestri; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Gradišča, naša pozabljena dediščina; 18.30 Postni govor; 18.45 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 24 Nedelja, 9. marca 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER J,. SRK sredisce TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANIi- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 3.36 najnižje -43 cm, ob 9.31 najvišje 48 cm, 15.44 najnižje -58, 22.04 najvišje 55 cm. Tutri: ob 4.11 najnižje -45 cm, ob 10.07 najvišje 45 cm, 16.14 najnižje -53, 22.34 najvišje 53 cm. <■> (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............10 1000 m..............6 1500 m..............2 °c 2000 m............-1 2500 m ...........-2 2864 m............-3 O ° 2,13 POSTOJNA XX° "4/,° KOČEVJE C---/v O ČRNOMEU 3 OPATIJA TRST 6<15 PORTOROŽ OPATIJA PAZIN 0 REKA 9/15 V ponedeljek in torek se bo nadaljevalo sončno vreme. Na Primorskem bo pihala burja. BRUSELJ / VČERAJ V MOŠEJI Množica na pogrebu male žrtve pedofilije Truplo so že sinoči z letalom prepeljali v Maroko BRUSELJ - V veliki mošeji v Bruslju so včeraj v prisotnosti večtisočglave množice opravili muslimansko pogrebno slovesnost za maroško deklico Loub-no Benaisso, žrvijo pedofilije, njeno truplo pa so že sinoči iz Belgije z letalom prepeljali v njen rojstni kraj Tanger v Maroku, kjer jo bodo pokopali. Devetletno dekletce je 5. avgusta 1992 na poti v bližno trgovino ugrabil, spolno zlorabil in ubil danes 33-letni Patrick Derochette, ki je v priporu. Belgijska policija je njeno truplo odkrila v jeklenem zaboju v kleti morilčeve garaže v Bruslju, kjer jo je ubil, šele 5. marca letos, skoraj pet let po umoru. Na pogrebno slovesnost je bilo vabljenih več ministrov iz belgijske vlade, predstavnikov belgijskega kraljevega sodišča in veleposlanikov arabskih držav v Belgiji, pa tudi starši drugih žrtev pedofilije. Belgijska policija je primer izginotja Loubne Benaisse dokončno raziskala šele po petih letih, potem ko je začela z obširno preiskavo drugih umorov in izginotij otrok v Belgiji. Umor maroške deklice ni povezan z veliko pedofilsko afero, ki jo je belgijska policija odkrila avgusta lani, ko je našla trupla štirih in dve živi deklici, ki so bile vse žrtve pedofilskega zločinca Marca Dutrouxa. "Patrick Derochette, ki ga psihiatri označujejo za spolno moteno in nezrelo osebnost, je bil ugrabitve Loubne Be-naisse osumljen že avgusta 1992, vendar so ga tedaj po zaslišanju izpustili na prostost, ker je dejal, da je bil v času izginotja deklice na kosilu pri svojem bratu. Derochetta so aretirali že leta 1984 zaradi posilstva štirih otrok, vendar ga tedaj ni doletela hujša kazen kot 50 dni psihiatričnega nadzora, potem pa so zdravniki ocenili, da je ozdravljen. (STA) PREPREČITE SLABO SPANJE IN JUTRANJE BOLEČINE Z NARAVNIMI BLAZINAMI EMPORIO DEL MATERASSO t* V I: t: . --- z: ^ ir- I- Č f':. I;; m- fe A > § GLI SPECIALISTI DEL DORMIfi SANO IZVEDENCI ZDRAVEGA SPANJA GORICA, UL. BRIGATA CASALE 15, TEL. 0481/532313 TRŽIČ, UL. DUCA D’AOSTA 12, TEL. 0481/413005 NAJBOLJŠE ZNAMKE PO NAJBOLJŠIH CENAH 4 dram BEIMNG<& 43gEg» Manifattura Palomo BNNeFtev D0RSAL H siitoSABiSia PER DOR MIRE