Leto XXIV., št. 163 Opravni&voi Ljuoliana. Paccmijera aUa 3. Telefon te. 31-22. 31-23. 31-24 (asenuni oddelek i Liubljana, Puconijeva ulica 5 — Telefon fc. 31-25, 31-26 Podružnica Noto mesto i Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo ca oglase a kalij« in inozemstvo: UPI S. A.. MILaNO Računi: a L)ubl|ansko pokrajino P" poštno-čekovnem zavodu it. 17.749, a ostale kraje Italije ■ Servizio Con ti. Con. Post. No 11-3118 Poatgebohr bat bezahlt Ljubljana, sreda 19. jnlija 1944 Prdi — Cena L- L Abwehrschlacht grossten Ausmasses GrossassgriSSe siidwe§tiich Caen ztmi Stehen gebracht — Sshwer$te Fdmlverliiste nordostlich St. Lo — Geringer astgi3'aicenkaiiiscker Gelandegewims m Italien — Alle so^jetisehen Durchbmehsversuclie Im Silifen «Jer Ost-Srcnt zerschlagen — Einmanit-Torpe&o — das neuartige Kam^nittd der Kriegsmarine A "s dem Fiihrerhauptquartier, 18. Juli. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In der Normandie hat im Raum siid-\vesilich Caen und nordostlich St. Lo durch den Einsatz neuer Kriifte auf beiden Seiten die A'owehrschiacht grosstes Aus-mass angenommen. Siidwestlieh Caen vvurden aiie feindlichen Gro£san.;riffe zum Stehen gcbracht. Wo der Feind voriiber-gehend in unsere SteHungen eindringen konnte. v. ur de er in sofortigen Gegenstos-sen geworfen. Besonders heftig waren die von st&rk-stem Artilleriefeuer rnterstiitzten feind'i-rhen Durehbruchsangriffe im Faum nordostlich St. Lo. Es gelang dem Feind dort erst nach sehvvers-en Verlusien, unsere Li-nien anf den Nordrand der Stadt zu-riickzudrucken. Schlachtflieger unterstiitzten die Ab-wehrkgmpfe des Heeres im Landekopf. In der Kacht wurden feindliche Trup-penansammluneen und Artilleriesteliungen mit guter VVirkung ansregriffen. Im franzosischen Raum vvurden wiede-rnm 167 Terroristen und Banditen im Kampf niedergemacht. Die iin VVehrmachtsbericht versehiedent-lich gemeldete Versenkung feindiicher Schiffe durch neuariige Karnpfmiitel der Kriegsmarine ist anf den Einsatz von Tor-pedos zuriickzufiihren, die durch einen Mann an den Feind gebracht vverden. Bei diest-m Einsatz hat sich der Matrosen-Obcrgefreite Walter Gerhold besonders ausgezeichnet. Das Vergeltungsfeuer auf London dauert an. Auch in Italien nahmen die Abvvehr- kampfe in den b?sher!gen Brennpunkten immer mehr an Heftigkeit zu. Besonders Udostlich I.ivomo, nordlich nnd nord- westlich Volterra, im Raum beiderseits Arezzo und siidlich Ancona fiihrte n7er und iiber 300 Fahr/euge. Marineartillerfe-Leiohter heschiidigten auf dom PeipusSee dre? sow,ietisohe Ka-norcenboote. Bei den Kampfen an der Ostfront haben s;ch im Suden die frankiseh-sudeten-deutscbe 88. Infanierie-Division unter Fiihrung von Generalmajor Graf von Ritt-herg und im Morden die rheinisch-west-falfsche 329. Infanterie-Division, unter Fiihrung von Generalleutnant Mayer durch hesondere Harte und Zahigkeit wicderho!t ausgezeichnet. In der Nacht vvurden bei einem feindlichen Luftangriff auf Kirkenes 37 sov.jcti-scfce Flugzeuge in Luftkampfen abgeschossen und damit iiber ein Drittel der An-greifer vernichtet. In der vergangenen Nacht warfen briti-sche Flvsrzpuge Bomben auf Berlin. E0JI na Invaslpkesu feopšfe Berlin, 17. jul. Mednarodni poročevalski urad javlja o položaju na invazijskem bojišču: Hude obrambne boje. ki so se tudi včeraj nadaljevali na področju južnozapadno od Caena, j" smatrati kot prvi del velike nove bitke na vsem področju od izliva reke Orne. Potem ko čelni napad na Caen kljub zasedbi mest. Britancem ni prinesel zaželenih operativnih uspehov, pač pa izredno velike izgube ljudi in orožja, so poizkušali pretrgati nemški obrambni sistem v tem odseku ponovno s strani, zaradi česar so prejšnji teden zbrali na vsem južnozapad. nem krilu bojišča prj Caenu številne pehotne in oklopniške oddelke. V noči na nedeljo je podvzelo nato britansko vrhovno poveljništvo s posebnimi oddelki svoj vele-napad, s katerim je poizkušalo zasesti ključno postojanko na višini 112 sevemo-vzhodno od Esquayja, kar bi pomenilo, da bi lahko od tu Britanci nadzirali večino nemškega zaledja, kjer so bile obrambne sile V večurnem nočnem boju so bili z najtežjimi izgubami vrženi nazaj na izhodiščne postojanke, talco da je bilo včeraj britansko vrhovno poveljništvo prisiljeno raz&iriti svoj velenapad tudi v zapadne odseke. Posebno nevaren je bil tukaj sunak vzdolž ceste Caen—Villiers Bocage, ki je bil najprej usmerjen proti jugozapadu in je dosegel kraj Novers. Oči vi dno je hotelo britansko vodstvo od tu usmeriti svoj napad proti jugu in jugovzhodu, da bi z m očrnim desnim krilom uničilo nemške postojanke na vsem področju zapadno cd Caena. Pri Noyersu pa so bile pripravljene močne nemške rezerve, ki so v silnem protinapadu vrgle britanske oklopnike nazaj proti severovzhodu in jim prizadele zelo velike krvave izgube. Neka druga britanska napadalna skupina močnih strelskih in oklopniških od-d elkov je prodirala proti jugu ter je dosegla po dolgotrajnih in ogorčenih bojih pri Gavrusu in Bougyju ob reki Odon krajeven vdor, ki pa je bil ustavljen in zajezen, še preden je bil dosežen pravi cilj ie napadalne skupine, kraj Evrecy in višina severno od njega. Hudi boji na tem področju so trajali vso noč do današnjega dopoldneva, ne da bi se Britancem posrečilo razširiti vdor. Skupno so izgubili Britanci po dosedanjih delnih poročilih razen več tiseč padlih najmanj 66 oklopnikov. Na ameriškem invazijskem področju so bili beji včeraj precej manjši kakor prejšnje dni, gotovo zaradi velikih izgub, ki so jih utrpeli Američani v svoji splošni ofenzivi na področju St. Loja pa do nor. manske zapadne obale. Včeraj se je posrečilo' neki ameriški oklopniški boini skupini, da je oi vzhcda prodrla do nekaj kilometrov pred mestni rob St. Loja. Nemške obrambne sile pa so krvavo zavrnile vse ameriške poizkuse zasesti nadaljnje ozemlje ter prodreti v St. Lo. V včerajšnjih večernih urah so uspeli krajevni nemški napadi protj ameriškemu vdoru. Vdor so tako zožili, da je neuporaben za razvijanje večjih napadov. Pri tem so Nemci zajeli številne ujetnike in zaplenili 3 težke oklopnike. Izrazito ameriško težišče je bilo včeraj področje med Viro in Tauto. kjer je pod-vzela ameriška oklopniška skupina na ozkem področju južno od Bois du Hornmet sunek preti iugozapadu. Od včeraj popoldne se neprestano nadaljujejo hudi boji s temi napadalnimi oddelki. Na vsem ostalem bojišču so podvzeli Američani sicer na več krajeh sunke s pehotnimi in oklopniškimi oddelki, ki pa so bili mnogo slabši kakor prejšnje dni in .«0 jih zato Nemci brez napora odbili. Pri tem je bilo skupno uničenih 9 oklopnikov. Naraščaj silovitost vele<ke v Normandiji Berlin, 18. jul. Mednarodni poročevalski urad javlja z invazijskega bojišča: V Normandiji se je včeraj ves dan z naraščajočo silovitostjo nadaljevala velebitka. Težišči obrambne bitke sta še nadalje področji Caena in St. Loja, medtem ko je britanska II. armada usmerila svoje napade na področje južnozapadno od Caena. Na področju Maltot-Vendes so divjali ogorčeni obrambni in napadalni boji; različni kraji so pri tem večkrat menjali gospodarja. Ameriška I. armada osredotočeno napada St. Lo. Od vzhoda, severa, severozapada in zapada so napadale močne ameriške oklopniške skupine s podporo težkega topniškega ognja in z neprestano podporo lovskih bombnikov in bojnih letal nemške zaporne postojanke. V ogorčenih bojih, ki so se nadaljevali tudi vso noč z nezmanjšano silovitostjo, so morale biti opuščene nekatere naprej potisnjene postojanke. Na več mestih so dosegli Američani vdore, za katere še sedaj trajajo ogorčeni boji. ,5V l64 šepet nad Angifjs Stockholm. 17. jul. Agencija Reuter javlja: V ponedeljek zjutraj so bombardirali Nemci z letečimi bombami južne grofije in londonsko mestno področje. Poročajo o izgubah in škodi. Stockholm, 18. julija. Kakor javlja agencija Reuter. je objavilo angleško letalsko ministrstvo v ponedeljek zvečer, da so Nemci tudi v poslednjih 24 urah obstreljevali z letečimi bombami južneangleške grofije ter londonsko mestno področje, pri čemer je nastala škoda in izgube. Ženz\>a, 18. jul. Z »V 1«. piše »News Chro ničle«, ki pada noč in dan na južno Anglijo in LondGn, je nastal nov probiem. Oblasti skrb-, kako naj varno spravijo nočne delavce. Churchill je sicer svetoval prebivalstvu, da naj se takoj po dokončanem delu zateče v zaklonišča. kjer lahko mimo spi v resnici ca za pro 1< ndonska zaklonišča že v zgodnjih jutranj'h lirah in jih cdpro šele zvečer. Trko nočni delavci po težkem napornem delu nimajo prilike. da bi se v varnih zasloirščih dobro odpočil' »Nc\vs Chronicle« se je v tej zadevi že obrnil na notranje ministrstvo, kjer pa so izjavil', da -:rj pred težkim problemom. !n niso hoteli n ti zagotoviti, da bodo zadevo roSU, pač pa so kratko pripomnili, da »več v tej zadevi ne more/- reči.« 1 ,}©katma vapta" v Normandiji Ženeva, 18. julija. Kakor poroča »Dailv Miiii« iz Eisenhowerievega giavnega stana, se lahko označuje položaj v Normandiji kot »obrabna ---- vojna«. Američani napadajo nemške črte na zapadnem krilu nor-manskega bojišča, Angleži in Kanadčani pa na vzhodnem krilu, boji pa so za vse izredno težavni, vseeno, ali nastopa pehota ali kako drugo orožje. Zavezniki nimajo nobene možnosti, dJi bi razvili svoje sile v polnem obsegu. Ob polotoku Cotentdnu drže Nemci z majhnimi skupinami vse bojišče. Teroristični napadi na vzhadnu Francijo Berlin, 17. jul. Ameriški bombniški oddelki so prileteli dopoldne ob zelo slabem vremenu nad vzhodno francosko področje in so leteli vse do švicarske meje. Iz nekaterih vzhodnih francoskih krajev poročajo o odmetih bomb, ki so jih odvrgli letalci, ne da bi pri tem videli zemljo. Obratnima bitka največjega obsega v Normandiji Ustavljeni velenapadi južnozapadno od Caena — Najtežje sovražnikove izgube severnovzhodno od St. Loja — Skromna osvojitev ozemlja po Angloameričanih v Italiji — Vsi sovjetski prebijalni poizkusi na jugu vzlfodnega bojišča razbiti - Novo bojno sredstvo nemške vojne mornarice: torpedo, lu ga usmerja Ie en msž Fiihrerjev glavni stan, 18. jul. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: V Normandiji je zavzela obrambna bitka največji obseg na področju južnozapadno od Caena in severnovzhodno od St. Loja s nastopom novih si i na obeh straneh. Južnozapadno od Caena so bili ustavljeni vsi sovražnikovi velenapadi. Kjer je uspelo sovražniku, da je začasno vdrl v naše postojanke. je bil v takojšnjih protinapadih vržen nazaj. Posebno ogorčeni so bili sovražnikovi prebijalni napadi, ki jih je podpiral najmočnejši topniški ogenj, na področju se-vernozhodno od St. Loja. Sovražniku je uspelo tamkaj šele po najtežjih izgubah, da je potisnil naše bojne črte na severni rob mesta. Bojna letala so podpirala obrambne bitke vojske na predmostju. Ponoči smo z dobrim uspehom napadli zbirališča sovražnikovih čet in topniške postojanke. Na francoskem področju je bilo ubitih v bojih zopet 167 teroristov in tolovajev. V vojnem poročilu različno omenjene potopitve sovražnikovih ladij z novimi bojnimi sredstvi vojne mornarice je pripisovati uporabi torpedov, ki jih usmerja proti sovražniku le en mož. Pri uporabi tega orožja se je posebno odlikoval mornariški narednik Walter Gerhold. Maščevalni ogenj na London še vedno traja. Tudi v Italiji je vedno bolj in bolj naraščala silovitost obrambnih bojev na dosedanjih žariščih. Posebno južnovzhodno od Livorna, severno in severnozapadno od Volterre, na področju na obeh straneh Arezza ln južno od Ancone je pričel sovraž- nik številne napade, s katerimi pa je dosegel le malenkostno ozemlje. V južnem odseku vzhodnega bojišča so napadle vzhodno od zgornjega Buga dalie močne sovjetske sile. V protinapadih so razbile naše divizije vse sovražnikove pre-bijalne poizkuse. V srednjem odseku so vrgle naše čete na več mestih boijševike. ki so prodrli naprej na zapadni breg reke Njemen nazaj, preko reke. Zapadno od Vilne. na jezerskem področju južno od Dvinska, severno oil Dvine, n;» vdornem področju pri Opočki, kakor tudi južno od Ostrov« so poizkuša e sovjetske čete tudi včeraj prodreti našo bojno črto, vsi njihovi napadi pa so se zlomili v krvi. Pri tem je bilo samo v odseku severno od Dvine uničenih 62 sovražnikovih oklopnikov bojna letala pa so uničile 37 sovražnikovih oklopnikov in nad 300 vozil. Topniški čolni mornarice »o poškodovali na Pcjpuškem jezeru tii sovjetske topovske čoine. Pri bojih na vzhodnem bojišču sta se ponovno odlikovali na jugu vzhodnega bo-ijšča frankovsko-sudetsko-nemška SS. pehotna divizija pod vodstvom generalnega majorja grofa von Rittbeiga in v severnem odseku vzhodnega bojišča rensko-\vest-falska 329. pehotna divizja pod vodstvom generalnega poročnika Mayerja s posebno trdoto in žilavestjo. V noči je bilo pri nekem sovražnikovem letalskem napadu na Kirkenes sestreljenih 37 sovjetskih letal v zračnih bitkah; s tem je bila uničena več kot tretjina napadalcev. V pretk'i noči so odvrgla britanska letala bombe na Berln. Boji na italijanskem kpšeu Berlin, 17. jul. Mednarodni poročevalski urad javlja o položaju na italijanskem bojišču: V srednji Italiji so se včeraj z nezmanjšano silovitostjo nadaljevali hudi boji severno od Volterre in na področju Arezza. Severno in severnovzhodno od Volterre so vrgli Američani v borbo več oklopniških oddelkov, ki so imeli s polporo številnih topniških baterij in močnih pehotnih oddelkov nalogo, da v veliki širini raztrgajo in prebijejo nemške postojanke V dolgo ! trajajočih ogorčenih bojih se je posrečilo ' nemškim oklopniškim grenadirjem odbiti vse napade ali pa jih s protinapadom vreči nazaj na izhodiščne postojanke. Majhen krajevni vdor severnovzhodno od Volterre je bil s krajevnimi rezervami zajezen in je postal tako neučinkovit Mesto Poggibonsi, ki so ga nemški lovski padalci prejšnjega dne zasedli, pri čemur so zajeli številne ujetnike in zaplenili velike količine orožja, je bilo zaradi skrajšanja bojišča in ustalitve premikajočih rezerv zopet opuščeno. Nemški oddelki so se odmaknili brez sovražnikovega pritiska. Drugo žarišče je bilo 15. julija na področju Arezza, kjer so zbrali Angloameričani posebno močne oklopmške in pehotne sile, ki so bile razen tega še podprte s številnim topništvom in pehotnimi četami. Po večurnih bojih se je odločilo nemško vodstvo za izpraznitev mesta. Pri mestu pa so se še nalalje zadržale bojne zaščit-nice, ki se jim je jx>srečilo prizadeti velike izgube anglcameriškim oddelkom, ko so vdirali v mesto. Skupno so izgubile zavezniške čete v bojih za Arezzo 21 oklopnikov. Krvavo so je zrušili ponovni sovražnikovi poizkusi, da bi vdrl v nemške postojanke tik severno od Arezza. Boji v srednjem odseku vzhodnega bojišča Berlin, 17. juL Mednarodni informacijski urad poroča o bojih v srednjem odseku vzhodnega bojišča: Zelo močni nemški protinapadi so omejili tudi včeraj napredovanje sovjetskih napadalnih armad na glavnih žariščih bojev. Zaradi tega so pridobile sovjetske čete le po trdih in za nje izgub polnih bojih z nemškimi zaščitnicami, ki so jih deloma podpirale močnejše rezervne sile, le omejeno ozemlje. Na ta način jim ni uspelo, da bi prodrli na cestah Baranoviče—Brest Litovsk in Volkovisk—Bialistok. Južno od Grodna so prekoračile včeraj sovjetske čete reko Njemen in prodirajo proti severozapadu. Nemci so vrgli tukaj v borbo zaščitne oddelke; težki boji so v teku. Tudi severno od Grodna so hudi boji z napredujočimi sovjetskimi edinicami. Nemci se upirajo sovjetski premoči z močnimi protinapadi. Na cesti, ki vodi od Varene v Merkine, jim je uspel popoln obrambni uspeh. Sovjetske čete so poizkušale z množičnimi silami prodreti proti zapadu, zgodilo pa se jim je tukaj prav tako kakor pri zadnjem poizkusu proti ozkemu nemškemu predmostju zapadno od Olite, kjer so hoteli vdreti s pomočjo močnega topniškega ognja in večjih oddelkov bojnih letal v nemške postojanke. Njihovi napadalni oldelki so bili povsod razbiti, povsod so doživelj velike izgube in zvečer so morali zaradi hudih izgub, ki so jih utrpeli, začasno ustaviti svoje akcije. Severno od Olite so udarile sovjetske čete iz Njemenovega loka proti jugu. Nemški rezervni oddelki so jih kmalu ustavili in še v pretekli noči so bili hudi boji. Na področju južno od reke Dvine, predvsem ob cesti Dvinsk—Kovno, so nemški odrlelki odbili z dobrim uspehom številne boljševiške napade. Prav tako je bilo z močnimi sovjetskimi napadi Pri Uteni pa do področja južnovzhodno od Dvinska. kjer so Nemci vrgli napadalce z naglimi protinapadi nazaj. Tudi drugače niso potekale bojne operacije na področju mel jezerom Osvej do področja severno od železniške proge Veliki Luki—Rositi, nekako v višini šebeša. Kljub množičnemu napadu topništva in jat bojnih letal niso boijševiki nikjer mogli prodreti. Bili so razbiti z osredotočenim ognjem nemških strojnic že pred nemško glavno bojno črto in so imeli velike Izgube. Zapadno od Kovlja je potekel včerajšnji dan razmeroma mirno, vendar se mora računati s skorajšnjim oživ-ljenjem veleofenzive na tem porlročju, ker je bilo opaženo na sovjetski strani veliko zbiranje sil. Berlin, 17. jul. V južnem odseku vzhodnega bojišča je narasla siVmtost obrambne lutke vzhodno od zgornjega ukrainskega Buga dne 16. julija. V hudih bojih so usta-! vile nemške čete sevjetske oddelke, ki so i jih podpirale na področju Tarnopola in • Lučka oklopniške edinice. Med Pripjetom in D Vino so hudi obrambni boji. Ob Njemenu so onemogočile nemške divizije več sovražnikovih poizkusov proboja. Na področju južno od Dvine so se v krvi izjalovili ponovni boljševiški napadi, med Dvino in Pejpuškim jezerom pa so v splošneifn ostali brez uspeha številni boljševiški napadi. Le na vdornem področju južno od Opočke so dobili boijševiki nekaj ozemlja. Berlin, 18. jul. V najtežjih bojih se je ▼ poslednjih dneh posrečilo skupini polkovnika v. Ponceta južno od Dvine razbiti i sovjetski obkoljevalni obroč in se skupno f z vsemi ranjenci prebiti do nemške glavne ; bojne črte. Berlin, 18. jul. Neka bojna skupina SS-oklopniške divizije »Wiking« pod poveljstvom podpolkovnika Muhlenkampfa je uničila na področju Kovlja 90 odstotkov napadajočih sovjetskih oklopniških oddel-i kov. j Naraščanje boljševiškega pritiska ob zgornjem Bugu in Njemenu Berlin, 18. jul. Na vzhodnem bojišču je ponovno narasel boljševiški pritisk cb zgornjem Bugu ter med Pripjetcm in Dvine. Med Tar-nopolcm in Luckom je nadaljeval sovražnik z močnimi pehotnimi cklopni&imi jn letalskimi silami napad ob zgornjem Bugu. Tam je v polnem teku ogorčena obrambna bitka. Zapadno od Tarnopola so ponovno močne sovjetske sile zaman napadle nem&e postojanke v dveh vdorih. Nemške čete sc sestrelile nadaljnjih 13 oklopnikov ter zvišale s tem število v dveh dneh uničenih oklopnikov na 68. Tudi zapadno in južnozapadno od Lučka eo poizkušale sovjetske čete razširiti svoje vdore. Pri tem so napadli na nekem težišču s 100 oklopniki. V težkih bojih so bili napredujoči boijševiki ustavljeni. V izprememb polnih bojih v obeh poslednjih dnevih so unič'le nemške čete tukaj 57 sovjetskih oklopnikov. Nemška bojna letala so v nizkem .etu un'č;ia 12 nadaljnjih oklopnikov. več topov in okrog l(t> vozil V STednjem odseku vzhodnega bojišča so še nadalje težki boji Severno od Pripjeta pa vse do Njemena so dosegle nemške čete povsod popoln obrambni uspeh. Južno od Vol-koviska napredujejo nemške čete. da bi zaprle vdor, v katerem se poizkušajo ojačiti boijševiki. Na področju Grodna so nemški grenadirji na zapadnem bregu Njemena preprečili številne sovražnikove poizkuse proboja. Vdolž reke proti severu db Olite so prepre- isbaja vsak dao razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 Ur. Oredoiat?oi Ljubljana — Pucdnijeva ulica St. & Telefon St 31-22 31-23. 31-24. Rokopis) se ne vračajo Ameriški pohlep Imperialistična nota v severnoameriški zunanji politiki prihaja v zadnjem času do vedno bolj vidnega izraza pri obeh severnoameriških strankah, prav tako pri republikancih kakor pri demokratih. Vsi ameriški listi, naj bodo republikansko ali demokratsko pobarvani, pišejo že dolgo samo o tem, kako se bodo države Severne Amerike uveljavile po tej vojni ne le ▼ Južni Ameriki, temveč tudi v Afriki in celo v Evropi in Sovjetski zvezi, da o Cangkajškovi Kitajski niti ne govorimo. Nič nam bolje kot to pisanje ne odkriva ameriškega Imperialističnega pohlepa. V Ameriki radi govore o »svobodi«, mislijo pa pri tem le na kupčije na vseh tistih j ozemljih, ki se jim zde primerna za takšno izkoriščanje. Zato si hočejo že sedal j zagotoviti tolikšno moč, da bi z raznimi pomorskimi, letalskimi in drugimi oporišči dejansko cbvladali vse dele sveta. Tako je značilno, da sta obe severnoameriški stranki, republikanska in demokratska, ustanovili v kongresu poseben odbor, ki naj proučuje vsa povojna vojaška vprašanja. Ta odbor je že dolgo na delu in izdelal je celo že podroben načrt o »bodoči vojaški varnosti Amerike«. Ameriški ge-neraLštabni oficirji so ta načrt že odobrili. Prve podrobnosti o njem je v reviji »Col-liers« izdal Rooseveltov mornariški minister James Forrestal, kj kar odkrito piše, da zahtevata »ameriška varnost in svetovni mir« (!), da obdrže Zedinjene države po vojni najmočnejšo letalsko in pomorsko oborožitev na svetu. Razen tega naj bi USA ime'e na vseh celinah vojaška oporišča in razpolagale s svobodnim dostopom do surovin. 2e iz teh načrtov je jasno razvidno, da hoče Amerika za vselej za-temniti moč britanskega brodovja, ki je bilo doslej glavni steber britanskega imperija, kar pomeni, da se hočejo Zedinjene države okoristiti tudi in celo v prvi vrsti na škodo Velike Britanije. Tudi to je dokaz več o iskrenosti »zavezništva« med samimi Anglosasi. Se bolj odkrito je ameriške pohlepne imperialistične načrte priznala newyorška revija »News Week«, ki je v zvezi z načrti kongresnega odbora zapisala med drugim, da so si v vodilnih ameriških vojaških i krogih povsem edini, da morajo Zedinjene države po vojni imeti tolikšno letalsko in pomorsko moč, da bi bila dvakrat tako velika kakor moč vseh ostalih velesil skupaj. Revija zato nadalje predlaga, naj bi splošna vojaška obveznost v Ameriki ostala tudi po vojni. Ameriška »varnostna, črta«, kakor si jo zamišljajo ameriški strategi, naj bi šla na atlantski strani od Grenlandije in Islandije do Dakarja v Afriki, na pacifiški pa od Aleutov preko Japonske do Formose in Filipinov. Ameriška revija zahteva, naj bi Velika Britanija odstopila Zedinjenim državam vsa svoja pomorska oporišča na indijski poti, od Singapurja, ki so g-a Angle-j ži že davno izgubili, pa do Gibraltarja. Isto naj bi se zgodilo tudi z britanskimi letalskimi oporišču Po sporazumu s Kitajci pa naj bi Američani dobili še dodatna letalska oporišča na Kitajskem. Takšni so torej ameriški imperialistični načrti, kakor se o njih že danes razpravlja v USA. Lahko si mislimo, do kakšnih zahtev bi se Američani povzpeli, če bi ne delali več samo — računa brez krčmarja, temveč bi bili res gospodarji položaja, kar seveda niso in ne bodo. Že omenjena revija »Colliers« je zapisala med drugim: »Bili bi norci, če bi ne storili vse, da izgradimo našo moč po vojni.« Kako bodo na te načrte gledali v Veliki Britaniji, na Kitajskem in tudi v Sovjetski zvezi, je seveda zadeva teh »zaveznikov«. Toda ti megalomanski ameriški načrti najbolje dokazujejo, da bo sporazum med takšnimi »zavezniki«, ki že med samo vojno, ne da bi vedeli za njen izid, postavljajo drug proti drugemu tako velike zahteve, zelo težaven, da ne rečemo nemogoč. V kolikor gre seveda za ozemlja, ki si jih hoče Amerika že sedaj prilastiti na račun svojih sovražnikov, bo morala pač računati še z njihovim orožjem, kakor ji to dajejo slutiti Japonci na Pacifiku, Nemci pa v Normandiji. " čile nemške čete boljševiške poizkuse, da bi prekoračili reko. S protinapadi sc prodrle ponekod globoko v sovražnikov bok in mu prizadele težke izgube. Tudi tik zapadno od Olite eo se ob odporu nemških čet izjalovili vsi boljševiški poizkusi proboja Nemške čete so predvsem izrabile nepregledno pragozdno ozemlje. Zapadno od Vilne prodirajo močne sovjetske sile na obeh straneh ceste, ki vodi proti severozapadu Nemške zaščitnice so odbile boljševi&e napade. Nemški brzi oddelki so v silnih pretisunkih vdrli globoko za sovražnikov hrbet, kjer So uničili 30 protitankovskih topov ter pehotnih topov 7 minometal hi razno dnigo orožje. V bojih vzhodno od ceste Kovno—Dvinsk je izgubil sovražnik nadaljnjih 21 topov. 12 minometal, 27 strojnic in številne ujetnike. Sovražnik je zaman nadaljeval po-izku-e. da bi prebil nemške postojanke južno in južnovzhodno od Dvinska. Nemci so s oro-tinapadom vrgli sovjetske čete iz dveh vdorov. Ob severnih zapornih postojankah med Dvino in Pskovom so poizkušali boijševiki razširiti predvsem svoj vdor pri Opočki. Napadi, ki so jih izvedli z močnimi pehotnimi, oklopniškimi in letalskimi silami So se izjalovili. V teku so lastni sunki -m zožitev vdora. TuHaguro« in 1. 1933 je bil prevzet v podmorniško šolo. L. 1934 je bil povišan v kontreadmirala in istočasno imenovan za poveljnika neke večje podmorniške skupine. L. 1935 pa je bil šef generalnega štaba celotne mornarice. L. 1938 je bil imenovan za viceadmirala, 1. 1939 je bil mornariški ataše v šanghaju in istega leta vrhovni poveljnik pomorsluh sil v severni Kitajski. L. 1940 je potoval po Evropi. L. 1943 je postal član vrhovnega vojnega sveta in istega leta poveljnik mornariškega oporišča Kure. V marcu tega leta je bil povišan v admirala. Živalmi ssiIisistrSki rasgovorl v To8dJ?i Tokio, 17. julija. V Tokiju so imeli v ponedeljek ministri izredno veliko število razgovo-rcA\ Min. predsednik Tcjo se je razgovarjal z ministrom za socialno skrbstvo in nato z ministri brez 'is-tnic Tadao Časa. Nebosuke, K'siii in Giniro Puivara- Finančni minister Sotaro Izhivata je imeti razgovor z državnim tajnikom kabineta. Naokijem Hoshino. Popoldne je bil general To j o v avdijenci pri cesarju in je bil v njegovi navzočnosti uveden v nove posle tudi novi mornariški minister Nomura. Izpremembe mornariškega ministra so javili kmalu po 5. tokijskega časa. Večerni tisk le kratko poroča o odstopu generala Šimade. »Asahi Šimbun« pripominja, da bo obdržal Ši-mada mesto šefa admiralskega štaba. Nobenih jjapostcklL ISSlrOVnlh psfgdlcgov Tokio, 17. jul. Zastopnik zunanjega ministrstva Katsuo Okazaki je kategorično demantiral ameriške vesti iz Rima, da je japonski poslanik pri Vatikanu Harada izjavil v soboto papežu Piju XII., da je Japonska pod gotovimi pogoji pripravljena za mirovna pogajanja. Krlšišef! poMaj branilcev Hestgjanga Tokio, 17. jul. Čungkinške čete nudijo v utrjenem mestu Hengjangu, ki je sedaj popolnoma obkoljeno, še vedno ogorčen odpor, javlja agencija Dcmej. Posebno v južnozapadnem odseka utrdbe so ogorčeni boji. Potem ko so Japonci zasedli sovražnikovo letališče, kolodvor m droge važne vojaške naprave na desnem bregu reke He"ang. ne kažejo nobene naglice. posebno ker žele zasesti Henkjang s čim manj žrtvami. Šangha), 18. jul. Kakor poroča japonsko voino poročilo, so izjavili ujeti častniki in vojaki. da sta v Hengjangu obkoljeni čungkinški diviziji v zelo s'abem položaju. Oskrba je zelo slaba in primanjkuje tudi četnih vodij. Mnogo vojakov je starih le 12. db 17. let in so jih šele prod kratkim prisilili v vojaško službo. Ko se je naglo nato obrnil in ko so ga od vseh sitrani obkoljevali rušilci in brzi bojni čolni, ki ga pa niso opazili, in ko so v njegovi neposredni bližini eksplodirale vodne bombe in udarjali topniški izstrelki, so že nadaljnji torpedi eksplodirali ob sovražnikovih ladjah. Križarke, rušilci in trgovski parniki so bile prve žrtve v tej noči. Detonacija je sledila detonaciji, ladje so pričele goreti ter se pogrezati v morje. Z obale so s topniškim daljnogledom natančno opazovali potopitev neke križarke. Križarka se je potopila z velikimi eksplozijami. Ko se je raz-vlekia megla, se je videlo njeno krmo, kako se dviga preti nebu, nato pa se je ladja za vedno pogreznila v valove. Njej so sledili še razni rušilci in trgovske ladje. To so napravili »zamorci«. Nemški torpedi, ki jih vodi en mož. so bili zgrajeni v najkrajšem času s posebnim ozirom na in\azijsko bojišče. To je nekak torpedo, v katerem sedi en mož. ki ga vodi in ki gleda skezi stekleno kupolo, ki je edina nad vodne gladino ter ki ima pod seboj še en nadaljnji torpedo, ki ga ta mož v danem trenutku izstreli. Učinek tega novega orožja je strašen. Posebno dobro so se obnesli ti torpedi v obalni vojni. iajpan v iA Branilci so zaman upali v pomoč ameriškega letalstva. Neki čungkinški stotnik je izjavil, da so takoj po obkolitvi Čangše podvzeii na področju Hengvanga vse potrebne obrambne ukrepe. S področja Kvelinga sc pošiljal: težko in lahko orožje, po obleganju Hengjanga pa so odmetavali oskrbo iz ietal Čungkinški častnik je poudaril, da je Hengjang važno vojaško oporišče za ameriško letalstvo. Izguba tega oporišča bi Američane še težje prizadela kakor pa Čungking. Jspsstskl ižecsanti kitajskih laži Tokio, 18. jul. Zastopnik japonske vlade je izjavil mednarodnim zastopnikom tiska, da spadajo poročila iz kitajskega vira, češ da so japonska letala uporabljala kitajske znake, v vrsto istih propagandnih laži. kakor je bila ona, češ. da so Japonci uporabljali strupene pline na Kitajskem. Veliks Izgo&e sovfetskih oMogrnikov Berlin, 17. julija. Mednarodni informacijski urad poroča o obrambnih bojih na področju od Tarnopola do K o velja. Na sovjetski strani so vrgli včeraj v boj na vsem severnem knlu južnega bojišča številne nove divizije strelcev. Veleoapadi so se tukaj opirali posebno na oklepnike in so s tem ojačanjem imeli Sovjeti namen, da dosežejo prodor v smeri proti Lvo-vu, nemška obramba pa se je pokazala kakor prejšnjega dne dovolj uspešna ter je temu načrtu kljubovala. V "obrambnem uspehu so bo ležila posebno velike uspehe nova nemšika pro-ticklcpniška orožja, katerih zasluga je, da so boljševiki v zadnjih dveh dneh izgubili na tem področju nad 125 bojnih voj, medtem včeraj le v odseku Zločov 13 najtežjih oklopnikov. Nemci so si osvojili nazaj na glavnih mestih pritiska del svojih glavnih bojnih črt. S tem manevrom je uspelo, da so ob poteku Turija, kjer so napadle sovjetske čete njihove postojanke večkrat zaporedoma, uspešno zapahnili neki vdor. Uspeh protiletalskega tsfmlštva Berlin, 17. jul. Neki -jddetek: protiletalskega topništva je uničil od 8. do i3. julija v Vilni 31 sovjetskih oklopnikov porem, ko je nekaj dni prej takoj v svojem prvem boju uničil 13 boljševiških oklopnifov. Kazen -;eg« jc uničil ta oddelek v Vilni 3 polno zasedene sovjetske tovorne avtomobile, 4 proftankovske topove. 1 pehotni top in več strojnišk'h gnezd. Četa protiletalskega topni^va. ki se je bila na odprti cesti in ščitila kolodvor v V<'nl. je sama uničila 16 sovražnikovih oklopnikov. Močni oddelki sovjetskih oklopnkov so poizkušali tu prodreti in - U*m z boka napasti nemško postojanko v Vilni. Ta Četa protiletalskega topništva pa je uirčiia en oklepnik za drugim, še preden so mogli pričeti streljati. Ko so pa pričeli streljati trie iovražnikev: ck'.qj> nik, ki so bili na višje ležeči £e'ezniški progi, se jim je neopazno piibližala žet., uničevalcev oklopnikov in v boju z bližV.e un:č'la vse tr oklopnike. Fazlv žene finskega državnega predsednika Helsinki, 17. jul. Žena finskega državnega predsednika Rvtija je izjavila v nekem radijskem govoru, da neomajno zaupa v zmago, in pozvala finski narod, naj se z .veda resnosti trenutka Med ostalim jc izjavila: »Noben mož, nobena žena in noben otrok ne sme ostati ob strani v boju za domovino, kajti boljševizem nam grozi, da nas bj pcpo'noma uničil. Mi vsi sin o tesno zvezni med seboj. Zato moramo tudi naše zasebno življenje .'-praviti v sklad s povedanim. Obrambna volja naj še tesneje združi ves narod. Hočemo izvršiti svojo dolžnos/t. Stoletja jc bil Bog pomočnik našega naroda. Na to nas spominja 12 udarcev stolnice v Turku.« Stolnica v Turku je finska narodna svetinja Gias njen h zvonov se vsak dan oglaša po finskem radiju. * Finci dajejo s svojo borbo herojski zgled vsem malim narodom Evrope. Med seboj jekleno strnjeni se uspešno upirajo neštetokrat močnejšemu boljševiškemu sovražniku, ker se dobro zavedajo, da bi zmaga boljševizma pomenila smrt za njihov narod. Kar je soproga vodilnega finskega državnika povedala sveje-mu narodu, velja tudi za vse ostale narode, posebej tudi za Slovence. Boljševizem grozi vsem s popolnim uničenjem, zato se morajo tudi oni čim tesneje združiti v sebi in med seboj v volj- do obrambe :n zmage. Povratek finskega poslanika iz Washiagtma Figo, 17. jul. Finski poslanik v Zedinjenih državah H. J. Precope je prispel v spremstvu dveh drugih diplomatov v soboto s špansko ladjo »Marques db Comilla« v La Coruno. INSERIRAJTE V »JUTRU"! Norveški narod noče ničesar slišati o tolovajih Oslo, 17. jul Pravosodni minister Riisnas je govoril na zborovanju »Nasjonal Samlinga« v Stavangerju o zadržanju norveškega naroda v sedanjem času druge svetovne vojne. Izjavil je. da so trenutne razmere otežale častno borbo, dcvedle pa »Nasjonal Samling« b:iže zmagi. Norveški narod si prepoveduje vsako vmešavanje podzemeljskih sil. Prebivalstvo preklinja v vsej deželi delovanje tolovajev, saboterjev in zločincev. Razumevanje v narodu narašča od dneva do dneva. Predvsem razume narod, da ni Nemčija ona, ki cgraža življenje Norveške. Roparske tulpe v južni A33gl.fi in Londonu Ženeva, 18. julija. V poslednjem času prinaša londonski tisk vedno več poročil o ropanju. Nekateri listi o tem na dolgo in široko razpravljajo ter pripominjajo, da podvzema prebivalstvo samoobrambne ukrepe. »News Chronicle« poroča, da podpirajo predvsem ponoči oddelki samozaščitno policijo in varnostne oddelke. Te patruie se imenujejo uradno »antiropar-ji«. Z vedno več področij prihajajo poročila o ropanju. Prebivalstvo se je moralo zaradi tega združiti, kajti oni. ki najbolj tipe zaradi teh tolp, so predvsem tako zvani mali ljudje. Ženam vojakov, ki so bile pri eksplozijah »V 1« ranjene in prepeljane v bolnišnico, oropajo v njihovi odsotnosti še to malo, kar jim je ostalo. Na drugi strani pa se udeležujejo teh ropov tudi ženske. Celo mladina od 14. do 18. leta že sestavlja takšne roparske tolpe. »Nevvs Chronicle« končuje z ugotovitvijo, da nobeni zaščitni ukrepi ne bodo zadostovali, če se bodo še dolgo nadaljevali napadi »V 1«. Tudi »Daily Erpress« poudarja. da so postale roparske tolpe prava kuga za južno Anglijo. Člani tolp se skrivajo v raznih službah. List predlaga, da bi se morali poškodovani kraji zapreti z varnostno stražo. Jdijska »Dofera knjiga" bo izšla čez nekaj dni ter bo prinesla prevod senzacionalnega spisa Čeha Jana VVelzla: Na zlatem severa Spcinisi glavarja Eskimov. Jan Welzl, preprost obrtnik in mornar, je prepotovali s konjičkom in cizo vso severno Sibirijo v času, ko še ni bila pod boljševiško oblastjo. Videl je pri tem premnoge zanimivosti, ki jih pozna le redko kdo. Končno se je naselil na nekem otoku v Severnem Ledenem morju, kjer bivajo ljudje v jamah. Preživel je med Eskimi več ko trideset let in postal celo njihov glavar, življenje tega zaostalega človeškega plemena je spoznal do takih podrobnosti, kakor noben drug Evropec. Welzlov spis je ob izidu učinkoval kot odkritje neznanega sveta. Kar pripoveduje o življenju na daljnem severu, o daljnih potovanjih po deželah, kjer vlada strahoten mraz, o življenju zlatosledcev in polarnih lovcev, je bolj zanimivo od vsakega pustolovskega romana. Knjiga je bila zaradi tega prevedena že v celo vrsto jezikov in je povsod vzbudila izredno pozornost. Kdor hoče brati res zanimivo, resnično, življenja polno knjigo, bo vzel tudi pri nas v roke Welzlove spomine. Naročite se na »Dobro knjigo«, potem dobite tudi že to nad vse zanimivo delo po znatno znižani ceni. Kratke vesti z vsega sveta Pariz, 18. jul. V sporazumu z angloame-riškimi vojaškimi oblastmi je objavil zastopnik de Gaulla, da so na zasedenem ozemlju Normadije preklicani vsi prori-židovski in protimasonski zakoni, ki jih je izdala francoska vlada po premirju. Ta ukrep spominja na zadržanje Badoglija. Pariz, 18. jul. Na nekem posestvu v bližini Rcnnesa so zaprli mladoletno dcklico, ki je bila obdolžena, da je zastrupila svojo mater, svojega brata in 4 služkinje. Tri osebe, med njimi mati. brat in ena služkinja so že podlegle zastrupitvi. Stockholm, 18. jul. V Stockholmu je bila v torek v zgodnjih jutranjih urah velika vaja za napad in obrambo. O tej vaji prej niso ničesar javili. Pri tej vaji., so poizkušali, kako bi bilo če bi se sovražnik s severa hotel polastiti mestnega središča. Čete, ki so sodelovale pri vaji. so bile sestavljene deloma iz rednih, deloma pa iz domobranskih oddelkov. Amsterdam, 18. jul. Kakor javlja agencija Reuter iz Washingtona, je imel bivši britanski veleposlanik v Argentiniji. srir David Kell. ki se mudi sedaj v VVashingtonu na poti v London, v ponedeljek razgovor z ameri-kim zunanjim ministrom Cordellom Hullom Razgo-varjal se je tudi z bivšim ameriškim veleposlanikom v Argentini. Normanom Armourjem. Amsterdam. 18. jul. Britanska poročevalska služba javlja iz Alžira. da je »posvetovalna skupščina« v Al žiru izključila si 413 glasovi enega izmed svojih članov. To je bivši poslanec za okraj Done (Alžir). Serda, ki so mu očitali, da je v 1. 1942 podpiral bivšega vichyj-skega notranjega ministra Pucheuxa. ki so ga-pred kratkim ustrelili v Alžiru kot veleizda-ia'ca. Amsterdam, 18. jul. KakcT poroča radio London, bo zunanji minister Huil vodil odposlanstvo, ki ga je c«dpo>Ia' Roosevelt v London na razgovore o petroleju, notranji minister Ickes pa bo njegov namestnik. Nadaljnji člani tega odposlanstva so mornariški tajnik Forres-tal. državni podtajnik v vojnem ministrstvu Petter.son. pooblaščenec za gospodarska vprašanja v inozemstvu Crovvlev in namestnik predsednika urada za vojno proizvodnjo Wil-sen Pariz, 16. juL Vodja francoske Ljudske stranke, Jaques Doriot, ki se je mudil nekaj časa na normandijskem bojišču, je izjavil, da mu je priznal neki ameriški pilot, ki ga je vprašal, zakaj je napadal brez-brambno civilno prebivalstvo, da je »na povelje brez cilja« odvrgel svoje bombe. šanghaj, 16. jul. Pri zasedbi Sungpaiti-na (60 kilometrov južno od Hengyanga) so 'japonske čete zasedle tudi neki rudnik cina, v katerem je "bilo za 300 ton že čistega cina, poroča agencija »Central Press«. Kitajski rudarji delajo sedaj pod japonsko upravo. 12 ameriških letal sestreljenih nad Ploestijetn Berlin, 16. juL Pri napadu ameriškega bomb-niškega oddelka na področje Plcestija v dopoldanskih urah 15. julija so uničile nemške in rumunske obrambne sdle 12 sovražnih letal. Berlin, 16. jul. Balkanski poročevalec mednarodnega poročevalskega urad;', objavlja, da so rumunske. nemške in bolgarske obrambne sile pri napadu na ameriški bombniški oddelek, ki je z močnim lovskim spremstvom priletel 15. julija nad rumunsko petrolejski, področje, uničile številne sr/vražnikove štir'mctome bombnike. 89 ameriških letal siislčetiuls v KvejKrni Tokio, 15. jul. Japonsk' glavni stan objavlja: Skupine japonsk:h letal, ki neprestano uničujejo na Kitajskem razmeščena amer ška cnorf-ea. so v četrtek znova silovito napadle letališča v Kvejlinu v pokrajini Kvangs: Uspelo jim je zažgati 13 večjih m 41 manjših aparatov ter poškodovati 10 večj h in 25 manjših letai Same niso imele nikakih izgub. Po'eg tega so na 8 mestih zažgale vojaške naprave okrog letališka. Ameriška koitkure^sa v Isttsiji Stockholm, 18. julija. Ameriška trgovina se poizkuša vedno bolj utrditi v Indiji Kakor poroča newvorški strokovni list »Journal of Commerce«, je bila pred kratkim seja Export Managers Cluba, enega izmed največjih trgovskih udruženj. Iz poročila, podanega na tem zasedanju, je razvidno, da misli ameriška trgovina posvečati v bodočnosti Indiji mnogo več pozornosti kakor doslej. Indije ne moremo več smatrati kot gospodarski rezervat Velike Britanije. Že 1. 1944 bo zavzemala Amerika v indijski trgovinski bilanci prvo mesto kot kupec in prodajalec ne glede na pošiljke, ki so bile sklenjene po dogovoru o najemu in posojilu. V bodoče je pričakovati še večji trgovinski promet med Indijo in Ameriko. Ženeva, 18. julija. Newyorški zastoonik »Daily Sketcha« piše. da je udruženje ameriških izvoznikov zelo ostro nastopilo proti udruženiu britanske industrije. Ame riški izvozniki očitajo Angležem, da vodijo preveč »nacionalistično« trgovinsko politiko. Angleško poročilo zahteva nadzorstvo nad izvozom in uvozom, zvišanje bri-tan~kega izvoza za 50% »na račun Američanov« in ustanovitev tako zvenih »šterling-trgov«. Vse to. pravijo Američani v svojem pismu, nasprotuje ai lan toki listini in dogovoru o najemu in posojilu. Anglija hoče očividno v škodo ameriških izvoznikov zgraditi zopet velik kar-telni sistem. Ap^eške prekrstfM^ke sta-Ic2be zmanjšane za tretjina Ženeva, 18. julija. Nevtralni poročevalci v Londonu, kakor na primer gospodarski poročevalec »Neue Ziircher Zeitung«. pi"ejo. da je iz pos'ednjih izjav britanskega finančnega ministra Andcrsona o britanskih denarnih naložbah v prekomorskih deželah kljub vsemu prikrivanju razvidno, kako se je britanski gospodarski položaj pcs'ab: ve kategorije smejo obrati prvega razreda zaračunati pribitek 48*/o, obrat: drugega razi-g da 30%, tretjega razreda 20°/« in četrtega razreda 12°/o. Podobno so znižani pribitki tudi obratom v ostalih krajih. — Vlada je izdala zakonsko odredbe*, k: orrx>-goča kmetom plačila davkov v živilih, in sicer z oddajo živil v obveznih količinah. Kmetje, ki imajo do 50 oralov zemlje, plačajo v živilih tudi izredni vojni davek, posestniki, ki imajo do 100 oralov zemlje plačajo v živilih do 200 oralov in do 300 oralov V« v živilih, ostanek pa v denarju. Kmetje, ki do konca letošnjega leta z oddajo pridelkov ne plačajo predpisanih davkov, morajo plačati v denarju 10-kratni predpisani znesek in morajo navzlic temu oddati obvezne količine živil. = Odkupne cene za kmetijske pridelke v Srbiji. Srbska žitna centrala je v sporazumu z vlado določila nove odlerpne cene za žito in za ostale kmetijske pridelke. Odkupna cena za pšenico in rž znaša skupaj z oddajnimi premijami 900 din za 100 kg (dosedaj 600), odkupna cena za ječmen in oves pa 800 din. Nadalje je določena odkupna cena za fižol na 35 din za kg (lani 25), za seno na 350 din za 100 kg in (190) za slamo na 100 din. — Državni uslužbenci v Srbiji dobe b?er> plačni dodatek v živilih. Zadnje povečanje prejemkov državnih uslužbencev v Srbiji ni pokazalo zaželjenega uspeha, ke-r so se cene življenskim potrebščinam medtem z.-pet dvignile. Zato je srbski ministrski svet sprejel odločbo, ki ima namen, olajšati položaj državnih uslužbencev z izdaj; jem najpotrebnejših živil brezplačno na račun državnih sredctev. Po omenjeni odločbi dobijo državni uslužbenci na srbskem upravnem področju (brez Bsnata) brezplačno na teden po 2.000 gr moke, 250 g mesa. 140 g sladkorja in 80 g ma-to. Uslužbenci drža-.n'h prometnih ustanov oboroženih odredov, finančne kontrole in poii-cije, ki so že prej imeli pravico do večjih obrokov, pa dobe prav tako brezplačno te višje obroke. Na brezplačen prejem ž,vil nimajo pravice uslužbenci na dopustu in na bolniškem dopustu, in sicer od prve ar a dne v tednu, ko izostanejo, do zadnjega dne v tednu, ko se zopet vrnejo, nadalje uslužbenci, ki imajo potog državne službe tudi privatno prakso, in uslužbenci, ki dobe hrano brezplačno ali po režij-ki ceni. Uslužbencem, ki v službi izostanejo več kakor 1 dan na teden, sme pristojni starešina brez ozira na vzrok izostanka odvzeti pravico na brezplačna živila za dotični teden. Če bo letošnja letina ugodna, kaknr se pričakuje, se bo tedenski obrok povišal od 2.000 na 2.300 g. Državnim uslužbencem v Banatu pripada namesto brezplačnih živil dodatek v denarju, in sicer oženjenim po 2.000. ostali mpa po 1.000 din mesečno. Za izvršitev te odredbe je ministrski svet odobril kredita 400 milijonov din do konca letošnjega leta. UPRAVA DRŽAVNIH GLEDALIŠČ in ZDRUŽENJE GLEDALIŠKIH IGRALCEV V LJUBLJANI javljata, da je umrl gospod JOŽE KOVIC REŽISER DRŽAVNEGA GLEDALIŠČA Pokojnemu članu, režiserju in igralcu, ki je vse svoje dragocene umetniške sposobnosti dal slovenskemu gledališču, bomo ohranili svetal spomin. Pogreb bo v sredo, 19. t. m. ob 15.30 z Žal, kapelice sv. Andreja V Ljubljani, 18. julija 1944. F« RgoitMgfl * 350 tisoč Nemcev se Je vrnilo. Poročila nemških, listov navajajo, da se je v zadnjem času vrnilo iz pokrajin od Črnem morju'350 tisoč Nemcev. 120 tisoč povrat-ni-vov bodo naselili na področju Warthe. Ta skupina je po statističnih podatkih ena najrodovitnejših nemških vej, njen prirastek na porodih znaša 45 na tisoč prebivalcev. Nadaljnjih 35.000 Nemcev je prispelo v Nemčijo iz raznih krajev v Voliniji, nekaj pa tudi iz krajev ob Dnjepru in Bugu. * Bolezen vatikanskega državnega tajnika. Kardinal Maglione, glavni tajnik Vatikana, je po vesteh iz Lizbone hudo zbolel, zato je njegove posle prevzel msgr. Tardini, dosedanji tajnik za izredne zadeve. h Lfttbllane u_ Novi grobov?. Danes popoldne ob 16. bodo spremili k večnemu počitku iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopall- ščev Stepanjo vas mestnega uslužbenca in posestnika g. Jožeta Jančarja. Rajni je zapustil soprogo Angelo roj. Ložar in sina Joška. — Do trpela je žena inženjerja ga. Milica Fasanova. Za njo žaluje soprog Vladislav. Pogreb pokojnice bo v četrtek ob 17. iz kapele sv. Nikolaja na 2a-lah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce gdč. Ivanka Hoče v a r j e v a. Na zadnji poti jo bodo spremili v sredo ob pol 15. iz kape e sv. Janeza na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. — Nepričakovano je preminil režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Jože Kovic. Pogreb bo danes ob pol 16. z kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Sv.maša zadušnica za blagopokojnim ravnaielje.n gosp. Josipom Cbrisiofom bo v četrtek 20. t m. v cerkvi sv. Petra ob 7. uri zjutraj. ti— v spomin na obletnico smrti pokojnega Dana Zalesjaka, darujejo namesto venca njegovi prijatelji 500 lir za Dom slepih. Obleka v zaklonišču Mnogo je bilo treba opominov, preden so se ljudje dodobra začeli zavedati ne-varnosti letalskih napadov. Več kakor opomini pa je pripomogla k temu nesreča, ki je zadela sprva več ali manj prav tako zaupljivo in lahkomiselno prebivalstvo soseda, ji m.-: in krajev ob angloameriškem letalskem bombardiranju. Grozotni doživljaji teh nesrečnikov so šli brž od ust do ust in močno prevzeli vsakogar. Zato se ob zadnjih letalskih alarmih opaža vedno več discipline, ljudje pa upoštevajo tudi nav< iila, ki jih protiletalska zaščita mesta stalno ponavlja v časnikih. Kar se tiče obleke v primeru letalskega napada, naj prebivalstvo še enkrat opozorimo na dejstvo, ki se je tudi v praksi dobro obneslo: ne imejte vseh oblačil na enem in istem kraju, temveč po možnosti na dveh ali več prostorih, tako da ob even-tuelnem sovražnem napadu ostane lastniku vsaj dei oblačil. Skoro vsakdo ima v me-stu ali okolici sorodnike, prijatelje in znance, pri katerih bo lahko shranil nekaj obutve in ooieie, da mu bo na razpolago, če bo domače stanovanje uničeno. V zaklonišča ne nosite preveč oblek! Zaklonišče mora biti prostor, v katerem najdejo varstvo predvsem ljudje z najnujnejšim.; p«' Lrebščinami, ne pa varno skladišče česar koli za kogar koli. Zato naj velja prav ; . naj vsakdo vzame s seboj v za-k tn . res najpotrebnejšo obleko. Ta pa naj ne bo najboljša ali najslabša, temveč najprikk cinejša. Najprimernejša je volnena • ib.t '.ui. Ne samo zaradi tega, ker nas ščiti pred mrazom, temveč tu a i zato, ker n -.s zaradi svoje kompaktnosti mnogo bulj kak« r obieke iz kakih drugih lahkih snovi žčHi pred opekiinami v primeru požara ali šviganja isker. Kdor ima usnjen ali vetra- jopič, naj ga pri odhodu v zaklonišče ••:: . • s s boj in obleče. Najbolj priporočljiv. < p-k vi vato za moške je čepica, ker se klob . laže izgubi. Ženske naj se pokrijejo z volneno ruto. Nevar: ost sovražnih letalskih napadov je vsak dan večja. Zato bodimo ob pravem času čuječi in poskrbimo za vse, kar lahko storimo brez večjega truda in stroškov. Koristilo bo le nam samim in našim bližnjim. Kdor se je doslej še obotavljal, naj zdaj hit-o pooravi zamujeno. Vsak dan in vsako u ro n. as lahko zadene nesreča. Bodite ton?j pripravi] eni! Maša zadušnica za pok. poročnikom Peršičem Friderikom bo v sredo dne 19. julija ob 7. uri zjutraj pri frančiškanih. u— Tečaj za ročno predenje se prične zopet dne 1. avgusta in bo trajal 14 dni. Tokrat se vrši tečaj popoldne od 3.—6. ure, oziroma se določi čas v sporazumu z udeleženkami. V tem kratkem času se je mogoče naučiti predenja in mikanja raznih vrst volne in predelane stare, rabljene volne, kar je za današnje čase zelo važno. Kolovrati so udeleženkam za puk na razpolago. Prijave dnevno od 9.—12. ure na Zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Dolenjska cesta 23, Oraž«iov dijaški dom. u— Samo še danes in jutri bodo občinstvu na ogied odlične podobe naše priznane upodabijalke Anice Zupanec-Sodmkove, ki so razstavljene v izložbah Kosovega salona v prehodu nebotičnika. Razstava obsega 19 še nerazstavljenih umetnin. Ljuoit.et.ie domače upodabljajoče umetnosti opozarjamo da ne bo podaljšana. u— Veiik plesni večer v veliki unonski dvorani. Jutri v četrtek bo ob pol 8. uri zvečer v veliki un ionski dvorani izredno zanimiv večer pod naslovom: »Dunaj v besedi in plesu«. Plese bosta izvajali čianici dunajske državne opere: Toni Birkmeyer in Truda Klotz. Vmesno besedo bosta recitirala člana dunajskega dvornega gledališča: Inge Ftirst in Reinhold Sieger. Na klavirju bo spremljala plese gospa Bartele. Podrobni spored, ki bo na razpolago od danes naprej v knjigarni G-a.sbene Matice, prinaša vse točke, kj se bedo na tem izredno zanimivem večeru izvajale. Opozarjamo na začetek ob pol 8. uri zvečer, jutri v četrtek. Predprodaja se začne že danes dopoldne v knjigarni Glasbene Matice. Cene običajne — koncertne. u— Zaprte ceste. Cestni odsek mestnega tehničnega oddelka bo napravil penetracijo Tomanove, Gajeve in Puharjeve ulice do Gledališke ulice, nadalje Gleda Iške do Gajeve uiice, prav tako pa tudi Zaloške ceste do železniške proge ter bo z deiom prič-1 takoj. Te ulice in ceste bodo zaradi dela za kratko dobo sem in tja zaprte .er naj se vozniki in avtcmobi isti tedaj poslužujejo stranskih komunikacij. u— Delitev soli za peko kruha. Prejeli smo: V času racioniranja soli so najbolj prizadete gospodinje, ki same mesijo kruh. Kakor dobivajo peki nakazano sol obenem z moko, tako tudi gospodinje upravičeno pričakujemo, da bomo pri svojin trgovcih poieg pripadajočega kvasa dobile ša dodatek soli, da je potem ne bo man kaio za kuho. u— Pogrešana. Smole Zora, roj. Lazar, rojena dne 6. III. 1912, je od dne 17. t. m. od 9. ure zjutraj pogrešana. S a je iz Zvo-narske ulice 3 proti Dečjemu d«.mu ali bolnici. Na sebi ima svetlo pikčasto obleko, svetlo moder letni plašč, bele sandale in rjave nogavice. Postave je bo:j visoke, lase ima kostanjeve. Kdor bi kaj vedel o imenovani, naj javi upravi policije ali v trgovini Tribuna, Karlovška cesta 4. u— Sedmi zvezek »Police za male« vsebuje priljubljeno zgodbo »Bratec Branko in sestrica Mi ca. Knjiga je bogato opremljena z Rotmanovimi ilustracijami za otroke. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova 3. u— S češnje je padel. Letos so češnje po vrtovih v mestu in okolici razmeroma prav dobro obrodile. Za Ljubljano je seveda to premajhna količina, da bi se jih vsaj enkrat mogel^ vsakdo nazobati. To ostane prihranjeno po večini le za lastnike vrtov in njih svojce. Pri obiranju češenj pa se kaj rada primeri nesreča. Vsako leto ob tem času čitamo o neštetih večjih in manjših poškodbah, ki so se primerile obiralcem češenj. Med zadnjimi, ki jih je doletela nesreča, je tudi 66letni posestnik Alojz Černič z Rudnika. Pri obiranju češenj je izgubil ravnotežje, padel na tla in dobil precej hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko splošno bolnišnico. u— Nesreče. Pri igri je padel in si zlomil levico 13ietni sin delavca Janez Košir iz Ljubljane. 7letni sin posestnika Franc Virant iz Ponove vasi je padel z dravasa in si zlomil levo nogo. Po stopnicah je padla in se potolkla po glavi 2letna hčerka uradnika Nevenka Volta iz Ljubljane. 71et-nega sina zidarja Marjana Lobodo iz Sne-berja je na cesti povozil nek voznik; fan tek je dobil poškodbe na glavi. V desno nogo se je vrezaia 471etna delavka Julija .Jagrova iz Ljubljane. Neznan pes je ugriznil v levo nogo 451etno zasebnico Ano Gamsovo iz Višnje gore. Ponesrečeni se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici u— Dijake (inje) vseh šol opozarjamo, da je ta teden pričel pouk (instrukcije) v vseh oddelkih: pripravljalni tečaji za višji razred, tečaji za popravne in privatne izpite, korepetitorij za prvo- in drugošclce. Nak- •razstava ANICA SODNIC ZUPANCLVA PA5A2A • &0S nadno vpisovanje še ves teden dopoldne in popoldne: Specialne strokovne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2-11. u— Stcnografski in knjigovodski počitniški tečaji: pouk stenografije prične v torek 18. t. m., pouk knjigovodstva v sredo 19. t. m. Vpisovanje še ves teden dopoldne in popoldne do 7. ure zvečer: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2-II. u— Gostilna Lovšin nudi cenj. gostom prijeten vrt in posebne sobe. Gostilna Lovšin. Gradišče št. 13. & štajerskega Večje število rudarjev je bilo odlikovanih v nekem rudniškem revirju na Štajerskem. Ob tej piiiiki so prispeii med rudarje okrožni vodja Eissner, deželni svetnik dr. Friedrich in okrožni poveljnik Kattnigg iz Gradca. Rudarji so se zbrali v posebnem prostoru, kjer je najprej spregovoril ing. Mann, nato pa je rudarski ravnatelj Kotl.-bauer počastil večje število rudarjev ter jim izročil listine v znak priznanja za uspešno Lzvršeno delo. gOletmco rojstva je obhajala te dni vdova Ama.ija Bobkova v Ostrcžnem pri Celju. Iz njenega 53 let trajajočega zakonskega življenja je izš o 10 otrok, izmed katerih je pitorica še pri življenju. Eden izm~d sinov Bobkove je bil med prvimi žrtvami tolovajev na Spodnjem Štajerskem; bil je umorjen jeseni 1941. Drugi sin je izgubil življenje pri bombnem napadu v r.ekem mestu v Por en ju. Srebrna poroka, v Novi vasi pri Celju sta obhajala srebrno poroko bivši kovinarski delavec Konrad Siormann in njegova žena Terezija Stormann je skladiščnik pri stavbinskem oddelku mestnega poglavarstva v Celju. S ponosom nosi dve kolajni, malo srebrno in bronasto kolajno za hrabrost, s katerima je bil odlikovan v svetovni vojni, ko se je udeležil vojaškega pohoda v Srbijo in Ruraunijo. Pet sinov zakoncev Stormannovih je na bojišču, kjer se bojujejo za Fuhrerjevo stvar, eden pa je padel na vzhodu. Člani Stormannove družine so bili vedno zvesti pripadniki nemške misli ter doprinašajo vse ž tve za zmago Veiiko Nemčije. Sinrt na bojišču. Na južnem odseku vzhodnega bojišča je padel desetnik Štefan Mlinaric iz Knittelfelda. V Mariboru so imeli prešle dni športne svečanosti, katerih se je udeleži! tudi Gauleiter iz Celovca. Posebno se je Gau eiier zanimal za napredek v lahki atletiki. Izrekel je vsem tekmovalcem priznanje za dosežene uspehe ter jih pozval, naj nadaljujejo delo po začrtani poti. Požar zaradi strele. Dne 12. julija je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Martina Gabra v Sv. Juriju pri Celju. Strela je gospodarsko poslopje zažgala, vendar se je gasilcem posrečilo, da so požar omejili in Gabrovo domačijo obvarovali pred večjo škodo. Iz Trsta Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 15 letni Karel Grison, 34 letna Roza Novak, 21 letni Stanislav Orel, 29 letni Jakob Ber-kovič, 22 letna Antonija Vuga, 29 letni Vinko Stare, 48 letin Franc Tomat in 88 letni Viktor Jenko. Himen. V Trstu so se poročili trgovec Benedikt Srebrnik in gospodinja Marija Sav-ron, trgovec Karel Fogazaro in šivilja Bo-židara Tonet, uradnik Peter MMjacijo in gospodinja Ivanka Delak. Zlato mašo je daroval v nedeljo 16. julija v Trstu mons. Valerijan Monti. Zlatomaš-nik je bil dolgo vrsto let katehet na pazin-skem liceju. Ponesrečenci. 72 letno Olgo Brun je povozil motocikjist. Starka ima poškodbe po vsem telesu. Desno nogo si je zlomila pri padcu s tramvaja 79 letna gospodinja Kristina Giorguli. Desnico si je izpahnil med delom Aldo Carbarino. Med - igro je padel in si zlomil levo nogo 8 letni Franc Kreše-vič iz okolice Novega grada. Z desnico je prišla v stroj 24 letna delavka Natalina Flora iz Telovadne ulice. 12 letnega Lilija S!vija je ugriznil pes po obeh nogah. 18-letnemu Linu Fortuni iz Istrske ulice 87 je priletel kovinski drobec v levo oko in mu ga ranil. Ponesrečenci se zdravijo v trža- ški bolnišnici, kamor se Je zatekla tndi 50- letna Marija Labdnec, ki je dobila v prepiru z Jožefom Stefanjem poškodbe po obeh rokah. Nesreča zaradi ročne bombe. Desetletni Marij Uršič in 9letni Srečko Stoka sta našla na njivi v tržaški okolici ročno bombo. Ogledovala sta si jo in se pričela z njo igrati. Bomba je eksplodirala. Oba dečka imata rane po vsem telesu. Prepeljali so ju v bolnišnico. Povožena. Avtokar je povozil v ulici Fo-scolo 18 letnega Marija Zanota iz Gam-binjeve ulice 43, in 17 letnega Ivana Pic-cionija iz ulice Fabija Severa 113. Oba imata poškodbe po vsem telesu. Zanot ima zlomljeno desno nego in ranjeno levo nogo. Oba se zdravita v tržaški bolnišnici. Trije dečki žrtve izstrelka. 17 letni Roman Buranelo, 15 letni Enij Basso in 15-letni Klavdij Jogan iz Vergerijeve ulice v Trstu so našli v tržaški okolici izstrelek, ki so ga prinesli domov. Igrali so se z njim in je izstrelek eksplodiral. Vsi trije dečki imajo številne rane po telesu. Zdravijo se v tržaški bolnišnici. Beletnica KOLEDAR: Sreda, 19. julija: Vincenc Pavelskl DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica; Brez tebe ni življenja Kino S'oga; Ob 9. pride Harald. Kino Union: Gasmann. DEŽURNE LEKARNE: Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Kamor, Miklošičeva cesta 20, Muimayer, Sv. Petra cesta 78. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ure. Iz Gorice Za zaščio letine je izdal goriški župan poseben razglas, v katerem opozarja meščane, da nimajo pravice prehoda preko polj ln poljskih stez, ki niso namenjene javnemu prometu. Vse kršitelje bodo prijeli poljski čuvaji. Razdeljevanje prašičev. Te dni so prejeli kmetovalci občin Gradišče ob Soči, Fara in Zagrad ter Kopriva prašiče* Id so bili pripeljani iz Nemčije. V torek 18. in sredo 39. je bila napovedana delitev prašičev kmetovalcem občin Romaos in Krmin, dne 19. Julija kmetovalcem občine Mariano v Furla-mji, dne 20. julija pa kmetovalcem občine Gorica. Ljubljančanova nezgoda v Gorici. 24 letni Ciril Pfeifer iz Ljubljane je našel izstrelek, ki je eksplodiral in ga ranil. Pfeifer se zdravi v goriški bolnišnici. Deček povožen do smrti. V ulici Aostske-ga vojvode v Gorici je teta peljala na sprehod dvojčka Angelo in Ferdinanda Marchi, stara oba štiri leta, sinova peka Jožefa Marchia. Nenadno je pridrvel avtokar, ki Je zajel malega Angela in ga povozil. Nesrečni fantek je bil pri priči mrtev. Teta in bratec smrtno povoženega fantka so ostala po čudnem naključju nepoškodovana. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 19. julija: Zaprto. Četrtek, 20. julija, ob 18.: Kozarec vode. Red Četrtek. • Zaradi pogreba dramskega režiserja J. Kovica ostane Drama v sredo 19. t. m. zar prta. Red Sreda bo imel predstavo »Marija Stuart« namesto v sredo izjemoma v soboto 22. t. m. To bo zadnja dramska predstava letošnje sezone. OPERA Sreda, 19. julija, ob 18.: Mrtva oči. Izven. Cene od 40 L navzdol. Četrtek, 20. julija, ob 13.: Carmen. Red B. « E. d' Albert: »Mrtve oči«. Opera s prologom po pesnitvi H. Heinza Ewersa in M. Henryaca. Prevei: N. Stritof. Osebe-, pa-stir-Banovec, kosec - Dolničar, pastirček-Barbičeva, Arcesius-Janko, Myrtoele-Hei-balova, Aurel:us Galba-Dolničar, Arsinoe-Polajnarjeva, Marija iz Magdale-Golobova, Ktesiphar-M. Sancin, Rebecca - Poličeva, Ruth-Kariovčeva, Esther-Ramšakova, Sa-rah-Škrjančeva, bol- ■ žena-Mauser jeva. Dirigent: S. Hubad. Ftažiser: C. Debevec. Načrti kostumov: J. Vilfanova. Opezsrib bivšisn inter&.rancem v Italiji Finančni oddelek šefa pokrajinske uprave razglaša: Oni bivši intemiranci italijanskih koncentracijskih taborišč ali njihovi svojci, ki so pri finančnem oddelku šefa pokrajinske uprave ali pri ravnateljstvu računovodstva prijavili terjatve iz nevnovčenih taboriščnih bonov, iz ne-dvignjenih dobroiinetij pri taboriščnih ali ka-znilničnih upravah ter iz neizplačanih denarnih pošiljk, naj se zar:di izplačila zglasijo čim prej osebno med uradnimi urami pri finančnem oddt-iku šefa pokrajinske uprave v Gregorčičevi ulici št. 20. II. nadstr.. šolska soba II D. V uvaževanja vrednih primerih so dopustna tudi pooblastila. Ta razglas ne zadeva drugih morebiti prijavljenih zahtevkov intemirancev ali njih svojcev za izgubljena oblačila in vrednote, za ne-dostavijene pakete, za odvzet denar, za shranjen denar pri taboriščnih ali kaznilničnih upravah, za katerega niso bili izdani boni ali ustrezna potrdla in podobno. Oddajniška skupina Jadransko Prifnorje RADIO LJUBLJANA SREDA, 19. JULIJA 7.00—7.10: Poročiia v nemščini 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.0U—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45 do 14.00: Veseli zvoki za premor. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Oirolko uro vodi Slavica Vencajz. 17.45—18.15: Vesela igra. 19.00—19.30: Slovenske pesmi poje tercet sester Finkovih. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini 13.45—20.00: Razgledi. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 do 21.00: Večerni koncert — Ljubljanski komorni dno, izvajata Jan Slajs — violina in Ant. Trost — klavir. 21.00—22.00: Tako si zamišljam ljubezen. 22.00—22.15: Poročila v nemščini nanoved sporeda. 22.15—23.00: Glasba za lahko noč. 23.00—24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. ObvestSSa Slovenskega Rdečega križa Prošnja za knjige. Vojni ujetniki v raznih taboriščih v Nemčiji nas večkrat prosijo, naj jim pošljemo slovenskih knjig. Ustregli smo že precejšnjemu številu takih prošenj, dokler smo imeli še kaj nabranih knjig v zalogi. Zdaj je zaloga pošla, prošnje pa še prihajajo. Zato prosimo vse, ki bi mogli pogrešati kako slovensko knjigo, naj jo darujejo za vojne ujetnike. Prevzemamo jih v glavni pisarni, Marijin trg i št. 5. Zahvale: Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: Neimenovan 100 lir namesto zdravniškega honorarja g. dr. Maicnu, g. Smerdu Sonia 100 lir namesto cvetja na grob blagopok. gospe Cotič Katarine, neimenovan iz neke stave 100 lir, Produktivna zadruga čevljarjev 100 lir namesto cvetja na grob blagopok. g. Možina Ivane, g. Smerdu Marjana 300 lir nam'-sto venca na grob blagopok. ge. Katarine Cotič. Prisrčna hvala! Kare! Jeraj g 5z spotnlmv BH^H!ii»iifca O genialnih sodobnikih V teku svojega 221etnega delovanja v orkestru dunajskih filharmonikov sem imel veliko s;ečo, aa sem smel srtopiti v čarobni krog genialnih skladateljev. Smel sem se ogrevati, četudi le za kratko dobo, v flu i .i božanskega poslanstva, ki je velo iz njihovih osebnosti. Bili so titani, v katerih j3 tlel ogenj kot v ognjenikih, ki so kdaj p?, k "aj izbruhnili; hkrati pa so bili otroci, bitja genljive naivnosti, čim večja je bila ri".:ova genialnost, tem skromnejši so bili vpričo soljudi, prav ti pa vidijo v njih življenja nezmožne, nerodne osebe in se iz njih norčujejo. Izbranci sprejemajo z dobrohotnim, nadkriljujočim smehljajem vse tegobe; genij ne bo nikoli tarnal ali cel obupaval, kajti že mu zazvenijo bo-žarske harmonije in odmaknjen od tega sveta nam daruje neizmerna bogastva, blaginje, ki nam jih ne more uničiti nobena oblast sveta. Naivni ljudje besedičijo o podpiranju genialnih duhov in tudi o tem, da mnogo genijev zamre. Toda temu ni tako. Genialen človek najde oporo v samem sebi, sodba soljudi se ga ne tiče. Samo nadarjenemu lahko včasih kritika vzame vso dejavnost. Talent zbira kritike, genij jih zarnetava. Dandanes so genialne darovitosti vedno redkejše, živimo v dobi popravljanja tega, kar so predniki ustvarili. Hitrostni rekordi, lunine rakete, stratccferni poleti, kino, radio-, izpopolnjujejo naš čas. Spričo pomanjkanja nove glasbe iščemo staro v arhivih, torej glasbo, katere naši predniki niso tako cenili, da bi jo bili ohranili v spominu. Moderno slikarstvo in plastika posnemata stare sloge. Ali niso današnje kockaste zgralbe odtis prastare arhitekture iz tropskih pok ajin? Toda zašel sem. saj sem prav za prav hotel pripovedovati o skladateljih, ki sem jih spoznal v času svojega umetniškega delovanja. Povedal bi rad neka1' s-ionirov na zadovoljne in nezadovoljne skladatelje. Srečanja z Apfnnn-rr, Bruckner7em. Med lahko uza dovoljenimi ski a "atriji gre prvo mesto A. Bruckner ju Bil ie izredno samonikel človek. N.iegcva na kratko pristrižena in s ščetinastimi bep' ii lasmi nagosto pokrita glava ie np.Včila bi-Ijardni krogli, katere er'in' vzbokHni sta predstavljala usta in ncs. Nos1'] i? rreš rok mehak ovratnik s črno umetniško ne" ti to. Suknjič je ime! tako da so se šivi nahajali sredi nad1 akti. h!?1 če pa so bile tako odmerjene da bi z l^hko^o t10?1! ro dve nogi v vsako hlačnico. Tz lica ro mežikale drobne, vesele oči. Bruckner je prisostvoval vsaki va-H slojih simfonij, ki iih ie prva ir.va-ifJa dnnaj- ' ska Filharmonija. Nepremičen in osrečen je sedel v eni zadnjih vrst parketa in vselej, kadar je naš dirigent, dvorni kapelmk Hans Richter, pretrgal vajo in obrnil nanj z vprašaniem, je monter v nepotvor-jenem zgornjeavstri-tekem narečju odvrnil: »Ne bi moglo biti lepS?« ali na »Prav tako sem si predstavljal«. Med koncertom (koncerti so bili redoma opoldne, ob pol 1. uri) pa je stal v kotu stoiip*n olsctnera duha in vase pogreznjen Med poslednjimi t«ktl zadnjega stavka simfonije se ie splazil kradoma skozi vrata in izginil Občinstvo ki je bilo pravo občestvo, polno umetniškega razumevanja in bogato v koncertni tradiciji, je razgrajalo od navdušenja in ga klicalo — toda mojstra ni bilo mkier na spregled, šele ko se je vihar navdušenja polegrel. s? ga videl, kako je prihajal iz skrivališča. Spominjam pa se tudi vaje. ko ie bil izjemoma nezaiovoljen. Hans Richter je dL rigiral njegovo 2. simfonijo, če me spomin ne vr a. Nenadoma smo zagledali mojstra kako je divje kriloč z rokami hite1 po dveran' k orkestru. Ker pa je bil orksRie;- na pedi;'u, visokem sko aj dva metra, je moge! Bruckner doseči le Rich-terjeve h^če. Povlekel ga je zanje prav nemilo in dirigent se je ozlovoljen obrnil. Bruckner pa mu je zakričal »Trobente so napak«. Mi tega nismo razumeli, a bili smo bogatejši za senzacijo. Genialni s' lirlatelj »Sabske kraljice« je imel maniio prisostvovati vajam svojih oper na odru Bil' smo pravkar v študiju posebno lepe njegove op°re »Cvrček za pečjo« Nak-'rši in naivečii feteli, ki ga j p premogla garleroba, je bil nripravMen z»n1. ->e nani in pričel opazovati 'gro. Ni trajalo dolgo in že smo zagledali, k^ko ie z^črl prikazovati to ali ono mesto. P^e^.s+avl.iaite si malega, ratcl-ščenega možaka z uk.rivlienim hrbtom, porumenelim !!c»m z nakod animi. svilenimi beHmi tesni. k: so se v sipa le v ši-rok;h prprrenih prav skorai do hrbta. 7a. frkač orkestra seveda violinist, ga i? va-dno imenoval »sv^eneea pmča«. Bil?, je kar preveč sm°šro. kaiar je krilil z rokami in s? v potu svojega obraza trudi! in ie n"-' tem ^'uSa' peti solistično rart'-'o z zarjavelim glasom. Bil pa je kljub 70 letom neumo en in velno nezadovoljen. P-.icclni na va jah Poln hvaležnosti do izvajaječih umetnikov pa ie bil GiacoVno Puccini. Bil je navzeč vedno že teden dnf pred izvedbo. Zadržal pa se je v parterju ter ni nikdar prekinjal vaje. pač pa je po vaji z izbrano vljudnostjo napravil nekai opazk, ln izrazil svoie želje. Posebno njegova opera »Dekle z zlatega zapada« mu je bila priraščena k srcu; zdi se da ie mentaliteta te vsebine ustrezala njegovi ču3i. Nepozabna Jeritza je študirala naslovno vlogo. V poslednjem dejanju napade dekli- co tolpa podivjanih iskalcev zlata. Zbor in statisti so napad markiralj — kot običajno — s teatraličnimi udarci v zrak in kar moči prizanesljivo. Jeritza pa nj bila zadovoljna s takšnim početjem, temveč je prekinila vaj"> in odločno zahtevala, da naj udarjajo po nji kar zares. No, tega si niso dali reči dvakrat, nego so lopnili po nji s sadistično naslado. Puccini pa se je prav kraljevsko veselil in navdušeno aplavdiral; nam pa je Jeritza pokazala modre podplutbe, ki so njenemu neugnanemu empe-ramentu očividno ptijale. Realistično podajanje je vzbudilo vihar navdušenja v polni dvorani in stopnjevalo vročino do vrelišča. V tretjem dejaniu iste opere naj se oglasi pisk taboriščnega sodnika (šerifa). Tega trenutka se je Puccini vselej veselil vnaprej. Postavil se je dirigentu za hrbet ter je na apaški način zažvižgal, s kazalcem in palcem v ustih. Strahoten pisk je za-donel po dvorani. Pri. eni poslednjih vaj je dirigenta Schalka to početje ozlovoljile in dejal je Pucciniju: »Mojster, danes je generalka, pustite vendar igralca, da zažvižga.« Ob takih trenutkih je bil Puccini kot TCUko dete. ŠPORT BirkaSI na kdesllt se že na iisgaft? Brž ko so oblastva spet dovolila vožnjo s kolesi, skoraj ni mogio priti drugače, da je zopet pričela delovati tudi Slovenska kolesarska zveza. Ta je kmalu nate zbudila dirkače, ki so skoraj tri leta pet-iv. U in pričelo se je redno treniranje na dirkaiišč-ni progi na stadionu v Šiški. Naslednji dogodek bodo zdaj kolesarske dirke, in sicer zaenkrat dve. V na ednjih tednih bo kols ar-ka zveza organizirala dirko za dirkališčno prvenstvo SKZ, koi .sar-ska sekcija Ilermesa pa svojo posebno jubilejno prireditev, za kateri se je že prijavilo lepo število udeležencev. Tako bodo v skupini g'avr ih prvorazrednih vozačev — kolikor je znano dozdaj —■ nastopili naslednji: Gartner, dirkač iz starih časov, ki se je razen v domačih cestnih kolesarsk;h prireditvah posebno odlikoval še na velikih etapnih dirkah po Srbiji. Dobro znani dirkač Abulnar, ki je dosegel že mnogo lepih uspehov in "si nazadnje priboril tudi naslov pokrajinskega prvaka 1941. Lavrih ie znan najbolj po zasedbi II. mesta v krožnih dirkah po Srbiji (leta 1939). Športno občinstvo dalje dobro pozna dirkača Grabca, ki ga je imelo večkrat priliko videti posebno na dirkališčnih dirkah, pa tudi v vožnji na cesti se je držal prav dobro. Agilen dirkač starejše generacije je dalje tudi Glavič, ki je tudi uspešno tekmoval tako na dirkališčih kakor na costah. Razen že prijavljenih, so v pripravljenosti še znani dirkači Bizilj iz Ljubljanice, Stibernik iz Hermesa, Gorenc iz Zarje in pa novi ljubitelj kolesarskega športa znani Hermesov lahkoatlet Starman. Tatos je preplaval 200 m v 2:16,4. Najboljši madžarski plavalec Nandor Tatos je preplaval 200 m v prostem slogu v čas« 2:16,4. Na drugem mestu je bil Elemeri z 2:20,6 pred Korosijem (2:21.4) in Harmorijem (2:28). Nekateri lahkoatletski izidi s HrvaŠkega. Pri zadnjem lahkoatletskem nastopu so hrvaški lahkoatleti dosegli nekaj prav dobrih izicfcuv. Gal je dosegel na 100m čas 10,9 sek.: stari rekorder v teku čez zapreke dr. Buratovič (Ccmcordia) je potreboval za llOmetrsko progo 16 sek. Maikušič (Haak) je \ metu kopja prišel do daljave 58.26 m. Danski rekord v letu na 400 m. Danski srednjepro<5aš Niels Holst-Sbrensen je postavil po rekordu na 1000;m sedaj še drugi r&-karti, in sicer na 400 m. Novi rekord znaša 48,4 sek. in je torej za dve desetinki sekunde boljši od starega, ki ga je pred dvema letoma dosegel isti atlet. Iz nemške lahke atletike. Odlična lahko-atletin ja Lora Grebe iz Magdeburga je dosegla na nedavnem tekmovanju v VVeissenfelsu kar štiri zmage. V metu kopja je zmagala z metom 42,20 m, v disku z 41,30 m (to sta oba obenem letošnja najboljša uspeha), v metu krogle z 12,12m in v petoboju z najboljšo letošnjo oceno 308 točk Emona ustanovljena v keltski dobi Pomembna znanstvena najdba na Kongresnem trgu — prvi arheološki dokaz, da je bila Emona ustanovljena pred rimsko dobs Pred davno preteklostjo predhodnice našega mesta se je dvignil zastor: te dni so naleteli v Ljubljani na eno najpomembnejših arheoloških najdb; to je v našem mestu prva izkopnina iz hallstattske, predrim-ske dobe. Na Kongresnem trgu pred Kazino so pri kopanju rova pod cesto naleteli na dve žari, dva keltska grobova. Med predmeti, ki so bili pridejani k pepelu pokojnikov, so našli bronaste okrasne izaeike. po katerih so dognali, da grobova izvirata iz keltske dobe. S tem je podan arheološki dokaz, da je bilu Emona ustanovljena p.-ed rimsko dobo. kar so znanstveniki s&lepali že prej na podlagi njenega keltskega imena. Tudi preprostim ljudem je pri nas dobro znano, da so bili v Ljubljani odkriti že šie-vilni rimski ©robovi. Več ali manj ie tua znano, zlasti izobražencem, da so Rimljani, ki so živeli v Emoni, na ozemlju sedanje Ljubljane, pokopavali mrtve vzdolž svojih glavnih ce-t. Velika emonska nekropola (pokopališče) se je vlekla na severni strani Emone, in sicer približno od začetka Gradišča proti Posavju vzdolž velike ceste, k' je ležala povsem v »meri sedanje Dunajske ceste. Ob tej cesti so odkrili številne rimske grobove. Rim H .",n j so pokopavali svoje pokojne v kamnitih sarkofagih — nekaj časa so jih upepeljevali, pozneje, ko se je krščanstvo ruzši ilo tudi med njimi, so pa pokopavali trupla — bodisi, da so poiagaii v sarkofage žare s pepelom pokojnikov, ali njih trupla. Preteklost rimske Emone je »orazmemo i dobro raz -kana. Zato tudi arheo og. dobro vedo, kje se lahko nadejamo kakšnih ostankov iz rimske dobe; potrebna je zlasti pozornost na ozemlju se.me Emone, to pe pravi na južni strani Kongresnega trga d<-rimskega zidu na Mirju. Toda prav tako je potrebno nadzorstvo pri prek »p. vanju ta! na severni strani emonskega >zemlja, zlasti ob Dunajski cesti. Naravni t odaljšeii Dunajske ceste je Šelenburgrva ulica s ce- sto na Kogresnem trgu. Znano je. da so lani pri prekopavanju na Kongresnem trgu našli rimske grobove. Zato je vodstvo muzeja vestno zasledovalo kopanje rova na Kongresnem trgu. Zdaj so imeli še posebno srečo, ker so pri kopanju sorazmerno majhnega rova naleteli na keltska grobova, dve glinasti žari trebušaste oblike. Zari -ta zaradi pritiska zemlje zdrobljeni. Zakopani sta bili približne dva metra globoko. Toda žari sami na sebi nista tako pomembni; pomembnejše je, da so v njiju naš.i bronaste predmete, ki dokazujejo, da grobova izvirata iz keltske dobe, po kulturni stopnji pa v hallstattsko dobo, ki je trajala od leta 1100 do 500 pred Kr. Hallstattsko dobo imenujemo tudi železno, za razliko ->d prejšnje bronaste, ko so še izdelovali in rabili bronasto orožje in orodje. Toda iudi še v hallstattski dobi so izdelovali številne predmete, kakršne so odkopali na Kongresnem trgu, iz brona. V prvi žari so našli le dve lončeni -kle-dici. Posebno dragoceni so pa bronasti predmeti, ki so jih našli v drugi žari. Našli so: dva obročka, očitno zapestnici: večjo zapestnico; še en obroček, menda tudi okrasni kot zapestnica in dve zaponki. Najpomembnejši sta prav ti zaponki, ker nesporno dokazujeta, da izvirata iz hallstattske dobe. Najdba na Kongresnem trgu bo nedvomno zbudila v znanstvenem svetu veliko zanimanje; ker je tako pomembna, bodo še kopali na levo in desno ob rovu, saj je verjetno, da je tam morda večje grobišče. Ob tej priliki je treba ponovno opozoriti vsa podjetja pa tudi ustanove, ki se lotijo kakršnih koli prekopavanj na ljubljanskih tleh. naj vselej sporočijo, kje bod< kopali. To je potrebno v zaščito znanstvenih spomenikov in je kulturna dolžnost d> našega mesta. Muzejsko vodstvo n imreč ne more vedeti vnaprej, kje bo kakšno ore kopa vanje. botnjak Leon, Kovšca Stanislav, Puntar Anton, Rebec Janez, Košmerl Vida, Simič Sreten, Strumelj Anton, Leban Ivan, Sv cheri Frančišek, Puc Alojzij, Lenasi Franc, Petrin Viljem, Tiller Janez, Kokot Franc. Ošaben Edvard, Mugerle Jožef, Hvastija Josip, Kavčič Franc. Juvan Franc, Sluga Stjepan, Hribar Milan, Žirovnik Ivan. Orešnik Frančišek, Dolenc Milan, Omahen Ignacij. Remec Aleksander. Ileršič Adolf. Uhlir Rudolf in S uga Frsnc. Nadzoruj od čas? do časa sam, če je zatemnitev tvojega stanovanja v reda. Poj. di Iz hiše in se prepričaj, če iz stanovanja n<- prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj. Nespametni so oni. ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo in vsevednost. K.doi lfiče službe plača ia vsako ueceui L —.30, za drž. in prov. ta;"-so —.CO. za dajanje naslova ali šllro L 2.—. Najmanj^: iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitvt iii dopisovanja Je plačat! za vsako besede L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž. ln prov. takso —.60. za daja-nfe naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos z& te oglase Je L 10.—. OPOZARJAMO naše cenjene oglaševalce, da bo oglasni oddelek »Jutra« sprejemal naročila za male oglase, ki naj bodo natisnjeni v »Jutru« še isti dnn zvečer, VSAK DAN SAMO DO 11.30, OB SOBOTAH PA DO 11. URE, RADIO prvovrsten z magičnim očesom ugodno prodam. Ogled samo od 13. do 15. Delavski dom, soba 11-1. 18151-6 KOPALNI KOSTUM ženski, nov, volnen m moški plašč. balonska svila prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18149-6 ŽENSKO KOLO krasne oblike, drao rano. še v novem stanju poceni prodam Zaloška 109 Moste. 18183 0 DAMSKO KOLO v dobrem stanju prodam Trž ška c. 121. 18182 6 GRAMOFON Elekromophon«, krasno j d .msko kolo v izvrstnem 1 stanju ter 1 Puch pri-' ma prodam. Trg5v'na. ! Poljanska c 25. 18178-6 j 2 ZAJKLJI eno z mladiči prod.im. Ižanska Cesta 47 17759 6 »DOBRO KNJIGO« rezano, vse zv<«ke ali sa-rr/3 razprodane prod.m. Ponudbe z navedbo plačila ni ogl. odd Jutra pod »Razorod-ne« 18221-6 MOŠKO OBLEKO črno, iz prdvojnega vol-I nenega sukna ugodno j prod ;m. Naslov v ogl. j odd. Jutra. 18220-6 j VEČ KOLES damskih, moških ln otro ! ških zelo ugodno n.rpro-' daj. Muzejska 9 dvori-; šče. 18218-6 i RADIO ! 5-cevnt. malo rabljen ugodno naprodaj. Povše- tova 72-11 ...... POSTELJO popolnoma rovo iz meh 2ENSKI PLA5Č lz balonske svile (predvojno blago) za srednjo postavo kup:m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nov ali zelo dobro ohra njen« 18166-7 OGRODJE športnega kolesa »Adler< »Miele«. 1 francosko tudi kompletno v boljšem ali slabem stanju kupim ta koj zamenjam tudi za protivrednost. Trgovina Poljanski c 25. 18179 7 ŽENSKO KOLO nizko dobro ohranjeno kupim. Ponudbe n.i "gl. odd Jutra DOd »N-zko kolo« 18156-7 KUPIM vsakovrstno staro pohištvo. omire, visoke in nizke, postelje žimnlce, zofe. preproge, porcelan ter vse druge rabljene predmete. Marila Golob. Llubljcna — Gallusovo nabrežje 29 18189/7 RJUHE nove ali zelo dobro ohra n.iene kupimo. Plačamo eelo dobro Trgovina Ogled* Mestni trg 3. 18192-7 RGOHO KUPUjeillO: JB// & _ hran 1 ln r /m ■ proizvodi m— PISABMA ■VId o vdan s k./ KAi LUUBLdANA SKLADIŠČE a cesta st.18 1 STANOVANJE ali h;šo do 400.000 lir tud; še nedograjeno v Ljubljani kupim. Plačam tudi s protivrednostjo a''i za t. en Jam s po sestvom. Ponudbe na o-glasni odd. Jutra pod: »Nujno stanovanje'. 18019 20 STAVBNO PARCELO 18219 6 | n;l zelo lepem kraju v Šiški tik tramvajske po. ____ _ . I staje ugodno prodam. kegi lesa prodam za lir zraven je vodovod in Z veljavnostjo od 1. marca t. L so napredovali v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani naslednji uslužbenci: za inšpektorje V pol. skupine: Masič Pavel, Hvala Hieronim, Likar Rudolf, Jarec Štefan. Mehle Avguštin, Mauer Alojzij, Andoljšek Janez, Gerčar Jakob, Košiček Ivan, Mihaljevič Matej. Šifrer Štefan, Sziilich Jožef. Zupan Mihael, Matekovič Dragotin, Gajšek Vladimir, Ahačič Ivan, Kuralt Anton. Košir Janez, Kart-in Jožef, Dominco Frančišek, Bemot Friderik, Cr-nač Alojzij, Pogačnik Janez, Zupanec Mihael, Vavpotič Vladimir in Krivec Martin; za višie kontrolorje VI. pol. skupine: Soklič Rudolf, Petrič Emanuel, Ogoreve Frančišek. Bajec Alojzij, Pirjevec Stanislav, Štrubelj Anton. Maraž Janez, Ber-dajs Viljem, Babnik Jakob, Marolt Franc. Pintar Pavel. Perkavec Albin, Jenčič Marcel, Kralj Edvard, Zupančič Ladislav, Piši Marijan, Franz Alojzij, Peternel Franc in Butinar Karol; za kontrolorje VII. pol. skupine: Bitenc Jožef, Derganc .Jožef in Segala Jakob, dosedanji promet, urad. VIII. pol. skupine; Kavšek Janez in Zitterschlager Stanislav; za glavne arhivarje VII. pol. skupine: Sziilich Oton. Mi,ki in Miroslav, Kosch Alojzijo. Negro Ivan. Nanut Frančišek, Novak Terezija, Praznik Ivan, Pirkovič Amalija. Gregorič Ljudmila, Osredkar Amalija, Cimperman Viktor, Vene Jožef. Kušar Frančišek. Rožanec Jožel, Schwentner Marija. Šinkovc Franc, Kveaer Janez, Kušar Jožef, Potokur -Jožef, Golež Janez, Gril Janez, Oreftek -Jožef, Planinec Rajko, Campa Anton, Huč Aioizij. Vrtačnik Valentin, Velušček Kristina. Zoili Ana, Kovač Marija, Poljak Marija, Seher Jakob, Ilovar Alojzij, Daižaj Stanislav. Kezele Ljudmila, Šerjak Marija, Keršič .Jožef, Bolha Ivan. Milač Antonija. Puc Andrej, Zagradnik Avguštin. Nachtigall Julij, Bačnik Jožef, Ivanuša Srečko, Turek Hugon, Logar Ivan, Verbovšek Josip, Legat Leopold in Belič Janez; KINO SLOGA Tel. 27-30 Senzacionalna sodna obravnava o zagonetnem umoru tvori vsebino tega psihološko - globokega in napetega filma, ki je prvovrstna umetnina m doživetje zase OS PRIDE HARALD V glavnih vlogah: Ireno v. Meyen-dorff, Anneliese Uhlig, Roma Bahn, Hans Mielsen, Werner Fuetterer, Josef Sieber Predstave ob delavnikih ob 16. in 19., v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri KINO UNION Telefon 22-21 Zaradi tehničnih zaprek ne moremo predvajati napovedanega Heinz Ruh-manovega filma šE ENKRAT ŠTUDENT — zato predvajamo njegov še boljši film GASMANN v režiji najboljšega in najbolj slovitega nemškega režiserja prof. CAKLA FRoLICHA Zaradi nagle spremembe nismo mogli filma opremiti s slovenskimi napisi, kar nam blagovoli cenjeno občinstvo oprostiti Danes predstava samo ob 17. uri, ker večerna zaradi vojaškega koncerta odpade KINO MATICA Telefon 22-41 Odlična umetnika Marianne Hoppe in Willy Birgel v moderni ljubavni igri iz umetniškega življenja Brez tebe ni življenja V ostalih vlogah: Fita Benkhoff, Paul Dahlke, E. F. Fiirbringer Predstave ob 16. in 19. uri za prevajalce VII. pol. skupine: Kerkoč Emilija, Petrič Marija in Novak Marija; za višje prometnike VII. pol. skupine: Virant Anton, Cuznar Julij, Belingar Pe-ler, Maganja Josip, Klopčič BiclZ, Herzog Jožef, Ajdič Karol in Pavšek Stanislav; za glavne blagajnike voznih listkov in prtljage VII. pol. skupine: Cuk Amalija, Jurjevčič Štefanija, Puhar Ana in Pilih Marija; za višje strojevodje VII. pol. skupine: Merhar Feliks, Jenčič Rudolf, Kavčič Janez in Lah Frančišek; za višja poslovodje VII. pol. skupine: Kessler Alfonz in Magister Gustav; za višja tehnika VIL pol skupine: Ko-vačič Ervin in Struss Rudolf; za višjega nadzornika proge VIL pol. skupine: Crnkovič Julius; za višje nadzornike brzojava VII. pol. skupine: Gabrovšek Jožef, Veretik Ignacij, Pavlin Josip, Lenassi Benjamin in Wagner Anton; v VIII. pol. skupino: Lapanja Bogomir, Kuikec Adolf, Jerina Ciril, Ličen Oskar, Miklič Fedor in Pajič Miloš, Komac Miloš, Cirman Ivan, Steindl Marcelo, Stropnik Marija, Jarh 'Avguštin, Bertoncelj Jožef, Lexander Jožef, Gregorc Metod, Pir-nat Milan, Kessler Rudolf, Magajna Anton, Tomanič Ana, Skočir Marceij, Neče-mer Jožef, Kovačič Metod, Sever Matevž, Dolenc Karol, Mrak Jožef, Kermelj Alojzij, Archine Karol, Snoj Anton, Zalokar Ciril, Kušar Kanci jan, Jerše Frančišek, Garin Franc, Mede Leopold, Prinčič Raj-mund, Gorenec Alojzij, Oblak Avguštin; v IX. pol. skupino: Furlan Matija, Ver-tačnik Avgust, Jančigaj Vincencij, Jemec Franc, Košenina Ivan, Zupane Albert, Ba-juk Gabriela, Nanut Ivana, Miculinič Ciril, Hromeč Josip, Zor Albin, Bombač Frančišek, Perhavec Rudolf, Vrhovec Jožef, Prelec Marjan, Virant Janez, Srakar Ignacij, Zorn Rihard, Kolbe Anton, Hab-jan Avguštin, Golob Alojzij, Pole Frančišek, Gostič Jožef, Šinkovec Ludovik, Jereb Janez, Mandelj Anton, Omahen Viljem in Gosar Stanislav. V I. položajno skupino I. kat. zvanični-kov so bili povišani: Zorman Frančišek, Jelušič Josip, Dolžan Viktor, Dovč Francu k, Šebenik Anton, Lipovi Jožef, Cuk Karol, Krenn Franjo, Drmota Luka, Rus Franc, Južina Leopold, Oman Jože, Grum Frančišek, Dereani Viktor, Braune Janez, E.opret Avguštin, Stojan Franci v II. položajno skupino zvan. I. kat.: Malovrh Avguštin, Vrečar Alojzij, Kokol Rihard, Škerjanec Alojzij, Brlan Janez, Ježek Ivan, Dobrajec Milan, Trobec Frančišek, Poljšak Frančišek, Zajec Rudolf, Štrukelj Franc, Jerinc Anton in Menart Franc.; v III. položajno skupino zvan. I. kat.: Lončarič Lovro, Grad Jožef, Godec Jožef, Virant Anton, Zdražba Jožef, Erbežnk Stanislav, Osterman Franc, Čepirlo Robert in Cuk Frančišek. V I. položajno skupino zvan. II. kat.: Kogovšek Karel. V II. položajno skupino zvan. II. kat.: Bezek Anton, Grom Frančišek, Bzjak Jožef, Zalaznik Ciril, Bergant Janez, Smole Matevž, Ki c Franc, Pajsar Valentin, Bam-bič Maks, Knific Vencelj, Pretnar Dominik, Zupančič Franjo, Dovč Anton, Jordan Andrej, Kremenšek Vid, Hribar Ivan, Med-vešček Alojzij, Krese Franc, Križnar Janez, Korbar Viktor, Verovšek Anton, Hafner Janez in Šivic Jožef. V I. položajno skupino služiteljev: Ster-žaj Janez. Razen tega so bili postavljeni in imenovani: v VIII. položajno skupino za pristave: ing Da Damos Konstantin, ing. Medved Jurij, ing. Zajec Vasilij, ing. Vrečko Friderik, ing. Gržinič Albin; v IX. položajno skupino: Ulaga Ciril, Hvastija Nikolaj, Lazar Milan, Možina Janez, Petrič Vladimir. Bertoncelj Oskar, Pregelj Alojzij, Vovk Anton, Vrtačnik Marijan, Bahar Ivan, Trost Karol. Wechters bach Drago in Vadnov Josip. V X. položajno skupino; Buh Ivan, Kli-nar Anton, Repše Maksimilijan, Krošeij Fra.nc, Poženel Emilija, Božič Marija, Fine Marija, Harson Irma, Pahor Štefanija, Sre- MESTO praktikantke začetnice ;šče absolventka trgovske šele. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18147-1 DIJAKINJA trg. akademije 17-letn.a išče primerne zaposlitve. Ponucibe na ogl. cdd. Ju tra ped rMed vojno« 13170-1 GOSPODINJSKA pomočnica z znanjem kuhe išče službo. Najraje v okolici mesta. 18196-1 KROJ. POMOČNIKA ali pomočnico, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. !8095-la GOSPODINJSKO oomodnico za kuhanje in ostala h šna dela k 3-članski družini iščem. — 2-sobno stanovanje. — Pogoji ugodni. Naslov v ogl cdd. Jutra. 18126-la DEKLE sprejmemo v cvetličarno. Predstavi naj se od 10. do 12. ure v cvetličarni »Ferant« pri tromostju. 18116-la BRIVSKEGA pomočnika sprejme takoj M. Podkrajšek. Sv. Petra c. 12. 18145-la DEKLE od 20 do 24 let, sprejmem kot raznašallco, ki je tudi dovolj močna za vožnjo triciklja. Pismene ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod >Raznašalka«r 18143-la POSTREŽNICO izurjeno ln pošteno vzamem v dobro in stalno službo. Vse po dogovoru Naslov v ogl .odd. Jutra 18142-la POSTREŽNICO k otroku za čez dan. — iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18141-la HLAPCA za malo živine ln lažja noljska dela sprejmem. Dobra hrana in plača. Naslov v ogl. odd. Jutra 18137-la 2 KNJIGOVODJI za industrijo in Javno službo in kuharico za obratno kuhinjo iščemo. Ponudbe oddati pri Ivan Figar, pilarna, Vošnjako-va ul. 12. 17945-la POSTREŽNICO vajeno hišnih del iščem - r,- jiMHfc; KARIKATURISTE spretne, risarje »stripov«, iščemo. Javiti naslov na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek«. 18088-3 INSTRUIRAM 1200. Naslov v ogl. od deiku Jutra. 18216-6 ŠIVALNI STROJ »Singer« rabljen, starejši model, šiva zeio dobro prodam za 4500 lir. ! Ogled samo dopoldne od 10. do 12 ure. Beethovnova 4-1. levo 182156 iPORTNI VOZIČEK zelo lep ug->dno prod'm. MaleJeva 9-II. Kode'isve. elektrika Naslov ogl. oddelku Jutra. 18161 ?0 STAVBNO PARCELO na lepem kraju znotraj bloka do 100.000 lir ku-pm. Po-redovnici izključeni. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod -Parcela 101« 18157-20 PARCELO na suhem terenu, za vt- Nepričakovano nas je zapustil naš JOŽE KOVIČ režiser Narodnega gledališča v Ljubljani Pogreb bo v sredo, dne 19. julija ob pol 4. z Žal, kapelice sv. Andreja. r/JP H Marica, žena; Pavle, Ivan, dr. France, Marjan, Minka, Roža, Tona, bratje in sestre in ostalo sorodstvo. PISALNI STROJ v kovčku, prenosljiv prvovrstne nemške znamke proda >Mercedes«, Fran- 18213-6 iq severna stran, prodam vse predmete klasične ; <=iglc:»EL&lča ul. 10 dvori gimnazije razen matema- g£e 18212-6 t:Se za višje razrede. Po- j BARAKA nudbe na ogl. odd. Jutra ; eno=tnnov.-.njsko se pro pod »Abiturlent odllč- l da p0jZve se: Nunska, lijak« 18129 3 i ul 3/i. 18173 6 UČITELJA | JEDILNI PRIDOR Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Sever« 18211-20 STANOVANJE enosobno zamenjam za isto ali za dvosobno. Poza pouk klavirske harmo 1 rie' prošt ~zž 12 o-eb. nudbe na ogl. odd. Ju-nike in klavirja iščem.— I n'ov piridarn. Naslov v ! ti'a pod >Trž iška- Naslov v ogl. odd. Jutra 18104-3 PREKLE ZA FIŽOL in paradižnike dobite pn Gospodarski zvezi v Maistrovi 10. 18056-6 PLESKANE SPALNICE in iesenove tc-r orehove je- , dilnice si lahko ogledate I delku Jutra, vsak četrtek in nedeljo od I PRODAM 18186 6 ogl. odd Jutra. SPALNICO moderno, malo rabljeno prodam Naslov v ogl. odd. Jutri. 18203-6 HARMONIKO 18160 21 SORO opremljeno za 2 osebi z klavirsko, elegantno, 2 up0r.-,bo kopalnice oddam registra. 96 basov, pro- t koj. Naslov v ogl. odd-dam ali za-.ienjam za jV[tr., 18169-23 damsko kolo Ogled 12. : LEPO SOBO do 14. Naslov v ogl. od- jB posebnim vhodom od-" ' 18207-» ,dim 8,m(> boljšemu so- . ___..... ; lidnoTU gospodu. Center. 3. do 5. V gostilni, Ceiov- j ročni štirikolesni voziček Ponud'oe na ogl. odd. Ju ška 72. 17687-6 ' z d rco. Nosilnost 200 do tra pod rS^nčna in mir SPECIALNO OLJE i 300 kg. Zg. Šiška. Tugo. na« 18153-^5 mirjeva 11 1820«-« VODNO ČRPALKO novo ugodno prodam in kremo za sončenje, dobite v Droperiji Emo na. Iv. Kane, Nebotičnik. 16634 6 ROKE hrapave in razpokane. Vam napravi zopet nežne in gladke MMoaerm glicerin krema Drogeri ja limona Iv Kane Ne botičnik. 1<633-6 ŠPORTNE ČEVLJE SOBO opremljeno, v centru, z lastnim per-lcm oddam. št 5. 18205-S 30 tn CEVI gumijaste. 12 premera, ugodno prodani. »Elho-ma« Sv. Petra c. 5. 18204-3 MOŠKO KOLO _______________ znamke »Pariš« v cd'i'6- nove. semiš št. 43 z dvoi nem st >n1u ugodno pro nimi podplati zamenjajn dam. »Elhooia«. Sv. Pe-za št. 42 komb nlr^nuni tra c. 5. 18203 6 ali poletnimi. Ponudbe K*BEL na ogl. odd. Jutra pod štiriž Inl. 4X4 mm.', pro-»Tako i čevlji«. 18141-6 dam. Naslov v ogl. odd BLAGO Jutra. 18202-8 za kapne, prvovrstno, i MOŠKO KOLO predvojno, prodnm. Na- rabljeno prodam. Ena gu slov v ogL odd. Jutra. ma zelo dobra, druga za 18139-6 nopravilo. Cena 2600 lir OLIMPVA Rožna ulica 37. 18201-6 ping-pocg žoge, 30 koma- | KOLO dov z morJrim žigom — za 11- do ISletneg,-. dec-prod.-.m. Kom d 50 lir. ka prodam. M:;rko Sama-Ponudbe na ogi. odd. Ju , luk. Kolodvorska 26^ tra pod >OHmpya« I 18200-6 18138 6 1 PISALNI PRIBOP. RISALNO PLOŠČO ' 'ep oniks n&prodaj Na-(RLohtplatte) dolž. 170 slov v ogl. odd. Jutra, cm, šir. 1 m. 500 kg tež- i 18199-6 ka iz Jeklene litine | (Stahlguss) ugodno pro- 3LHOMA«.' Sv. Petra c. Oglasiti se dopoldne v BLAGO ______ ^____ea moško obleko, fino, dam. Ponudbe na oglas. ! predvojno prodam. Po- nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fino-. 18194-6 MOŠKO KOLO >Steyer« novo prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 18191-6 ni odd. Jutra pod :>U~o-den n.akut)« 18135 6 NOSILA za prenos ranjencev zložljiva, ki ne smejo manj kati v not>enem zakloni---. —- šču. ugodno prodam. Po- od 7. do 3. Hrana m pla j nudbe na ogl. odd. Ju-ča debra. Naslo^ v ogl. | tra pod: >Prvovrstna ;z-odd. Jutra. 18150-la ; delava« 18134-6 GOSPODINJSKO j FOTOAPARAT pomočnico, ki samostoj- t»0ijši z raznim pnbo- ,------- - . . no kuha sprejme tričlap I rom ln fnm! zamenjam puje ln sprejema tudi v ska družina. Plača in j Zl r.,di0 a[; koiQ p0nud- j komisijsko prodajo: sta-hrana dobra. Seun^g. Mui^ na ogi. otjd Jutra I novanjsko ln pisarniško TRGOVINA »OGLED« Mestn: trg 3. stalno ku- zejska 3. 18176-la POSTREŽNICO ki zna nekoliko šivati -sprejmem za dopo;dan-ske ure. Vprašati: Ulica 3. maja 2/in od 1—3. pop 18172/la KROJAŠKEGA pomočnika, dobro Izurjenega za velike komade sprejmem za stalno — Naslov v ogl. odd. Jutra. 18190/1 a PREVAJALCAd.KO1) perfektnega za nemščino, po možnosti mlajšo moč, iščemo. Zglns^ti se v Beethovnovi 4-TlT. desno. 18187-la DEKLE 15 let staro pridno '.n pošteno sprejmem tako! k otrokom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18210-ia SPREJMEMO stenodaktilogr.afinjo. Zcrla siti se v Beethovnov' ul 4-HT. desno. 18t88-la UČENKO za modistovsko obrt takoj sprejme salon -Ch;c« M Petelin Wo!fova ul. 3. 18165-44 V VJFNCA ali vajenko z- kro.1s.5ko obrt sprej-re Alojz Kramar Mestni trg 3-IT levo. 18185-44 VAJENCA sprejmem v večjo spe-leri^ko trgovino. — Po nudbe pod »V Ljubljani na oglesni oddelek Jutra. 18193/-'4 V A TENCE za črkostavce. tiskarje in lltoerafe spre i m emo takoj Predpogoj:: mala r»»at.ura starost do 17 let. J. Blnsnikn nasl. dd. — Breg 10—12. 1187-^-J pod »Zamenjava fotoaparata^ 18133 6 DADIO šestcevni. malo rabljen, prodam. Mlakar, Sv Petra c. 33 18130 6 SKOBELNIK skoraj nov. prod im. — Naslov v ogl Odd. Jutra 18184-6 DAMSKO KOLO prvovrstno, novo. prodam Sulendrova 7-TT. levo. 181286 ŠKORNJE gumijaste. št. 42 prav j malo rabljene prodam Naslov v ogl. odd Ju- | perzijsko ali drugo ku- opremo, kavče otomane. športne in globoke vozičke. zložljive postelje, otroške postelje kolesa, harmonike, radio aparate, šivalne in pisalne stroje, preproge, rjuhe, kapne, porcelan servise, štedilni ke in vseh vrst uporabne predmete. 17437/7 ŽENSKO KOLO rabljeno, lahko tudi pokvarjeno kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18136-7 PREPROGO Tavčarjevi 3-II. levo. 18208-23 OPREMLJENO SOBO s souporaj» kuhinje išče boljša gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep dom«. 18123 23a SOBO opremljeno vzamem ta kol v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod rKarkoli«. 18140-23a STANOVANJE enosobno. opremljeno, s kuhinjo ali dve opremljeni sobi Iščem. Ponudbe n3 ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik« 18223-23a PRAZNO SOBO , f če mogoče s kuhinjo ! išče m I adoporočen i par. j Ponudbe na ogl. odd. Mčj Jutra pod »Pošten plač- : t-gj nik«. 13222-23a | Strti neizmerne žalosti naznanjamo, da nam je umrl naš dragi soprog, oče, brat, stric in svak LASIČ HENRIK KASACIJSKI SODNIK V POR. Po njegovi izrecni želji smo ga včeraj popoldne položili tiho k večnemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko cvetja, posebno pa njegovim prijateljem iz soseščine, ki so mu izkazovali sočutje in prijateljstvo za časa njegove dolge bolezni. Ljubljana, dne 18. julija 1344. ŽALUJOČA ŽENA, SIN in ostali sorodniki . ' f^Hi --.-j?- 1. RADIO APARATE sprejema v strokovno popravilo Radio Pegan, Še-fenburpova 6-1. 18124-37 ZGUBILA sem dne 13. VTI. od 18. do 19- od hotel Štrukla fJ po Dalmatinovi, Puhar- i jevi do Tivolija otroško s pleteno belo bombažasto i jopico z vezeno bordu- j-, ro. Poštenega najditelja ^ prosim, da jo odda pro. ti nagradi v ogl. odd Jutra. 17.708.37 ZAPONKO v obliki metulja sem «■ gubila v nedeljo popoldne od pokopališča do Zvezde. Poštenega najditelja aaprošam. da vrne zaponko proti nagradi na naslov: Frlec Antonija Kongresni trg 5. (dvo rišče). 1818137 AKTOVKO rjavo v njej nov torpe-do za 'oicikelj in doza za cigarete, sem izgubil. Pošten najditelj naj vse skupaj odda v trgovini Vidmar na Gosposvetski cesti proti nagradi 200 18167-6 i Pbn. "NfSERraAJ !!l!!lliP!il!i!!!!llllll!ii!l!!!ll! tra. DVA LIKALNIKA električna (1 krojaški, 1 gospodinjski) popolnoma nova, nekaj odej in mali aparat za eleklrizlra-nje prodam. Ogled od 11. do 2. popoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18165-6 KLAVIR koricertn; model »Ehr-bar*. v dobrem stanju, prodam. Naslov v osi. odd. Jutra. 18067 6 RIBES dnevno sveže obran dobite v Langusovi 21 13889 6 BLAZINE „ predvojni Sifon z.i voziček ali otroško postello in nizke mofke čevlje št. 41 prodam. Naslov v o?l odd. Jutra. 18163-6 MOŠKO KOLO brez gum, dobro ohranjeno in eno din.imo sve tilko prodam. Zvezn i ul. št. 1-1.. Zelena jama 18159 8 DAMSKE ČEVLJE štev. 38 nove salonarje pri-dam Hišnik. Kersnikova 8 18158 6 OTROŠKI VOZIČFK šrvorm- predvojni dobro ohranjen prodam Naslov v og! odd. Jutra. 18152-6 SPALNICO pleska no, s spodnjim' modroci. dobro ohranjeno. ugodno prodam Jože K*l"bčaver Hrenova ul. 3-1. 181776 Pismene ponudbe j lir. 18217-37 na ogl odd. Jutra pod »Pirat« 18132-7 NOGOMETNO ŽOGO dobro ohranjeno kompletno kup;m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod . »Nogomet«. 18162-7 OTROŠKO KOLO žensko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolo«. 18171/7 »EERKELJ« delikatesni nož. avtomatski in register b! gajno kupim ali zamen.; >- za protivrednost. Trgu n.a. Poljanska c. 25. 13180-7 št. 54. V SOBOTO ob 10.40 je bil izgubljen na cesti: Cojzova, Ašker čeva. Bleiwelsov.i majhen podolgovat zavitek v belem papirju. Vsebina: si ve volnene plavalne hlačke rjav platnen etui s toaletnimi predmeti. — Najditelj naj odda zavitek proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 18214-37 NAŠEL SE JE damski črni platneni čevelj. — Dobi se ga pri Kristan Franc. Tyrševa c. 18174/37 Zapustila nas je naša ljubljena hčerka, sestra in svakinja, gospodična Ivanka Hočevar Pogreb drage pokojni ce bo v sredo 19. t m ob V2 3. uri z žal, kapele sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Turjak, 17. VIL 1944. žalujoče rodbine: HOČEVAR, PINTERIČ, MEDEN in PR1TEKELJ Dotrpela je moja ljubljena žena, gospa Milica Fasan Pogreb bo v četrtek, dne 20. julija 1944 ob 5. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. julija 1944. ING. VLADLSLAV FASAN ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob težki izgubi naše ljubljene soproge in tete, gospe Možina Ivanke posestnlce In gostOničarke se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, g. dr. Rusu Mavrici-ju za skrb in nego za časa bolezni, pevcem za ganljivo petje, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem onim, ki so blagopo-kojno spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Ljubljana, dne 18. julija 1944. ŽALUJOČA RODBINA MOŽINA Sehriftleiter • Urejuje: Davorin Ravljen — Fiir das fionsortium s Jutro« als Verlag • Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja. Stauko Virant — Ftii »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle_ Za »Narodno ^»"tfno d.