Jntru|a lxda|a. 163. flevlllm. v LjiHjai, i Mtfdjo. M 10. HllU 1910. Letnik XU11. Jutranja Udaja ¥ Ljubljani: vse leto...............K 12" pol leta...............»» J četrt leta..............." i 7n na mesec...............„110 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nlica št. 5. (v pritličja levo), telefon Št. 34. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna itevilka 4 vinarja. Inserati: 6,5 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jatraafta izdala po posti za Avstro-Ogrsko: vse leto...............K 18*— pol leta...............» 9* četrt leta...............- *™ na mesec................» l'°o Za inozemstvo celo leto.........„28*— Upravništvo: Knaflova nlica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna in telefonska poročila ,,Slov. Narodu". Razpustitev državnega zbora. Dunaj, 9. julija. V vladnih krogih se baje že nvažnje vprašanje, da je z oziroin na skoraj nepremagljive težkoče. ki se stavijo vladi glede na njene načrte, treba misliti na razpustitev državnega zbora. Pri vče-rajšni konferenci z voditelji nemških nacijonalcev se je ministrski predsednik baron Bienerth dotaknil tudi tega vprašanja. Na drugi strani po se zopet trdi. da je sicer vlada pripravljena na razpust državnega zbora, toda za enkrat, da hoče še počakati, da vidi. kako se bodo stvari razvile v jeseni. Ce bi nastale tudi v jeseni take težkoče, s kakoršnimi se je morala boriti v ravnokar odgođenim zasedanju, potem se v jeseni državni zbor takoj razpusti. Nemški nacijonalci o slovenski ob-strukciji. Dunaj, 9. julija. Današnja nemško - nacijonalna »Korrespondenz« piše, odgovarjajoč na to, da s » Slo venci trdili, da je predsednik proračunskega odseka baron Chiari pri svojem odstopu od predsedniškega mesta hotel pokazati svoje preziranje slovenskemu jeziku, in hočejo to nekako opravičiti. Nemški nacijonalci pa se pri tem pošteno motijo. Slovenci nismo nikdar trdili, da je baron Chiari odložil predsedniško mesto v proračunskem odseku radi omalovaževanja slovenskega jezika, marveč smo le trdili, kar je glavno in važno pri tem odstopu, da se je pri t/hiarijevem odstopu izkazalo, da je zmožen biti dober predsednik državnega zbora ali posameznih odsekov ie poslanec, ki je poleg nemškega je-rika vešč tudi še vsaj enega slovanskega jezika, ker se vedno številneje oojavljajo v zbornici in v odsekih govori tudi v slovanskih jezikih. Le na ta način je mogoče, da vodi zborovanje povoljno. Značilno je pri vsej tej stvari, da naši alpski nem-škonacijonalni listi, zlasti »Grazer Tagespost« in »Grazer Tagblatt« te izjave ne prinašajo. Trgovska pogodba s Srbijo. Belgrad. 9. julija. Pogajanja radi sklepa trgovske pogodbe med Sr-bijo in Avstrijo so se včeraj tu zopet pričela kakor se zatrjuje, je Srbiji pripravljena sprejeti predlagane j/O goje in se odločitev izvrši v najkrajšem času. Veleizdajniška afera tržaških mazzi-nijancev. Trst, 9. julija. Osem tednov je že, kar je bilo aretiranih kakih 40 niazzinijancev, menda zaradi veleizdaje. Od teh se jih nahaja danes še 2 3 v zaporu. Kakor je bilo že javljeno, so ti aretiranci minuli teden začeli stavkati z lakoto, a ker se jim je obljubilo, da bo njih zadeva tekom enega tedna rešena, so to stavko zopet opu6tili.Te-denski rok je med tem potekel, toda o usodi teh mladeničev se ne ve ničesar. Razen državnega pravdnika in preiskovalnega sodnika ne ve živ krst v Trstu, česa so ti mlade- niči prav za prav obdolže-n i. Župan, dr. Valerino, in tržaški državni poslanec. Pit t on i, sta pri višjem državnem pravdniku intervenirala, a izvedla sta samo to, da so eni aretovanci manje kompromitirani, kakor drugi, a to je tudi vse, kar sta izvedela. Govori se, da so aretacije v zvezi z zadnjim izletom Tržačanov v Milan, vendar da je dal ta izlet le neposredni povod, da se je prišlo na sled tajni, proti integriteti avstrijske države naperjeni organizaciji. Vaš dopisnik je dognal, da SO bili zaprti mazzinijaiici, člani tajne družbe, ki je imela namen gojiti sistematično vohunstvo na škodo Avstrije, in da so pripadali organizaciji dobrovoljce v, ki bi v slučaju vojne nastopila proti Avstriji. Ker se pa tu gre za same fantiče v starosti 17 do 20 let, je ob sebi umevno, da ta »veleizdaja« ne more biti posebno nevarna. Govorilo se je sicer da je kompromitiranih tudi nekaj mestnih svetovalcev, oziroma deželnih poslancev, in spravljalo se je zaključenje tržaškega deželnega zbora v zvezo s to veleizdajniško afero, češ, zaključenje se je zgodilo, da bi dotični poslanci izgubili imuniteto. A pričakovanje, da se zgode razne aretacije deželnih poslancev, se ni izpolnilo, iz česar se skepa, da državno pravdništvo ali nima posebnih dokazov, ali pa je prišel od zgoraj migljaj, postopati popustljivo. Velik požar pri Laškem trgu. Laški trg, 9. julija. Včeraj popoldne je izbruhnil v vasi Ojstro nad Laškim trgom velik požar, ki je uničil sedem poslopij. Zgorelo je tudi nekaj živine. Ogenj so povzročili otroci, ki so se pod kozolcem igrali z žveplenkami. Požarna hramba zaradi hudega vetra ni mogla ničesar rešiti. Volitev v celjski okoliški občini. Celje, 9. julija. Prihodnji mesec se bode odločilo, ali ostane celjska okoliško občina — ena največjih slovenskih občin na Sp. Štajerju in v narodnem oziru neizmerne važnosti — še nadalje v narodnih rokah, ali pa zavladajo v njej celjski Nemci in renegati. Jutri popoldne ob 3. se vrši velik zaupni sestanek v občinski hiši celjske okolice, na katerem se bodo določili slovenski kandidati. Kandidatna lista bode kompromis treh političnih struj napredne, slo-gaške in klerikalne. Posebno hud boj se bode bil za II. razred. Orgije pred sodnijo. Maribor, 9. julija. Včeraj se je pred tukajšnjo okrožno sodnijo vršila zanimiva obravnava proti trem faranom od »liberalnega« Sv. Bol-fenka pri Središču. Vsled izzivajoče-ga in fara ne žalečega obnašanja tamošnjega župnika Zadravca so trije farani na Antonovo preprečili orgijanje v cerkvi. Bili so toženi zaradi »žalitve svete katoliške cerkve« in seveda tudi obsojeni na teden dni zapora. A tekom obravnave so prišle stvari na dan, ki močno spominjajo na znano knjigo »Pod spovednim pečatom«. Deželni zbori. Dunaj, 9. julija. Kakor se sliši, bodo v slučaju, da deželni zbori v septembru in oktobrr ne bi mogli končati s svojimi razpravami, proti božiču sklicani k drugemu zasedanju. Samostojni bataljoni v Bosni. Dunaj, 9. julija. Bataljoni, ki so dislocirani v Bosni, se odločijo popolnoma od njih polkov in se proglase oodobno kakor pri lovcih za samostojne bataljone. Radi tega se tudi ne izvrši nobena premestitev čet. Častnil|om, ki bodo službovali pri u*1 bataljonih, bo dovoljeno, ako borio /t služili pri teh bataljonih gotovo dobo, da se jih na njih prošnjo premesti k kakemu vojaškemu oddelku v monarhiji. Bivši avstrijski nadvojvoda Ivan Ort proglašen mrtvim. Dunaj, 9. julija. Sodni senat najvišjega dvornega maršalnega urada je danes razpravljal o predlogu, da naj se proglasi mrtvim avstrijski nadvojvoda Salvator, poznejši Ivan Orr, ki je leta 1890 izginil in o katerem se od tedaj naprej ni več slišalo. Ta predlog je stavil nečak pogrešanega po odvetniku dr ju. Pa-ehererju. V svojem tozadevnem pismenem predlogu navaja, da je Ivan Ort že res mrtev. Utemeljuje pa to s tem, da je Ivan Ort odšel v juliju leta 1890 iz Buenos Aires z ladjo proti rtu Hono. Dalje obširno govori o celi zadevi. Po izvidu hamburške »Seewacht« je poginil Ivan Ort v noči med 21. in 22. julijem 1890 s svojo soprogo, z vsem moštvom in s svojo ladjo radi katastrofalnega neurja. Od tedaj naprej se o njem ni več slikalo. Po daljšem posvetovanju je sklenil senat, da se uvede postopanje radi proglasitve mrtvim in se je postavil Ivanu Ortu tudi k ura tor, ter se mu obenem naročilo, da ima v 6 mesecih dokazati, da še živi, drugače pa da se ga proglasi mrtvim. Nov ogled na licu mesta na lvov-skem vseučilišču. Lvov, 9. julija. Danes je sodišče odredilo nov ogled na tukajšnem vseučilišču. Ogledu sta prisostovala tudi dva posebna dunajska izvedenca, dva zaupnika in dva rusinska poslanca. Ogled je trajal cel dan. Ne-ovrženo se je izkazalo, da od poljske strani ni padel noben strel. Sokoli as potu v Sofijo. Rclgrad, 9. julija. V Belgradu zbrani češki, hrvaški, srbski in slovenski Sokoli so se odpeljali danes v Sofijo. Prihod Sokolov v Sofijo. Sosijs, 9. julija. Danes se je pripeljalo v Sofijo 1700 Sokolov in sicer 750 čeških, 640 hrvaških, 150 srbskih in 120 slovenskih. Gostom, med katerimi je tudi mnogo dam, se jc priredil na kolodvoru in v mestu veličasten sprejem in občinstvo jih entuzijastično pozdravlja. Skupno število Sokolov znaša 4500. Sokolski kongres se otvori v nedeljo in bo trajal do torka. »Ljubljanski Zvon« v Belgradu. Beigrad, 9. julija. Sprejem izletnikov »Ljubljanskega Zvona« je bil naravnost veličasten. V Zemunu je čakala na izletnike posebna ladja. Med gromenjem topov so se peljali Slovenci v Belgrad, kjer jih je pričakovalo okoli 00.000 ljudi. Pozdravil je izletnike b* Igradski župan, za kar se mu je zahvalil v imenu Slovencev poslanec St rekel j. Pri sprejemu vladalo je burno navdušenje. Nepregledne množice so spremljale Slovence v mesto. Mesto je vse v zastavah. Na čeiu je korakala kraljeva gardna godba, ki je svirala same slovenske pesmi. Bel grad, 9. julija. Danes je dospelo semkaj slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ki ostane tu več dni. Izletniki so bili od prebivalstva najpresrčneje sprejeti. Slovanski kongres v Sofiji. Sofija, 9. julija. Včeraj zvečer se je vršil banket na čast odposlancev in zastopnikov na kongresu. Predsednik Bobčev je prinesel k banketu brzojavni odgovor kralja Ferdinanda na udanostno brzojavko kongresa. Prečital je brzojavko, ki je izzvala pri vseh navzočih navdušenje. Vsled zahtevanja udeležencev je intonirala godba bolgarsko himno. Sofija, 9. julija. Profesor Peh-terjev je predaval o svoji ideji, glede moralnega medsebojnega zbli-žanja slovanskih narodov in je poudarjal, da smatra to zbližan je za važnejše in uspešnejše, kakor pa kul-turelno in gospodarsko, ker se šele na tej podlagi more doseči povoljne uspehe. Slovanski narodi so niora-lično ločeni najbolj drug od drugega. Zato je treba delovati z vso vnemo na to, da se to zbližanje izvede. Imena Komenski, Mickiewicz, Tolstoj so najboljši porok za to zbližanje. Sofija, 9. julija. Danes dopoldne sta imela kulturelni in gospodarski odsek svoje posvetovanje. Kulturelni odsek je sklenil, da se ima vršiti leta 1911 v Pragi splošni znanstveni slovanski shod. Dalje je sklenil resolucije glede slovanske etnologije, kakor tudi glede slovanskih gledišč, glede gledališke agenture in glede ustanovitve občeslovanskega turističnega društva. Gospodarski odsek je sklenil, da se priredi leta 1913 v Pragi vseslovanska umetniška, glasbena in industrijska razstava. Sofija 9. julija. Gospodarski odsek je sklenil celo vrsto resolucij, katerih namen je trgovino in industrijo v slovanskih deželah pospešiti in razširiti. Sofija 9. julija. Pri včeraj snem komerzu sta govorila tudi avstrijska poslanca: dr. Kramar in K 1 o -t a c. Slednji je svaril pred diskreditiranjem neoslavizma s političnimi fantazijami. Dr. Kramar je zavračal sumničenja, da bi bil neoslavizem veleizdajniško gibanje za Avstrijo. Nasprotno je res, da bo s tem gibanjem Avstrija samo pridobila. sklicuje izvrSevalni odbor narodno-aapredae stranke m. k 111 m um ,Mestnega doma1. Državni poslanec deželnega stolnega mesta Ljubljane IfU MlaT bo poročal o delovanju državn. zbora. Za izvrševalci odbor aaroda ostavila na svoje bukvice. Ti klerikalci morajo pač vedno sJepariti. Kar se tiče kažipota samega ni prav nič vreden in ni drugega nič. kot reklamno sredstvo za razne klerikalne in nemškutarske zavode in podjetnike. z Kolinska tovarna je popolnoma v vseh delih dograjena in se je vršila kolavdacija poslopja v petek 1. t. m. Vsem je poslopje zelo ngajalo, ker je urejeno po najmodernejših principih in je tudi v este-tičnem oziru prav lepo. Zdaj bo treba le še uravnati in s parkom zasaditi svet okoli tovarniških j>oslo-pij. — V tovarni je danes zaposlenih 40 delavcev in delavk. — Podjetju, ki prav lepo uspeva, želimo najboljšega razvoja. Kolinsko kavno primes pa najtopleje prii>oročaino vsem slovenskim družinam. Policijske vesti. Svet ogledovat si je šel predvčerajšnjem 11 letni Ivan Pucelj iz Vinice pri Sodiažici. Dečko je dokončal doma IV. razred in bil po dnevi za varuha pri svojem Metnem bratcu in 31etni >estrici. a kmalu je j »opustil oba ter odšel v »daljnji svet«, kakor pravi v svojem slovesu. > Daljnji svet« pa mu je bil le do Ljubljane, in ko je včera.i popoldne prikorakal s potno palico pO Dolenjski cesti, ga je zadela neljuba ux»da. srečala sta se s stražnikom. Pred odhodom si je mali dečko spes pikova I sledeče: Slovo-. Adija, adi-ja ljubi brat. zdaj še zadnjikrat, potujem v daljnji svet. v sveto vero vnet. — Adija, adija prijati i vi, in vi preljubi starimi, potujem v daljnji svet. v sveto vero vnet. Ivan Pucel.« Preskrbljeno je, da bode šel nadarjeni dečko zopet poslušat domače mize. Izgubil je branjevec B. v Kolodvorski ulici svoto 200 K. Našla jo je postrežnica \»-ža (ioiniljšek. ki jo je takoj odda la na policiji. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Poredni otroci. Kmeta Dolničar in Vrbovec na Dobrovi imata zelo poredne otroke, vedno se pretepava-jo, in včasih celo obmetavajo s kamenjem. Tudi zadnjič enkrat je Dedni carjeva hčerka napadla Vrhovče-\»ga fantiča s kamenjem, ta pa je seveda s kamenjem tudi odgovoril. To je videla Dolničarjeva žena, prijela je Vrhovčevega fanta za ušesa in iiii je prav pošteno zabijala — tako temeljito, da ga je ranila. Dolničarjeva pravi, da ga ni preveč, ker je >,zlo žleht«, sodnik pa je bil drugačnega mnenja in je Marjano Dolničar jevo obsodil zaradi lahke teles-• [>oškodbe na 24 ur zapora. Ko bi vsaka mati raje sama svoje poredne otroke kaznovala, bi bilo veliko manj jeze in prepirov. Iz Rožne doline. »Vi se pišete France Mahorčič«. — Da. — »In ste delavec«. — Da. — »Ali ste bili že kaznovani?« — Seveda sem že bil. — To vendar ni »seveda« — zakaj ste pa bili kaznovani?« — Vse sorte je že bilo. — »Zdaj ste obtoženi, da ste Terezijo Bran novo na cesti oklofutm- li in potem še s krepelcem lahko poškodovali.« — Kaj bi tajil, zmerjala me je z barabo, jaz sem jo pa oklo-futal; nato je ona pobrala krepelc, da bi me udarila, jaz sem ji ga pa vzel iz roke in sem jo še s krepelcem. — »Ali ste jo poškodovali?« — Kaj bi tajil, udaril sem precej dobro. — France Mohorčič bo sedel pet dni v zaporu. Razne stvari. * Grozovit čin desetletnega dečka. Grozovit čin je izvršil v westfal-ski vasi Wickede desetletni deček, kateremu so njegovi starši izročili nadzorovanje mlajših otrok. Svojega mlajšega bratca je peljal v športnem vozičku k nekemu ribniku ter ga vrgel v ribnik. Mimoidoči so potegnili otroka mrtvega iz ribnika. Pogrešajo pa tudi triletno sestro dečkovo, katero je tudi skoraj gotovo umoril, kajti deček se je izrazil, da Ik> vse svoje brate in sestre pokončal. Deček —- morilec je izginil. * Avtomobil za vozil v godbo. Ko je v Šluknovu na Češkem godba povodom neke veselice svirala po mestu, je za vozil neki avtomobil v najhujšem diru v godbo. Skoraj vse godbenike je avtomobil na tla podrl. Večina jih je bila poškodovana. En godbenik, po imenu Miiller, je bil teško ranjen, ter so ga prepeljali v bolnišnico. * Morganatična soproga umrlega belgijskega kralja. Kakor poroča list »Soir«, je dobila morganatična soproga umrlega belgijskega kralja, Leopolda II., za-se in za svoje otroke dovoljenje, da se vrne v Belgijo in se tam trajno naseli. * Žiljotine za Kino. Iz Pekinga poročajo, da je došlo s Francoskega šest žil jot in. Od zdaj naprej bodo ob-glavljali v notranjih prostorih kaznilnic in sicer pred povabljenimi gosti. * Profesor — trgovec z deklicami. V San Frančišku so zaprli vse-učiliškega profesorja, Josipa Hidal-gota, ker je zapleten v umazano kupčijo z mladimi študentkami. Aretacija zbuja splošno pozornost, ker je prof. Hidalgo užival velik ugled med tamkajšnjo boljšo družbo. * Hranilnična ravnatelja — sleparja. V Budimpešti so zaprli oba ravnatelja gospodarske hranilnice kot zadruge, Evgenija Radvanvja in umirovljenega nadkontrolorja državnih železnic, Ivana Petoja, ker >ta poneverila vso kavcijo, ki so jo vplačali uslužbenci dotične hranilnice. Poleg tega sta baje zakrivila pri zavodu tolike nerednosti, da se bo moral napovedati konkurz. * Misijonska torta. V Raabi, v graškem okraju, je misijonska postaja, v kateri se dan in noč trudi za z veličan je duš več misijonarjev. Edini svetli momenti v življenju teb misijonarjev so, kadar vidijo brhko misijonsko gospodinjo okroglo 261et-no Mici. Ta Mici Url je za misijonarje zlatega denarja vredna, kajti še nikdar niso imeli gospodinje, ki bi se tako dobro razumela na izborno kuho. zlasti pa še na torte, kakor se razume vabljiva Urlova Mici. Seveda, vsak dan ne pride torta na mizo, pride pa vendarle večkrat, zlasti ob večjih praznikih. Kadar pa je god kakega častitega patra, ki še ni preveč v letih, takrat pa Mici napravi posebno slastno torto, v katero zapeče povrh še lepih, vabljivih rozinic, v podobi svetlih kronic. Nedavno je bil god mladega patra, nedolžnega Alojzija Wilflinga. Alojzij in Mici sta si bila vedno dobra, vedno sta se ljubeznivo nasmehnila, kadar sta se srečala. Zato se je pa Alojzij Wilfling zelo čudil, ko je dobil v torti, ki mu jo je spekla Micika, samo osem kronic, dočim so dobili drugi patri, katerim Mici ni bila tako naklonjena kot njemu, po 10, 15 ali tudi več kronic. Pater Alojzij je bil tako hud na Mici Url, da je povodom neke tatvine, ki se je pozneje zgodila, izrekel sum, da bi mogla biti tatica le gospodinja Mici. Ta je vsled tega tožila nehvaležnega patra pred okrajnim sodiščem v Gradcu radi razžaljenja časti. Dne 8. t. m. se je vršila obravnava, pri kateri ee je pa izkazalo, da je bila Mici v torto vdelala dvajset srebrnih kronic, od katerih jih je pa neviden samostanski duh izdolbel, gotovo misleč, da so to nove vrste rozine. Vsled tega razjasnila se je jeza patra Alojzija ohladila in nasprotnika sta se poravnala na ta način, da je Mici obljubila, da bo spekla tako slastno torto, kakoršne Alojzij še nikdar v svojem življenju ni jedel. * Beg advokata dr. Ruppa is Budimpešte. Kakor smo poročali, je pred časom pobegnil iz Budimpešte advokat dr. Geza Rupp, ki je pustil tam gromne dolgove. Zdaj je došel v Ameriko. V Novem Jorku se je poročil s plesalko budimpeštanske kraljevske opere, Elizabeto Kratochvil, katera je šla ž njim. * Samomor Dunajčanke v Merim. V Meranu so potegnili iz vode truplo soproge nekega finančnega svetnika z Dunaja. Utopila se je iz obupa, ker ji je sin nevarno zbolel. * Pogrešani parnik »FVderieo«. Reški agent, Matej Pollisch, je dobil iz Londana poročilo, da je mogel parnik »Federico« zaradi velikega viharja šele 1. julija Perim blizu Rdečega morja pasirati, vsled tega je velika zamuda. Na ladji so vsi zdravi. Za kratek čas. Hišna: »Ko sem zadnji" gospodu študentu po stopnicah s .^iia, je veter luč ugasnil.« Gospa : »Lizika — ti imaš torej tudi že temne tren o tke v svoji preteklosti?« Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Borzna poročila. LjnM|a»aka „Kreditna banka v Ljubljani44. lia«ir fcirzi dunajske borze 9. julija 1910. ■alotSani papirji. \ m sajeva renta .... 4 2% srebrna renta . . . . 4° 8 avstr. kronska renta . . 4% ogr. „ „ . . 4#/0 kranjsko deželno posojilo 4J ♦ k. o. češke dež. banke Srečke iz 1. 1860 16 . . 99 „ 1864. . . . tiske . . . . „ zemeljske I. izdaje H- „ ogrsk hipotečne . „ dun. kcmunalne „ avstr. kreditne . . ljubljanske . . . „ avstr. rdeč. križa 99 ogr. „ „ „ bazilika . . . . turške..... Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . . Južne železnice..... Državne železnice .... Alpine-Montan..... Češke sladkorne družbe . . Živnostenske banke.... yg - - - Cekini Marke Franki Lire . . Rublji. 9415 I 97-80 9410 92-20 96 50 94 40 474 — 324 -309-— 296 — 27640 247-25 532 — 528-— I 7950 64 50; 38-50 28 65 257 25 446-25 666-542— j 108-— j 739 75 ; 736--233 -261 — 11 35 117-45 i 9527 94-75 253 — BUgoval 94-35 98- 94 30 92 40 95 40 486 — 330-— 321 — 302 — 28240 •253 25 542 -538 - 8350 6850 4250 32 65 258 25 448 25 667-— 543 — 109 — 740-75 737-— 23575 262-— 11-38 117*65 9542 94-95 254 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 9. Julija 1910. T • r « I Pšenica za oktober 1010. . za 50 kg 939 Rž za oktober 1010 . . . za 50 kg 7 15 Koruza za juli 1910 . . . za 50 kg M2 Oves za oktober 1910 . . za 50 kg 7-21 E f • k 11 v. 10 vin. višje. Izjava. Iijavllaam, da aa dolforo araje la ao |i aa ma|a trna na p#M|i|a. 1 Ivan Dovč, Spodnja Šiška štev. 108. Hov pisalni sini _ z vidno pisavo, se taka! proda aa E 350. Prijazne ponudbe pod ltPtf a*flf Stra|M na upravn. »SI. Naroda«. 24 Pomočnike za Uepartfl en in vtionOo innalatijo sprejme lakoj v trajao delo 29 Franc Lončar v Spodnji Šiški 66. Dvonadstropna s 12 stanovanji in vrtom* v hiši se nahaja gostilna s trafiko se takoj proda. Natančneje se izve pri g. L. ftottaa, dimnikarji štev. 4. 26 Učiteljica sprejme čez počitnice alu&ko v mestu ali na deželi brezplačno. Ponudbe se prosi pod: 9vTakoi"f postno-ležeče, glavna pošta, Ljubljana. Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti. 1045 Mor želi imeti dobro aro, naj zahteva z znamko vt ONIMI 44 ker te are so najbolj trpežne in natančne, dobe se Fr. Čudnu urorju in trgovcu v Ljubljani. Delničar in zastopaik švicarskih tovara „Union" v Bieln in Genovi. Ukani, pratani, kriljanti. aao najfinejše blago jnlzjln cenah. I Jtajvečja, najvarnejša slovenska hranilnica | j • 1 MhIu biiilniii IjoUjiuki v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša koncem leta 1909 910 amilijana¥ E, obstoječe ▼loge nad 30 milijona* K, a rezervni zaklad nad 1 milila* kreav Vsaka iSUSjaka vloženega denarja je ItUlftvl, ker je pri tej hranilnici llklluftana TOaka ipetUalaal|a s tem denarjem. i Vloge te obrestujejo po 4'|g fcreailnifce brez vsakega odbitka. in Ima Posoja na posestva po 5% obresti in proti odplačilu po najmanj V.7. aa leto. Suknarska stroka. ISOO aa za obisk odjemalcev krojačev za veliko dunajsko izvozno trgovino s suknom (kristjan) eventualno tudi začetnik. Vstop kakor hitro mogoče, potuje po Kranjskem, Primorskem, Dalmaciji, Hrvaški in Slavoniji. Prosilci morajo znati poleg slovenščina ali italijanščine tudi nemščino. — Ponudbe pod lvPotllik M 84** na upravnistvo »Slovenskega Naroda« 31 Ustanovljena lota 1882. 23 posojilnica ljubljanske okolice registrovana ladruga i neomejeno zarezo v lastnem zaJroincm domu v Ljubljani na Dunajski cesti št. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K 83,110.121-11 upravnega premoženja................K 20,775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 4,(2°|o brez vsakega odbitka rcntncga davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge aa tekači račun v zvezi s čekovnim prometom in lik obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanie hranilnih vlog nad...............a 2 0,0 0 0.00 0 Posojuje na zemljišča po 5 , z 1» ,.°'., na amortizacijo ali pa po 5 , brez amortizacije; na menice po 6 ... Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsak dan od S.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. Telefon Št. 185. Poštne hranilnice račun št. 828.405. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxk X X X X X X X X X Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 liani zastopstva jir teške' življenske zavarovalnice. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno J^F* vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. X X X X X X X Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. * xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Is) ! 44 registrovana zadruga z omejenim jamstvom Uradni prostori: ŠMurgava ulica it. 7. nasproti glavne pošts. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po •*/,• rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pisarni. pismeno v zadružni 10 Uradne Dre vsak dan dopoldne od 9. do 12., 3. do 5. Priporoča se M. Kristoiič-Bučar Stari trg št 28, LJubljana, nasproti Zalaznika. dv* Zadnja moda BLUZE KRILA volnena vrhnja od .. 6 K do 40 K svilnata spodnja od 20 K do 36 K iz drugega blaga od 2 K do 20 K svilene in čipkaste od 10 K do 50 K; volnene in batistne od 5 K do 30 K; dilenaste in druge od . .3 K do 20 K. Nočne halje in fine kostume od 10 K do 40 K. od 10 K do 40 K. gajjj- Najfinejše in kompletne ~^Kk otročjo oblekice m krstno opravo od 2 K do 20 K. od 3 K do 16 K. Perilo, predpasnike, moderce, otročje klobučke, kapice in vsako drago modno ta drobno blago ta solidnih tovoren / A gg razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrb ljenje za starost, za slučaj ajfiMaJk W UJaV smrti roditeljev, za doto otrokom.----—- jjSIaAVUA^ razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.-- IjSLAVIJA^ lo roo aloraaaaa zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. aPV IVrVfl I gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim ff»Milkvlail dobrodelnim namenom.-- tjSIlAVUA^ stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banko „Slavlje" v Ljubljani. Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojimi« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polj u l Ne podcenjujmo se ! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma I Lastnina in tlak »Narodne tlak 3677 QX 9A 57 36 10 59^5