219. številka. Ljnbljana, v ponedeljek 23. septembra 1895. XXVIII. leto. ISfin ridS Ujm* nedelje in praznike, ter velja po politi prejeman za av.tro-oge rske deželo za vse loto 10 gli., za; pol let« S gld, za Četrt letu J gld.. m jedca mmt>c k gia 40 Kr. — m U j obijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. lOfikr. Za pošiljanje na dom rafttua bo po tO k«. 7 li, , na mftBOCi P° 30 kr. vi\ Četrt leta — Za tnje dešele toliko već, kolikor poštnina vinaSa. i* oznanila plnfluje M od Rimtopne petit-vrate po 6 kr., Ce sc oznanilo jedenkrat tiska, po fi kr., Ce »e dvakrat, in po 4 kr., Ce ne trikrat nli veCkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vraćajo. — Uredeietvo in oprav nut7o je na Kongresnem tr^u 6t. 13, Upravnifttvn naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne Btvari. Še vedno stara praksa. Uradna „Laibacher Zeitung" nas je mino!i mesec jedenkrat presenetila in razveselila. V štev. 182. z dne 10. avgusta je priobčila notico, iz katere smo sklepali, da se bodo razmere pri politični npravi na Kranjskem vsaj v jednem oziru preme-nile na bolje. V rečeni številki uradnega lista se je naznanilo, da s« bode število za našo kronovino sisternizi-ranih konceptnib uradnikov pomnožilo; k dozdan-jiin trem vladnim tajnikom in štirinajstim okrajnim komisarjem se bode imenoval še jeden vladni tajnik in v dobi do 1. 1896. do 1. 189U. še štirji okrajni komisarji Temu naznanilu je uradni list dostavil vabilo na naslov absolviranih pravnikov, Cev, naj s« posvetijo politični karijeri, tu da imajo lepo perspektivo, priti kmalu v deveti činovni razred. Pomnožitev konceptnega osebja pri politični npravi je bila iz službenih ozirov že davuo potrebna. Dosedanji uradniki so obilico dela težko zmagovali, a ker se delo vedno množi, se je vlada pač morala odločiti za pomnožitev uradnikov. Napoved sama, da se to zgodi, nas zato ni toliko razveselila, kakor dostavek na naslov absolviranih pravnkov. Kakor znano, je zlasti v zadnjem desetletju prišlo v našo deželo k politični upravi mnogo uradnikov od zunaj. VeČina teh uradnikov ni bila zmožna slovenskega jezika in tudi ni imela volje, učiti se ga, vrb tega pa so bili ti uradniki do malega aristokiatje in je bil zaradi njih marsikak domačin, dasi sposoben uradnik, preteriran. Najboljši dokaz za to je izstop nekaterih domačih političnih uradnikov. Iz vabila uradnega Usta, da naj se absolvirani pravniki posvetijo politični karijeri, smo posneli da se bodo te, že često grajane razmere premen i le, in to naše domnevanje je podpirala tudi napoved, da se že sestavlja službena pragmatika, da se bodo odpravile sedanje razmere glede avancementa itd. A varali smo se! M moli teden se je razglasilo imenovanje dveh vladnih tajnikov. Popolnilo se je vsled smrti g. Riharja izpraznjeno mesto in popolnilo »a je tudi na novo ustanovljeno mesto. Slednjega pa ni dobil uradnik iz statusa kranjskih političnih uradnikov, podelilo se je gospodu, ki je doslej služboval na Štajerskem. To imenovanje se nam iz ozirov na politične uradnike na Kranjskem ne zdi pravično. Mej tistimi ki so imeli pravico pričakovati, da pridejo na to meshn, je tudi mnogo takih, ki službujejo že več ko deset let kot okrajni komisarji, o katerih po-pol ni osposobljenosti ni dvoma, in kateri niso zaslužili, da so se preterirali in da je bil prednje urinjen go*pod iz druge kronovine. Resnici na ljubav pa moramo pristaviti, da 86 je pri tem imenovanju upoštevala jezikovna vsposobljenost prošnjikova, da je namreč novi vladni tajnik slovenskega jezika precej vešč in sploh — kakor se nam javlja — dobra uradniška moč. Ob osebi novega vladnega tajnika se torej ne spodtikamo, toliko manj, ker upamo, da v uradu ne bo kazal svojega političnega mišljenja, če pa smo vzlic temu o tej stvari pisali članek, je povo 1 temu va-b.lo uradnega lista, naj se absolvirani pravniki posvetijo politični karijeri. Vlada je končno spoznala, da potrebuje slovenskega jezika resnično zmožnih uradnikov in da jej ni pomagano z možmi, katerim je kak rodoljubni profesor eioer potrdil, da znajo slovenski, ki *""* **•*• no mpreio o najnavadnejši stvari jiorazumeti, kaj še da bi mogli reievau ^.v,...... akte. Iz tega spoznanja se je rodilo vabilo, naj bi slovenski pravniki vstopali v politično službo. Tudi nas bi veselilo, ko bi bilo pri politični upravi kaj več jezikovno popolnoma sposobnih mož, a mislimo, da se ta želja še dolgo ne bo izpolnila. Dokler se bodo domači uradniki preterirali in bo imel pred njimi prednost vsak tujec, če je le plemenitaš, dotlej se sedanje razmere ne bodo flpremenile. Pritoževali smo se o tej stvari že mnogokrat in bojimo se, da bodemo imeli v to še večkrat priliko. A štejemo si v dolžnost povedati pri vsaki priliki, da slučaji, kaker.šen je najnovejše imenovanje, ne morejo nikogar privabiti v politično službo, vzlic sladkim obljubam uradnega lista. Josip Lendovšek f. Milica, Slavica, Bogdan in Ciril imenujejo so sirote, ki žalujejo ob odprtem grobu svojega ljubljenega očeta. Ali ne povedo ta imena dovolj, koga so včeraj popoludne v Dvoru ob Vrbskem jezeru izročili materi zemlji? Zares! bil je to jeden najple-menitejših sinov matere Slovenije. Ono mladeniško navdušenje za sveto narodno stvar, katerega so ju bil kot dijak celjske gimnazije na vzel v družbi svojih vrstnikov, ostalo mu je v srcu do konca dnij in vodilo je vse njegovo delovanje. Prištdši zgodaj v potujčeno mesto, bila mu je sreča toliko mila, da je mogel tam na gimnaziji učečim se rojakom zasajati v srca ljubezen do sladko mater ne govorice. Kako jo to u me I, pričajo nam njegovi dijaki, katerih nekateri že delujejo kot duhovniki mej narodom; drugi pa mej vseučilišč no mladino slovensko zavzemajo prva mesta. Pripovedovali so mi — in kdor je poznal pokojnega Josipa Lendovška in njegovo blago srce, verjel bode to prav rad — da so bili trenotki, ko je učencem svojim s solzami v očeh govoril o krasoti slovenskega jezika in o dolžnosti vsacega rojenega Slovenca, dn se posveti v Čarobne tajnosti njegovega skladoslovja. Ko- likor mu je dovoljeval učni načrt, poučil je svoje učence tudi o kulturnem pomenu Slovanstva in govoril o tem vedno s takim notranjim prepričanjem, da ao besede njegove segale globoko v srca. Ustanovivši si domačo ognjišče, dal nam je lep vzgled kako mora ravnati mož, kateremu rodo ljubni čuti niso samo puhle pene. Bodemo-li verovali v rodoljubje moža, ki kot politik, pesnik ali pisatelj deluje za veljavo slovenščine, v svoji rodbini pa materno svojo govorico potiska v kot? Ali jo mogoče misliti, da oni odkritosrčno misli in čuti s svojim narodom, ki svojo deco odgaja v tujem duhu? Pokojni Josip Lendovšek, oženivši se vsled srčnega nagnenja z Nemko, spoznal pa je takoj tudi dolžnost, ustvariti iz nje družico, katera bi deco njegovo odgajala v narodno-slovenskem duhu. Zato pa Milica, Slavioa, Bogdan in Ciril niso po njem podedovali le slovanskih krstnih imen, temveč tudi slovanska srca, katera dalje razvijati bode sveta oporoka njihove matere Ljudmile, vedno zveste in udane družice pokojnikove. Ime pokojnikovo imenovalo se je redkokedaj v slovenskih časnikih. Kdor bi pa mislil, da tega zaslužil ni, motil bi se silno. O druzih okoliščinah bil bi Josip Lendovšek bržkone odločujoče posezal v politično življenje slovenskega naroda. Imel je zato vse sposobnosti. Odličen govorniški dar, za vse blago V ^Jlihljttnl. 23 septembra. Grof Schonborn le ni imenovan za predsednika D pravnemu sodišču in njegovo imenovanje tudi še ni prav gotovo. Morda so nekateri višji gospodje prišli do prepričanja, da bi za to mesto bil sposob-neji kak mož, ki ima tudi sodniške izpite. Vsekako bi bilo malo čudno, če bi za predsednika upravnemu sodišču bil mož, ki nima potrebne kvalifikacije niti za pristava pri kakem okrajnem sodišču. Sedaj se govori, da je za to to mesto odbran do-sedanji podpredsednik pri tem sodišču baron Leni Na njegovo mesto bi pa potem utegnil priti sedanji finančni minister. Grof Schonborn pa prevzame kuratorstvo terezijanske akademije, ko baron Gautseh zopet učni minister postane. Volitve na Dunaju. Danes voli drugi razred. V tem razredu se bode odločilo, bode li protisemit-ska stranka imela navadno ali morda celo dvetre-tjmsko večino. V tretjem razredu je agitacija proti-semitov veljala bolj velikemu kapitalu. Rabile so se fraze, katere so si izposodili od socijalnih demokratov. V drugem razredu je pa agitacija bila povsem drugačna. Tukaj že volijo premožnejši ljudje in po kapitalu ne kaže več udrihati. Zato se je pa tukaj jasneje pokazal boj proti židovstvu, Gasio je boj židovski konkurenci. To pa sedaj vleče pri krščanskih obrtnikih in trgovcih na Dunaju. Proti-semiom v tem razredu je mnogo pomagal gr< t S&ljFHHft kjfflife .»^zom o omejenju poli-uradnikov v protisemitskem taboru, a z omenjenim u k zoni porinili so pa še druge v ta tabor. Uradniki in učitelji pa imajo mnogo gl »8">v haš v drugem razredu. Dosedaj so imeli v tem razredu liberalci 22 mandatov, a sedaj pa že liberalni listi ne upajo, da bi jih obranili dosti več, kakor jednajst Z današnjim dnevom bode glavni boj končan, kajti v prvem razredu volitve razmer ne bodo dosti pre-menile. Nemški nacijonalci in krščanski socijalisti. V soboto je bila v desetem okraju dunajskem ožja volitev mej dvema nemškima nacijonalceraa iu dvema protisemitoma. Zmagala sta nemška nacijo- razunemljivo srce, neutrudljiva delavnost, neupogljiv značaj, vzgledna uglajenost in ljubeznjivost v občevanji: vse to so bile lastnosti, ki so ga dičile. Ako se vender javnega življenja ni udeleževal, pripisati je to skrbi za svojo ljubljeno rodbino in pa prepričanju, da bi bila beljaška gimnazija izgubila v njem unetega poučevalca slovenskega jezika. In izgubila bi ga bila gotovo. Saj so narodni naši nasprotniki, ki, žal! na Koroškem posredno uplivajo tudi na ukrepe učne uprave, komaj čakali, da bi bili našli povod za pokojuikovo premestitev .kam za Karavanke". Res bo mu z denuncijacijami nakopali trikrat disciplinarno preiskavo; a blagi pokojnik vršil je dolžnost svojega poklica tako vzgledno, da ste dve teh preiskav končali s pohvalnima dekretoma. Ako pa se Josip Lendovšek ni udeleževal javnega življenja, s tem še ni rečeno, da ni bil vedno na braniku za sveta naša narodna prava. Od Pon-tablja do Celovca in od Roža do Gorenje Zdjo ne najdeš zavednejSega Slovenca, ki bi pokojnika poznal ne bil in ki bi pri njem ne bil kdaj iskal sveta. V njegovem stanovanju podajali so si ob nedeljah kljuko vrli koroški rodoljubje posvetnega in duhovskega stanu; zlasti pa so k njemu zahajali kmetovalci , katere je ne le učil , temveč tudi bodril k možatemu postopanju v boju za narodne pravice, ter jim uoepljeval narodni ponos. Da je nalca. Liberalci no večinoma se vzdržali volitev, nekateri ho pa nemška nacijonalca volili. Tukaj se je torej pokazal vidno razpor mej nemškimi naci« jonalci in krščanskimi socijalisti. Ta razpor bode pa še očitneji, ko novi mestni zbor delovati začne. Mej izvoljenimi mestnimi odborniki je mnogo nemških nacijonalcov, ki nikakor ne mislijo si pustiti zapovedovati od dr. Luegerj+. Zagotavlja se, da pri volitvi župana ne oddajo nemški nacijonalci svojih glasov niti dr. Luegerju uiti dr. Porzerju. Zatorej se utegnejo v novem mestnem zboru že pokazati v začetku težave, posebno če bi res ožji pristaši Lu-egerjevi ne imeli sami 70 glasov in bi bila večina odvisna od nacijonalcev. Govori se celo, da se skuša mej nacijonalci in liberalci napraviti nekako tajno sporazumljenje v gotovih vprašanjih, zlasti o šolskih zadevah, kajti nemški nacijonalci so odločni nasprotniki klerikalnih teženj v tem oziru. Ogerski državni zbor se snide dne 26. t. ni. in dne .'50. bode že razpravljal o nerešenih cerkvenih predlogah. Govori se, da bode vsprejel zakon glede jednakopravnosti židovske vere v obliki, v kateri ga je vsprejela gospodska zbornica, torej brez paragrafa, po katerem bi se dovolilo kristi-janu požiditi se. Ta paragraf se bode vzprejel v zakon o svobodnem bogoslužju in ta zakon potem z obnovljenimi določili glede brezverstva poslal go-Spodski zbornici. Bolgarija Preganjanje opozicije in zatiranje njenih listov začelo se je v Bolgariji Že v polni meri. Urednik časopisa „Narodna svoboda" je obsojen v petletno ječo. S toj ilov hodi popolnoma po isti poti, kakor je hodil Stambnlov. Kdo ve, če ne bode konec njegove vlade ravno tak. Italija. Povodom proslavljanja 2."detn:ce pri-svojenja Rima je kralj pomilostil vse politične zločince, katere je obsodilo vojno sodišče na Siciliji, pri katerih kazen ne znaša nad deset let. Tistim, pri katerih je kasen nad 10 let ječe, se je pa odpusti zopet jedna tretjina Jedno tretjino kazni se jim je že poprej i d pustilo. Kancelar Hohenlohe ostane baje še nekaj časa, a vendt-r njegovo stališče ni več trdno. Vesti po časopisih prihajajo iz tistega vira, kakor so ob svojem času proti grofu Capriviju. Konservativci napenjajo vse sile, da napravijo razpor mej cesarjem in njegovim kancelarjem. Ugodna prilika je pa jim baš boj proti socijalnim demokratom. 1/. Ilirske Bistrice, 16. septembra. Dno 8. t. m. praznovali smo v naši in v sosedni vasi Trnovo lepo ljudsko veselico, hlagoslovljenje orodji našega gasilnega društva. Že dopuludne se je zbralo mnogo odličnega občinstva na kolodvoru, kjer je gasilno društvo pričakovalo in vzprejelo došle goste. I iospodične, nekatere v narodnih nošah, pripenjale .so došlim postojinskim Sokolom šopke, potem pa •vino vsi šli v Jelovškovo gostilno, odkoder je gasilno društvo s Sokolom odkorakalo v farno cerkev, k masi, Opolndne bilo je skupno kosilo. Ob 3. uri odkorakala so društva z ovenčanama brizgalnama v Trnovo k blagoslovljenju. V spominu ostal bo družba sv. Cirila in Metoda zamogla tako blagodejno razviti svoje delovanje po Kanalski, Ziljski in Kožni dolini, to je pred vsem zasluga pokojnikova, ki je — ker sam govoriti ni smel — drugim govornikom ob nje shodih spisa val govore, ki niso le unemali, temveč tuli navduševali. In da si ga videl na takem shodu I Oči so se mu iskrile, lice mu je žarelo. Sveti ogenj domovinske ljubezni! Poročila o zdravji Lendovškovem navdajala so me s skrbjo ; vender pa nisem pričakoval, da bode Parka tako zgodaj prestrigla nit njegovega blagega življenja. Srce mi je krvavelo, ko mi ni mogoče bilo izkazati mu poslednje prijateljske ljubavi. Zato pa mu a temi vrsticami postavljam skromen spomenik. Vera, da jo težko živeti tako vzorno, v usodo svojo udano in neuttudljivo delalno življenje. Josip Lendovšek bil je le jeden. Njegove kosti trohne sedaj v zemlji slovenski, katero je neizrekljivo ljubil do zadnjega izdihljeja blage svoje duše. Slučaj je nanesel, da ravno v Dvoru ob Vrbskem jezera, v tej zadnji trdnjavi slovenski proti navalu nemškega življa. Daj Bogi da se krog njegovega groba ne razprostrt-ked;ij grob naše narodnosti v prekrasnih ondotnih krajih! Da do tega ne pride naj posnemajo vsi, ki bo bili soborilci njegovi, vsi, katerim plamti v srcih iskra domovinske ljubezni — pokojnega Josipa Len-dovška. V Cerkljah, dne 23. septembra 1895, Ivan Hribar. marsikomu svečani prizor b'agoslovljt-nja v Trnove?«, zlasti pa prekrasni govor našega občepriljubljen^gn gospoda dekana, kateri je v izbranih jedrnatih besedah razlagal pomen gasilnega društva in njegav sredstva. Neštete množice, kakor jih Bistrica ini Trnovo še nista videla, pomikale so se po sprevodu po obeh vaseh na prostor, odmenjen ljudski veselici Pri isti uprizarjal je „Poslojinski Sokol" narodno igre in izborno telovadil. Občudovali smo tudi vrlo „pivske pevce", kateri so prihiteli in sodelovali. Po> tomboli pričel se je ples, kjer se je na prostem pri svitu kresov, raket itd. plesalo pozno v noč. — V »Slovencu14 od sobote se je zopet jeden naših ka-polnnčkov oblastno razkoračd. Najhujše stare klepetulje obiskujejo redno vsak dan dvakrat, trikrat ali še večkrat našo nadobudno dvojico ter jima na-nosijo vso mogoče in nemogočo reči, katerih seveda ne moreta zamolčati, temveč jih koj pošljeta „Slovencu", misleč si: zopet smo jim dali. Neovrgljivo dokazano se jima zdi, da je pri veselici bil deficit v blagajni. Kje sta pa zopet to vjela? Z veseljem konštatujemo, da se je iz čistega dohodka veselice, plačalo na dolg brizgaluic loO gld. Dalje trdi do pisnik, da „veselica ni nikdar svojega namena dosegla", Ali veste, da je bil namen veselici jedino „blagoslovljenje gasilnega orodja"? »Škandalozno dejanje" je pa rea moralo b ti grozno, da ste je zavili v plašč studa in pomilovanja. Šia nas je pretreslo ko smo čitali vaše pretresujoče besede. Škoda, da niste bolj nadarjeni, dobri bi bili za pisatelja razbojniških pripovedk. Sicer pa bi ne bil > napačno, ko bi pred svojim pragom pometali. Morda s» g. kapelan 11. še spominja onega zanimivega škandalčka, ki ga je doživel lansko leto pred restavracijo v Št. Petru, ko je čakal večernega vlaka proti Reki. Lahko na uslugo kaj več postrežemo. Gospoda kaj tacega tudi ne gre. Kjer ni morale, ni vere. — Mi vemo samo za jeden izvod Keuanove knjige v naši občini, a še tista je prišla sem po jedni tistih hiš, katere je imenoval g. R. Jedino katoliške". Dalje se nam očita, da širimo »Delavca"; vedno govorite o kapitalistih, kateri pri nas kmeta in delavca zatirajo, sedaj pa ravno istim kapitalistom predbaci vate, da agitira jo za »Delavca". Kako protislovje! „Sokol*1, »čitalnica" tu druga narodna društva vam tudi sicer niso bila vrla narodna društva, kakor jih v omenjenem dopisu nazivljate. Kakor se vidi, postali ste popolnoma konfuzni in že več ne veste kaj pišete. Pomilujemo vas! VII. zborovanje „Zaveže slov učit. društev" dne 4 in 5. septembra t 1. v Novem mestu *) „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" prireja svoja glavna zborovanja vsako leto po raznih slovenskih krajih. Tem zborovanjem je namen, da se iiosvetujejo odposlanci vseh slovenskih nftitalbalrjb r, ., 1 J j Al-.j.,.** iuucie.1111 slovenskega ucitelj- stva, da se učitelji iz vseh slovenskih pokrajin mej-sebojno spoznavajo in da se pokažejo v celoti slovenskemu svetu, kateri jim je izročil v vzgojo svojo mladino in kateri lahko ob takih prilikah sodi o njih uapredku in o njih teženji, kako se vzgajaj mladina, da se po nji doseže lepša bodočnost slovenskemu narodu. — Letos se je vršilo „Zavezino" zborovanje v prijazni metropoli Dolenjske, v Novem mestu. Bilo je to zborovanje — kakor se je splošno govorilo — najsijajnejše, kar jih je »Zaveza" priredila, in sleherni učitelj, ki se je tega zborovanja udeležil, prepričal se je lahko, koliko simpatij uživa napredno naše učiteljstvo mej slovenskim narodom. Novo mesto se je obleklo v praznično krilo, hiše so bile okrašene z narodnimi in cesarskimi zastavami. V sredo zjutraj so se zbrali na kolodvoru, da pozdravijo in vzprejmo goste, mest ni župan gosp. Perko, učiteljsko društvo novomeškega okraja, katero je za zborovanje vse potrebno pripravilo in poskrbelo, veliko število meščanstva, mestna godba in oni učitelji, ki so se že prejšnji večer sešli. Ko je pripeljal vlak do dvesto udeležencev, zaorili so živahni Živio klici in godba je zasvirala »Naprej!" Prvi je prišlece pozdravil načelnik pripravljalnega odbora, nadučitelj g. Konci I j a, s prav iskrenimi besedami. Za njim je govoril mestni župan, gosp. Perko, kateri je izrekel svoje veselje, da si je naše vrlo učiteljstvo ravno Novo mesto izbralo, kjer hoče sklepati in zborovati. Zato kot zastopnik tega mesta od srca pozdravlja mile goste in želi, da bi njih posvetovanja rodila mnogo sadu v prid naši domovini. Za vzprejem se je zahvalil prvi podpredsednik „Zavezin" ravnatelj g. I. Lapa j ne. Vsakemu govoru so sledili burni Živio-klici. Z godbo na čelu, katera je mej potom svirala, odkorakali so potem vsi v mesto. Pri prihodu v mesto so sipale z oken vrle novomeške gospice na goste šopke cvetic in jih živahno pozdravljale. Pred Narodnim domom sta zborovatelje pričakovala g. dr. Sche-gula iu g. 1. Krajec Prvi jih je pozdravil v imeni novomeških narodnih društev in je rekel, da so prostori Narodnega doma na stežaj odprti onim, ki imajo naš zaklad, našo mladino v rokah. Govornika je zahvalil učitelj g. A. G r a d i š n i k. V Narodnem domu so se potem razdelila stanovanja, katera je narodno novomeško meščanstvo dalo na *) Kor fic noben slovanski liBt ni prinesel obli mejen poroMla o „Z&vesinem" eborovanjo, prijavljamo to po-ronilo, dusi nam jo doslo dosti prekasno iu žo ni vefi akiuvclno. razpolaganje Kmalu potem se je začela seja nprav-negi odbora. Ob 2. uri popolndne je bila seja delegatov slovenskih učiteljskih društev. Tej seji in sploh vsakemu zborovanju je predsedoval prvi podpredsednik „Zavezin", ravnatelj g. I. Lapajne. S toplimi besedami je pozdravil mnogobrojne udeležence in se nadalje spominjal treh vrlih šolnikov, kateri so v pretočenem leta umrli. Zapustil nas je dosedanji dični predsednik „Zavezin", V oj te h Rib ni kar, starosta slovenskega nčiteljstva, ravnatelj Andrej Praprotnik in izvrstni šolnik, učitelj Matej Močnik. Učiteljstvo je v znak spoštovanja do pokojnikov vstalo s evojih sedežev. Potem so zaporedoma poročali „Zavezin" tajnik, blagajnik in urednik društvenega glasila. Vsako poročilo je bilo z odobravanjem vzprejeto, zlasti ono g urednika N era t a, kateri je poživljal vse učiteljstvo, da naj po močeh skrb>, da se društveno glasilo vsestranski podpira. Potem se je sestavil vzpored glavnemu zborovanju in določili so se poročevalci. Ker ima delegacija pravico, da voli »Zivezine" častne člane, predlagal je nadučitelj g J. R ustja, da se naj imenujeta častnima članoma »Ziveze slov. učit. društev*4 dva vrla moža, izvrstna in zaslužna šolnika, ki delata neumorno k povzdigi slovenskega nčiteljstva in šolstva, profesor na mariborskem učiteljišči, g. Ivan K o pri v ii i k in nadzornik, cesarski svetnik prof. Frančišek Vodopivec iz Gorice. Ta predlog je bil z viharnim odobravanjem v/.prejot. Za njim je predlagal učitelj g. Armiu Gradišnik, da imenuj »Zaveza" še tretjega moža svojim častnim članom, moža, ki ga pozna ves slovenski svet kot apostola č ško slovenske vzajemnosti in velikega prijatelja slovenskega nčiteljstva, katero prijateljstvo je že ob raznih prilikah dejanski pokazal — gospoda Jana Lego v Pragi. Z velikanskim navdušenjem je bil Vzprejet tudi ta predlog, in „Zaveži" moramo častitati, da ima tako delavne in odlične može mej svojimi častnimi člani! — Po tej seji so zborovali razni odseki o šolskem vrtnarstvu, o važnih učilih, o mladinskih spisih itd. Mej tem zborovanjem pa je bila glavna pevska vaja za koncert, kateri se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma zvečer ob 8. uri. Po pevski vaji pa so si do kon certa izletniki ogledali lepo in gostoljubno Novo mesto. Koncert, katerega je priredilo učiteljstvo s prijaznim sodelovanjem novomeških gospic tamburašic in nekaterih gospodov godcev, obnese! se je pod vodstvom učitelja g. Potrebina nad vse pričakovanje izvrstno. Točno ob 8. uri so bili vsi gorenji prosfori narodnega doma natlačeno polni. Vsak je z radovednostjo čakal, kako zna)o peti in gosti slovenski učitelji in učiteljice. Društveno geslo, dr. Ipavca »Zavez nau se je pela in igrala s pravi m ognjem, Precizno tu iluu je izvajal orkester Men-Jclouljii-llartholdvjevo »Ženitvansko koračnico". Biser koncerta pa je bil prekrasni Nedvedov „Nazaj v planinski raj". Mešani zbor, brojeo do 70 pevk in p )vcev, izvajal je to divno pesem tako lepo in dovršeno, da se je morala na viharno in dolgotrajno zalite vanje ponoviti. Takisto se jo moral ponoviti Ipavčev moški zbor »Oblaku", ki je kaj prijetna, občutna in izrazna kompozicija. Jednako dovršeno se je pela Gerbićeva .Lovska" s spremljevanjem rogov, Nedvedov »Vijolični vonj" in njega „Venec slovanskih narodnih pes m i j", katerega je instrument oval L. Potrebm. V ta venec je splel starosta naših skladateljev re* najlepše sloveuske, češke in hrvatsko narodno pesmi, katere nam dtjo v celoti popolno in jasno s'iko lepote slovanske pesmi, žal samo, da se ravno ti kmpozicija redkokdaj izvaja. Krepak Vilharjev zbor -Bojna pesem" se je pel s pravim ognjem. — Gospodičine tamburaši nje so izvajale dve točki pod vodstvom gosp. Hladnika prav izvrstno in so ži I«* zato viharno in zasluženo zahvalo. Iti je imel koncert to'ik VSpeh, gre z is uga pevovodji g. Potrebinu, ki je v kratkih urah z znano svojo spretnostjo pevce toliko uvel v duh sleharne pesmi, da se je vsaka pela tako, kakor se mora peti. Slovensko učiteljstvo pa je novic dokazalo, da je resen in umen gojitelj slovenske glasbe in pesmi, katero širi, kamorkoli ga klice stanovska dolžnost. Omeniti moramo še, da je pri koncertu iz prijaznosti deklatnovala učiteljica, gospica Osa na, ki je svojo nalogo izvrstno rešila, za kar ji je občinstvo živahno ploskalo. Po koncertu je začel mladi svet veselo plesati. Drugo jutro so si šli učitelji ogledat poljedelsko in vinarsko šolo na Grmu. Gospod vodja Dolenc je razkazoval vse naprave, za kar so mu učitelji gotovo hvaležni. Ob 8. uri je bila v samostanski cerkvi sv. maša, pri kateri so peli učitelji. Ob 9. uri je bilo glavno zborovanje v veliki dvorani narodnega doma. Predsednik g. Iv. L ap a j n e je otvoril zborovanje s primernim nagovorom, v katerem se je zopet spomni umrlih tovarišev in zahvalil učiteljice in učitelje, da so se v tolikem številu udeležili letošnjega zborovanja Gospod tajnik Iv. Šega je poročal o delovanji upravnega odbora in je rekel, daje ravno smrt vzornega predsednika Ribnikarja nekoliko ote- -kočilo lepo tekoče delovanje. Oni idejali naj nam ostanejo, katere je gojilo plemenito Hibnikarjevo srce, in naša stvar bode krepko napredovala. Za besedo se je potem oglasil nadučitelj, g. Schmo-ranzer. Rekel je, da se moramo ob tej slavnostni priliki učitelji spominjati preljubega vladarja, ki krbi toliko za razvoj našega šolstva, ki je pravi, ljubeči oče svojim narodom. Predlagal je, da naj predsedništvo „Zavezino* skrbi, da se sporoči odanost slovenskega učiteljstva na najvišje mesto. Predlog je bil z burnimi, navdušenimi živio klici vsprejet in še tisti dan se je izvršil. Potem je govoril učitelj, g. Iv. Štrukelj o vzgoji v Slovencih in nadučitelj g. L. Jelene o volilni pravici učiteljev. Ker bo-demo obe predavanji gotovo čitali v katerem šol. listu, ni treba o njih več govoriti. Pristavimo le toliko, da sta oba govornika izvrstvo resda svojo nalogo. Bilo je vsprejetih še vef, predlogov, kateri so se pa izročili upravnemu odboru v pretresovanje. Po tem zborovanji je zborovalo pod predsedstvom mežčanske šole učitelja g. Bez laj a „ l'edagogiško društvo", za tem se je pa vršila volitev novega upravnega odbora, katere izid je bil že priobčen v tem listu. Ko je g. predsednik zaključil zborovanje, odšli so skupščiuarji k ^anketo, katerega se je udeležilo do 150 oseh. Banket je bil na vrtu gostilnice g. Tučka. Niso mu prisostvovali samo učiteljice in učitelji, nego tudi dokaj meščanov in uradnikov. Zlasti popodne se je na vrtu nabralo mnogo občinstva. Med obedom je svirala (večinoma slovanske točke) mestna godba. Prvi je govoril g Iv. Lapa j ne. Napil je v navdušenih besedah narodnemu Novemu mesta in njega vrlemu županu, g. Perkotu. Gospod župan Perko se je za napitnico zahvalil in je povdarjal, da ga veseli, da more kot novomeški župan pozdraviti tri slovensko učiteljstvo, ki nam vzgaja našo deco, našo bodočnost. Zatorej temu vrlemu učitelj-stvu slovenskemu nazdravlja! Obe napitnici slabili navdušeno sprejeti. G. (i radišni k je napil zlogi in prijateljstvu mej učiteljvom poleg gesla „Viribus unitis". G. Bez laj je napil skupnemu delovanju „Zaveže" in „Pedagogiškega društva". G. sodnijski svetnik Škrlj je napil zvezi, ki se je danes nuj j obemi društvi sklenila, katera bodi nerazrušrio v j povzdigo našega šolstva. G. Štrukelj se je spo-; m ti ti tožnih bratov v Korotanu, katerim pošilja s Kranjske, štajerske, Primorske in Goriške zbrano učiteljstvo bratske pozdrave. Hrvatski učitelj gosji. Duki o je nazdravil v navdušenih besedah delavnemu in vstrajnetnu „Zavezinemu" odboru. G. Dra gotin Hribar je v daljšem govoru omenjal za sluge slovenskega učiteljstva za narodno probujo in narodni napredek ter sklenil z napitnico na slovensko učiteljstvo. Govorili so še gg.: ces. svetnik Vodopivec, nadučitelj J. Leban, nadučitelj Se-tina, učitelj Ferluga. Razvila se je prav živahna zabava. Mej govorem godbo in petjem je prišel kmalu čas, ko je bilo treba iti na kolodvor, ker največ udeležencev je isti popoldau odjiotovalo. Poslovili so se prav prearčao od Novega mesta in godba jih je spiemila iz mesta. Ostali so se razšli drugi dan. Nj. Vel. cesar je te dni potom kabinetne pisarne dal naznaniti najvišjo zahvalo za brzojavno javljeni izraz lojalnosti. Svoje poročilo sklepamo z željo, da bi ono prijateljstvo, katero se je o priliki tega zborovanja tako lepo pokazalo, ostalo lu-razrušno mej slovenskim učiteljstvom, da bi vsi sklepi, katere so zasnovali vzgojitelji naše mladine, uresničili se in tako dobri naši deci pomogli do boljših časov in domovini naši preskrbeli čilih bojevnikov za svete nje pravice. To je delo slovenskega učitelja: vse svoje moči žrtvovati in e j na r O d o m z B narod! Dvignil se je ju tudi slovenskega učitelja ugled z možatim in odločnim vedenjem o priliki zadnjega zborovanja, a dvignil se bode še bolj, ko sežejo vsakemu rodoljubu k srcu besede, ki kažejo zmoter učiteljevega delovanja in ki smo jih ćuli peti, pri „Zavezinem" koncertu v prvem slovenskem narodnem domu: Da Srečna bodo nam mlati i na, l'o nji slovenska domovina! Dnevno vesti. V Ljubljani, 211 septembra. — (Odbor Pisateljskega podpornega društva) ima v torek dne 24. septembra t. 1. ob C. uri zvečer sejo v čitalnici. — (Licitacija lož.) Danes so se v deželnem gledališči licitirale lože za bodočo sezono. Za lože za slovenske predstave se je skupilo 2527 gld. (lani 50D5 gld.), za nemško se je skupilo 41 (>0 gld. (lani 6»M5 gld.) Skupilo za lože za slovenske predstave je tudi zategadelj manjše, ker so se izmej lož v drugem nadstropju oddale le tri. — (Osobje slovenskega gledališča ) V izložbi g. Kollmanna na Mestnem trgu so razstavljene fotografije moških in ženskih Članov našega gledališča, opore in drame. Fotogratije so jako lepe. — (Himen ) Danes se je v cerkvi sv. Petra poročila gospodična Gabrijela Krem ž ar, hči upravitelja dež. dobrodelnih zavodov, z goHp. Karlom Tschurnom, ad^unktom avstroogerske banke. Čestitamo! — (Odhod topničarjev.) Jutri, dna 24. septembra, zapustita bateriji St. 1 in 2 divizijskoga topničarskega polka št. 7 s polkovnim štabom vred Ljubljano. Topničarji bodo šli peš čez Trojane in Celje v Gradec, kamor dospejo dne 2. oktobra. — (Nezgoda pred katoliško butiko.) V popolnitev katoliške organizacije so naši klerikalci osnovali neke vrste konsumno društvo, katero je nastanjeno v srečno pridobljeni nekdaj Ovijačevi hiši na Kongresnem trgu. V podzemskih prostorih tega društva je ves dan, zlasti pa zvečer in ob nedeljah, kaj veselo življenje, posebno kadar počaste zbrane katoliške može in žene duhovni gospodje. Jestvine se prodajajo tudi ob nedeljah, kadar drugim trgovcem to že ni dovoljeno, a glavna stvar je — tirolsko vince. (Jestilci žlahtne kapljice iz pobo?ne Tirolske se zbirajo tu trumom.i in ker so kakor v krčmi postavljene v društvenih prostorih tudi mize, ker vina ni treba domov nositi, nego se lahko kar na lici mesta popije — v drugih kou-snmnih društvih ni to dovoljeno, v katoliškem pa to gospodje še radi vidijo — in ker je vsakemu članu dovoljeno, pripeljati s soboj tudi dva ne člana moškega ali ženskega spola, si je lahko misliti, kako dobro se obiskovalci počutijo v teh prostorih, tembolje, ker skrbe za pikantnost konverzacije nekatere obiskovalke, ki sicer nravnosti ne zmatrajo za prvo žensko krepost. Na zmernost pri pitju se ne gleda; več kot kdo zapije, bolj je tu čislan. Časih je v tej Dotiki tak šunder, da je groza, sploh pa je tudi že v delavskih krogih razširjeno mnenje, da se je društvo ustanovilo le, da bi delavce izkoriščalo in je napeljevalo k zapravljivonti in k pijančevanja. Včeraj se je na stopnicah k tej kremi primerila nezgoda. Delavec v predilnici, Lorenc Jaklič, se je bil nekje tako kolosalno napil, da že več ni videl, kako mu je itn", potem pa še krenil v konsumno društvo. Ali je tudi tu kaj pil ali ne, ne vemo, faktum je, da je na stopuicah v društveue prostore padel iu se hudo poškodoval. Deli so ga v sveto olje in ga prenesli v bolnico, a dasi nevarno pošktdovau, se mož le ni streznil. Vzlic tej nezgodi so bili obiskovalci katoliške krčme tudi včeraj prav „zidane volje" in jako glasni. — (Policijske vesti ) OJ sobote zvečer do danes zjutraj aretovaia je mestna policja 38 oseb, mej tem 23 zaradi razgrajanja in kaljenja nočnega miru. Aretovani so večinoma stavbinski delavci. Hazgrajalci bili so policijsko kaznovani z zaporom do 4 dnij. — (Jakob Hafner f ) Ii Škofjeloke poroča se nam: Nt tukajšnjem pokopališki {sročili urno včeraj popoludne materi zemlji truplo pokojnega uzor-narodnjaka prof Jakoba Hafnerja. Uieležbipr pogrebu b'la je velikunska; ne samo iz Škofje Loke, nego tudi iz okolice in zlasti iz Ljubljane prišlo je mnogo prijateljev in znancev iskazat pokojniku zadnjo čast. Na krst.i bilo je položenih mnogo krasnih vencev, pred hišo žalosti in na pokopališča pa eo zapeli ialostinke domači pevci škofjeloški in pevsko društvo „Ljubljana". — (Vrhniška železnica) Trgovinsko mini-sterstvo je inženerju g. Avgustu Glovackemu dano dovoljenje izvrševati tehniške priprave za zgradbo normalnotirne železnice od južne železnice mej Ljubljano iu Borovnico do Vrknike podaljšalo za šest mesecev. — t^Nova jama.) V Auerspergovem gozdu blizu Kočevja so ljudje našli precej veliko podzemsko jamo s krasnimi kapniki. Sredi jame je majhno a globoko jezero. — (Bralno društvo v Tržiču) bode imelo svoj redni občni zbor v soboto 29. t. m. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih. Na dnevnem redu je: Nagovor predsednika, poročilo tajuika in blagajnika in nova volitev odbora. — (Zdravstveno stanje.) V litijskem okraju se je griža razširila i u je postala bolj huda. Izmej dozdaj zbolelih 45 O sob — 23 odraslih in 22 otrok — jih je ozdravelo 12, umrlo pa je 8 osob, mej njimi G otrok. — V notico o kužni bolezni v Št. Jerneju vrinila se je tiskovna pomota. Ne 17 ampak 7 mrličev bilo je povprečno na dan — (Volilski shod v Brežicah) na katerem sta govorila drž. post, M. Vošnjak in dei. posl. pr. Dečko je vzprejel tri resolucije: 1.) PosL Voš-njaku se izroče zahvala za njega delovanje in zaupanje, 2.) Izreka se želja, da bi se vsi slovenski in jugoslovanski poslanci združili v jedno skupino; 8,) Deželni poslanci štajerski naj se toliko časa ne vrnejo v dež. zbor, dokler ne dobe garancij, da se bode ugodilo njih opravičenim zahtevam. — (S Koroškega) Dne 1. oktobra sa bode odprla v Celovcu nova trgovinska šola, ki bode imela tri letnike. Vzprejemali se bodo dečki z 12 leti. — Suša je po Koroškem naredila veliko škode in bode le malo ajde. V nekaterih krajih tudi žila ni bilo mnogo. — Domači naš umetnik gosp. V. Progar je dovršil svoj umotvor iz belega karar-skega mramorja „ Kristovo ustajenje", o katerem smo že govorili v našem listu. Skupina obsega 7 osob: V sredi iz groba ostajajoči odrešenik, ob straneh 3 vojaki (2 na tleh, jeden bežoč) in v daljavi 3 prihajajoče ženske. Podobe so jako natančno izklesane. Kakor znano pride to delo na grobišče grofov Egger v Rotensteinu. — Shoda slov. kolit. društva v Lipi pri Rudi in v Grabšteinu sta bila prav dobro obiskana in je bilo ljudstvo navdušeno. Na vsakem shodu so nastopili po trije govorniki. — (Osobne vesti) Pri namestniškem računarskom oddelku v Trstu so imenovani: Asistent Anton Grubisič oficijalom, praktikanta Anton Gregorčič in Rudolf Urizio pa asistentoma. — (Tkalnico pri Devinu) bode ustanovila družba obrtnikov v nekdanjem mlinu ob Tima\i poleg Sv. Ivana Devinskega. Poslopje 8e bode primerno prenovilo za tkalnico volne. * (Policijski ravnatelj kot žurnalist) Bivši policijski ravnatelj pariški, Gorou, je postal novinar in vstopil v redakcijo dnevnika „Matin". Ker so Goronu znane mnoge tajnosti, upajo „Matinovi" čitatelji, da jim postreže s posebnim pikantnostimi. * (Grozen potres.) V srednji Ameriki, okolu Vetapana, se je primeril strahovit potres. Začel se je 8. t. m. in trajal neprenehoma dva dni. Bil je volkaničnega izvira in na raznih krajih jo udaril plamen iz zemlje. Ker se v mestu ni tako čut I kakor v okolici, pri bežalo je v Yetapan kakih 1001» Ijud j. Ko je potres ponehal, vrnili so se ljudje v razrušene vasi, a ponoči so je potres zopet ponovil in ljudje so zopet v mesto bežali, Zdaj pa je prav tu potres najhujše divjal. Zrušil je cerkveni stolj) in mnogo drugih jioslopij. Pred00 se je zdt-nilo, je začelo zopet tresti. Podirajoče se hiše so ubile mnogo ljudij. Ponekod je začelo goreti na bližnjih gorah pa so se povsod videli plameni. Vsega skupaj je potres nad 150 poslopij pojminoma razrušil; ubitih je blizu 300 lju.lij, ranjenih pa nad tisoč. I _ _1 Slovenci ln Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila iu Metoda! .k.----4 I Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospiei Minka K a udare in Ana K rejci 4 krone 24 vinarjev, nabrane na Drenikovem vrhu. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Za društvo „Rvdogoj": Gosp. dr. Al. Ho-man v Radečah 10 kron v spomin blagemu prijatelju iu mesto venca na grob Jakoba Hafnerja Grorioa 23. septembra. Vladni iu laški kandidat je so: J a k o n c i č , K o c j a n £ i č in K a b i a n i. Državni uradniki pridni agi-tujejo, Okr. glavar Bosi si o agi tu je sam za te izrecno vladne kandidate. Vladni zastopniki v komisiji BO : grof L a n t h i e r i , B o 1 k o in J a k o n e i č. [redentovci upajo zmage , upajmo, da se varajo. Dun*\j 2 3. septembra. Udeležba pri današnji volitvi drugega volilnega razreda je ogromna. Borba je intenzivna, agitacija \iko velika, a dostojna. Red in mir se še ni kalil. Levičarji nimajo upanja, da bi zmagali. Splošno se misli, da dobe samo 11 mandatov, namveč mandate notranjega in Leopoldovega mesta, vse druge mandate, katerili je še 35, pa da dobe protisemitje. Dunaj 28, septembra. Včeraj je bil tu delavski shod, na kateri je prišlo 15.000 delavcev. Z navdušenjem se je vzprejela resolucija, da tudi za Badenijeve vlade ni smeti od nehati od barbe za splošno volilno pravico. Pri vračanju v mesto prišlo je mej delavci in redarji do praske, pri kateri je bilo 2t> delavcev aretovanih. Praga 23. septembra. Vodstvo mlađa češke stranke je poslanca Mixo iz stranke izključilo, ker se je udeležil katoliškega shoda v Pfibrauiu. Sofija 23. septembra. Metropoltt Kliment je danes daroval panahido za umrlega vodjo makedonskega ustanka Kitančeva. Cerkvenega opravila se je udeležilo več tis >Č oseb, ki so po opravilu ovenčali groba Kitančeva «o ustreljenega Pauice ter demonstrovali za zdn ženje Makedonije z Bolgarsko. Pariz 23. septembra. Listi zatrjujejo, da sta ministra Lobanov in IIanataux se le dogovorila, da se bo predsednik Faure udeleftfl kronanja ruskega carja. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mukrina v mm. v 24 urah 21. 22. 9, zvečer 7. zjntraj 2. popol. 741 -H 74H-2 747 4 12-8« C 10-8« C IG 2'C sr. szah. si. jvzh. pr m. jvzh. pol obt. del. jasno jasno 00 «1 n i>. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 748*5 748-8 7171 10*0*0 4 I)° C 17-4<» C sr. avzh. si svzh. sr. jvzh. jasno megla jasno 0*0 ozirom I Srednja temperatura sobote in nedelje 14G° in 12*8', ta za U 5' nad in 1 G" pod oormalom._ ZD-cLXi©.jslcsi borza Skupni državni dolg v notah..... 100 gld. Sknpni državni dolg v srebru .... 100 „ Avstrijska zlata renta....... 121 , Avstrijska kronska renta 4°/0..... 100 , Ogerska zlata renta •!• ,....... 121 „ Ogeraka kronska n>nta 4"/„..... 99 „ Avstro-ogerske banane del mre .... 1054 „ Kreditne delnice......... 402 , London vista........... 120 , Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 58 „ 90 mark............ 11 , 90 frankov........... 9 „ Italij-mski bankovci........ 45 „ C. kr. cekini........... 5 . 55 90 75 90 60 50 25 55 95 78 54", 22«/, 70 kr Talnim srcem miznanjarao sorodnikom, znan-corn in prijateljem, da je naša nepozabna sestra, n,-.ii-imi..i svakinja Mileva Racija roj. Petrićić vdova c. kr. šolskega nndzornika dne 22. septembra t. 1. v Zagrebu v 48. letn dobo svojo, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, izdihnila svojo blago duSo. Sprovod bode so vrSil po obredu svete pra voslaviu: oorkvu dne 21. septembra ob 3. uri po-poludue orj bife žalosti k blagoslovljen)i v pravoslavno cerkev in od tod na zagrebško pravoslavno pokopališče. Sveta u tla zadušnica brala se bodo ▼ pravoslavni cerkvi • Zagrebu dne 2">. septembra 1 Hitf» ob 10 uri dopoludno. (1260) V Ljubljani, dne 2.1. septembra 1895. Peter pl. Petrlfilć, c. in kr. major v p., Vazo Potrlčlc, trgOVOO In predsednik mestne hranilnice liubljanske, brsta. — Kata MiloJevOlo roj.na Potrlotc, Jeva Vuoković rojena Petrlčlo, sestri. — Marjeta Petrlolć rojena Perdan, Julija pl. Potrlčlc rojena Petrtćlo, Marija Petrlčlo roj. Thomann, svakinje. — Oatoja Vučković, kr. kotarski predstojnik, Georglje Orlić, c. in kr. nadporočuik, svaka. Togepolni javljamo vsem prij tteljem in sorodnikom tužno vest, tla je Vsegamogočni izvolil našo iskreno ljubljeno hčerko, oziroma sestrico 13 o gomilo v dobi i leta, po 1 ldnrvni bolezni pozvati k srbi danes zjutraj ob 4 uri. Pogreb hode jutri ob 6. uri popoludne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu. (1267) V Ljubljani, dne 23. septembra 1895. Ivan Svetek, ofioijal pri južni železnici, Marloa Svetek poroj. Kermavner, stari&i. — Vladimir, Mlnka, Stanko, Milena, Mlloalav in Danloa, bratje in sestrice. . .S rsj ~ i W rt ! ca S* \*£ m "1.3 a ; > & i 1 _2 o) o ■3 > 'CS3 Najboljša pitna voda kadar preti ncotrunst epltlviulf«*, je v takii. »bičajih ćemo skušena od medicinskih avtoritet vedno priporoči;vaua O LAVNO aKLAOleTK elips r»nJĆ!»tile iulji* —---Vil 8 E V-\ V* 15. V njej se ne nahajajo nikake orgaaičn« substance ter je zlasti v krajih, kjer jo stu-deučua ali vodovodna voda dvomljive ka-X. kovosti, nujprikladnejša pijača 115-5) 30 gld. plačam tlMteinu, ktaterl ml dn« 19. t. m. vzeto uro In verižico nepoAkoriovMno nazaj prlnen«. (1259—1) ~\7~. lESantli. C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. dri. železnic. Izvod iz voznega reda 4l.ax'ne»* jd X. J-ULnJLja, ].tit. £5 KaatopilO omenjeni prlhaJaJ'U In oahajalnl cul ointroul iu * r^vlN^ivrr^Klhm Amm, Brsdnjsavrapshl ima )a knfDMBD inn v Ljub l|ul aa i ralnutl naprej. Odhod lz LJubljano juž. kol.) <>» IM uri 8 min. po noči osebni vlak ▼ Trbla, Poutabel, Bel lak, Celovec, Kr%iirf>inf(i»tp, Ljubno, u«« Selathal v Aussee, isohl, Gnmn, dan, Bolneprad, Lend-Gaateiti, Zoll na jeseru, Inoinosl, Curili, Hteyr-Lino, Bodcjftvice, riaeuj, Marijine vare, Kger, Karlove vare, Kran-ciito vare, Pra^ro, Lipiljo, Dunaj Tla Amitotten. Ob Si uri tO min. ajutraf ciosanl vlak v Novo meato, KuAevja Ob T. uri tO min. mJutnO osobni vlak t Trbla, Poutabel, Beljak, O«, loveo, Kranaanafoala, Ljobuo, On naj, če« Nolithal v Holnoprai), Dim p j • !* Amalettan. (M it Hrt »O min. 4opot*tdi\* oaobul vlak v Trbli, Poutabel, Holjak, Onlovoo, l-'r miiniiafuatn, Ijjnbiio, Scil/.tlial, Bolnograd. 1 -6 J'J. uri M inl». pt,f>oi**, r, i.i.ic, Omuuden, Iavhl , Budajevlue, PlcenJi Marijine v»ro, K^-cr, Krnnoov« vare, Karlove vare, Pragu, Llpako, Danaj via Amstetten. IK> 7 uri HO min. »rooor meianl vlak v Nu»o meeto, Koonvj« Kaaun t««tra ob nodeljah In praanikih ob S. uri HO minut popoludna oiobnl vlak v I.usue-Kluil. Prihod v LJubljano (juž. kol). '■** a. uri mm mjutrnf oaebnl vlak ■ Dunaja via Ainatotteu, t.lp-ii.l«. Prage, Francivih varuv, Karlovih varov, Ki;r;», Marijinih varov, Plaiija, Hinl. .»vil'. Holnoarada, L.iuoa, Stovra, Omundana, liiuhla, Ana-■eea, Zolla na joaeru, Liend Oaateina, I.Jiil ne«a, Celovca, Beljaka, Wr-.iu.-..ji iiA-ji. . Trhiaa Vh 8. uri tU tnin. mJutnO meianl vlak t« KoOavja, Novega mosta. 'jb 11. -*ri HS tnin. <1 <>\:'ltt.ln* oaebnl vlak ■ Dunaja via Amatotten, TJ;>e , Prag«, Franoovlh varov, Karlovih varov, Kgrm, Marijinih vvro", Pl;:. nudejavia, S-!n.v»il*, Liinoa, Stcyra, Pariaa, Oouov«, Ourilia, Rr«<^nloe, Inumoitt, Zella na jeaaru, Liand-Oaatetna, Idiibnsga, 0«U.v(a, Poutibla, TrbUa Ob V. uri .IV min. pojtotuHne motani vlak ia Kooevja, Novega mesta, Lit 4. uri 6J$ 'nirt jn>potu ■f T. ur* min mjutrt^f v Kninnlk. , «• a 08 » jtof>oluttne « , . O. , 80 . mvirrr , , ,, lO. ,, tO „ *.-<-,>r „ „ (Blodnji vlak le ob nedoljah In prasnlklh. Prihod v LJubljano (drž. kol,), Ob 8. uri 88 min. sjurr-ij ia Kamnik* . 11. n 18 . dojmimtn* . „ (5—209 „ r? u VO M mtmrrr . O. a 88 . * . (alednjl vlak le ob nedeljah In praanikih S sodnim dovoljpnjnm vršila se bode prostovoljna javna dražba v zapuščino pokojne vdove profesorja, gospe Terezije Melzer spa4-l;i! Fernolendt za Ces. kralj, privileg. tovarna utem. I. 1832 na Dunaj i To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno Sveti ter vzdržuje iinii|c lipe/uo ===== Povsod v zalogrl. ■ (3-38, Zaradi pozutrejan j naj «e nazi natanko na unije imo W0F St. Fernolendt. Peltni paketi, katerih vsebina (4 kilu vošrila) je Mor-liranu, |tuii|jsi0 Ne za puHkušnjo |M»MtniiM* |>rust<» po 1 glil. Mi kr na vsaku poKttiu puštaju. ^| Dne 29. septembra 1895 ol» I. i■ ■*i |i«>|m»limIim- vršila se bode |»r4Ml»ju v sapoiČino gosp. ^48—2) Prodaju vrsi se na licu msnta, kjer se tudi natančni pogoji zvedo. Izprašan poštni upravitelj vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v besedi in pisavi, želi nastopiti kako mesto kot upravitelj. (1144—8) Oglasi naj se pošiljajo npravništvu .Slovenskega Naroda". Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč). Mnogo preskusnim ONvr/ctuliio m ni.n imcvhIimi Mr«>«lMi«o po IczUlti un-IM.rili. »ri.jnili }< /.»sli itd. Nujbnljn br je obnoM>l pri vseli vnaujib bolczmb, kakor: prollnii, rei iiikU^ih-iii <»tr|>saeia|ii, #.»Ujn in i>r«-l iii>u j u šil itd. ««•/»<* tti'hli'nit'i M i/t*l. kt-. Karola Wolf-a redilni prašek za živino. Preskusen pri vseli domačih in koristnih živalih, kakor pri UonJIli, Kov«'fllli, ok-isIi, |»rc>i< ili itd., če 10« r|u |«-Mii, če nIuIm» |.r«-liu\ l Jw|o, izvrstno varovalno sredstvo proti Knziilui bolezuiiu. 4 ena mmviiltm eU Irt*. (1224—2) Glavna zalog-a in jedini izdelovatelj: lekarnar v Vipavi, na Kranjskem, via Postojina in Gorica. Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip N o 11 i. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne"