266. številk*
Ljubljana, ? torek 17. novembra 1903.
XXXVI. leto.
rj'ffc dar avećer  tamktt i^nei.t ud nreeiiflm  usr  te*j* po »io£!i prejete**       a v -**• ««*eBB #* *se iefco 8d &, a&£pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za eden meeec S K 30 h. Za LJubljano a po*':ajiKt*
&t Jom aa vse leto 94 K, za pol tota 12 S, ea četrt leta B K, m eden siem 0 K   Kdo? bodi tfs/il? aa oelo leto 82 K, za pol leta 11 K; sa Četrt leta B K 60 h, za eden meeec 1 K 90 h. — Za tuja dežele toliki
t»Č, kolikor sscaša pofttmna. r- Ra caročbo hrez istodobne vpoSttjatve i H< ftiiai ae na ozira &a nastanila p—Cnje ae od peteroatopne petit-vrete po 12 h, Ce se oananilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se 3?akrat, in po 8 h, flt ia inkrat »H večkrat traka. — Dopisi uaj se *zvolč frec*ovati.    Bokopisi se ue vračajo      ^re*«s*tw* m M»ravnletvo je na Kongresnem trga st. 12 — Opravnifitvn naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, o&aanila
t. j. adminia^raUvno stvar«      Vhod 9 arcđn-stvo J& I  **egov« ouce ftu 8, vhod v apravnifitvo pa a Kongresnega trga Bt. 12.
Slovenski Narod11 telefon št. 34. Po8*u«v*n# številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon ftt. 85.
•r
Shod v Novem mestu.
i
Govor poslanca dr. Tavčarja.
Slavni shod! Preteklo je že precej Časa, kar sem bil zadnjič v vaši sredi. A med tem imel sem prav koristne shode po Notranjski, zategadelj upam, da mi ne bodete šteli v zlo, če eem svoj deželnozborski volilni okraj nekoliko zanemarjal. Služi mi pa v opravičenje okoliščina, da bi vam. kot svojim deželnozborskim volilcem, itak ne bi imel ničesar posebnega poročati, ker nekaj let deželnega zbora sploh bilo ni. D e-želne razmere stoje v znamenju dr. Šusteršičeve obstruk-c e; leta zavira vsako resno delovanje v deželni zbornici, iz katere sta Šusteršič in Krek napravila nekako politično Pichlerjevo klet, in priznati moram, da sta Šusteršič in Krek pravo občinstvo za to klet (Res je!) Ali o ti obstruksiji hočem, kar je naravno, pczoeje gb-veriti in sicer precej obširno. Sedaj pa si oglejmo, kako so se razmere od pričetka razvile, dokler niso dospele do svojega sedanjega prismojenega vrhunca.
Sklicanje dei. zbora.
Letos se je zopet sklical deželni zbor. Klerikalna stranka je takoj za-iela nekako skrivnostno pisariti, da je to sklicanje nji dodeljena koncesija, in dr. Šusteršič je zadnjič na shodu v Cerknici, kojega je sklical za zaprta vrata ondotnega katoliškega doma, svojim volilcem pripovedoval, da me je v dobi sklicanja opazoval, da sem poparjen hodil po Ljubljani, da me je trebuh bolel, prav kakor da sem povžii skledo na pol kuhanega krompirja! (Veselost). In ker ima ta mož navado, da povsod tlači svojo osebo vmes, govoril je v Cerknici, da je dr. Tavčar iz-praševal okolu, če je to — namreč sklicanje deželnega zbora — dr Šusteršič izkuhal. Kaj takega se lahko ffovori cerkniškim klerikalcem! Res niča pa je, da radi sklicanja deželnega zbora nikdo izmed nas ni imel niii najmanjše skrbi, in d* jaz prav nikogar nisem izpraseval, če je to Bkhcanje morda dr. Šusteršič izkuhal. Njegove kuharske zmožnosti dobro poznam, in prav dobro vem, da na Dunaju niti plev-Cega kropa izkuhati ne more, Ur v parlamentu in povsod drugod velja za nekako politično propalico, s kojo nikdo rad v dotiko ne prihaja. (Pritrjevanje). Nasprotno pa je resnica, da Brno imeli naprednjaki daljše konference z ministrskim predsednikom radi kranjskih razmer. In tedaj sem jaz z vso odločnostjo zahteval, da naj se deželni zbor od leta do leta sklicuje, če ho žejo klerikalci zborovati, je prav, če hočejo, pa tudi prav! (Čujte!) V dru gem naj ima pa moč v rokah deželni odbor, kakor jo faktično ima. Na fctearu te moči stoječ, pa se deželnemu odboru prav nič ni treba bati <*r. Šusteršičeve obstrukoije, in le obžalovati je, da deželni odbor do 6edaj te svoje moči ni izkoriščal tako, da bi dr. ŠusleršiČa samega *trah postalo pred njegovo lastno fcbjtrukcijo.    (Živahno pritrjevanje')
Kar se ni zgodilo do sedaj, zgodi se lahko v bodoče; morda bodemo še doživeli, da prične deželni odbor obstruirati Šusteršičeve in Krekove volile e. (Burno pritrjevanje) Potem pa bo-deta ta dva moža prav hitro skup zlezla, da ju nikjer videti ne bo več. Kakor rečeno, deželni zbor je bil sklican, in morda bo sklican tudi drugo leto, in morda pozneje še tudi. Kolikor je meni znano, na vladnih tleh ne klije nikako nagnenje razpustiti deželni zbor, ter tako Šusteršičevi obstrukoiji do zmage pripo moči. (Dobro!) Morda se bode ob strukcija kakor ogenj nabrala okrog svojega očeta in sredi tega ognja tičal bode dr. Šusteršič, in druzega mu ne bode preostajalo, nego da se kot škorpijon pika s svojim lastnim repom. (Veselost in dobro-klici.)
Napredna postrežljivost.
Sklicanje deželnega zbora nismo smatrali niti za svojo zmago, niti za svoj poraz. Pač pa smo imeli občutek, da razmere v deželi kričeče zahtevajo deželnega zbora, in da so posebno naši kmetje tisti faktor v deželi, ki trpi največjo škodo, ako deželni zbor redno ne posluje. I z dobro voljo in z mehkim srcem smo se podali v deželni zbor, in takoj od početka smo klerikalnim poslancem vse dovolili, kar so zahtevali. Volili smo njihove največje nesposobneže v različne odseke, prav kakor so želeli in glasovali smo še celo za nuj nost volilne reforme Liberalna stranka šla je v svojem Bamczatajevanju do skrajne meje, odsekala si je takore-koč na ljubo klerikalcem eno svojih rok, samo da bi omogočila resno in plodovito delovanje v deželni zbornici. Vsa ljubezen je ottala brez-vspešna; in to najbolj zategadelj, ker je najbolj razviti lastnost klerikalnih zastopnikov v deželnem zboru tista grda stvar, ki ji pravimo v narodnerr. življenju »farŠka ošabnost«. (Živahno pritrievanje). Ta ošabnost je predvsem rodila tarško obstrukcijo v deželni zbornici; nam, zastopnikom mest, hoteli so vreči vrv okrog vrata, češ, dokler nam brezpogojno in brez vsake spremembe ne dovolite volilne reforme, kakor jo mi hočemo, ne privolimo nikakega delovanja v deželni zbornici. (Ogorčenje) Tako nas je hotel dr. Šusteršič v mesnico pognati, da bi pozneje kazal svojim volilcem, kako je ponižal slovenske liberalce, da so morali sami molče in ponižno položiti si vrv volilne reforme okrog vrata ter obesiti samega sebe. A1 i dr. Susterčič more tako v mesnico poditi samo svoje volilce, druzega pa nikegar. Napredni poslanci smo torej odgovorili: mi dopuščamo, da se v odseku razpravlja in sklepa o volilni reformi, ali med tem naj zbornica leno svojih rok skupaj ne drži, temveč v zbornici naj pridejo na razpravo vse točke bogatega dnevnega reda. (Odobravanje).
Volilna reforma«
Ta naša zahteva je bila pravična in pametna. Gospodje poznajo moje mnenje o volilni reformi. Teoretično se da splošna in enaka volilna pravica krasno utemeljiti, v praktično življenje prenesena je ta volilna pra-
vica orožje, s kojim je treba prav previdno postopati. Sumljivo pa je vsikdar, ako kriče po taki volilni pravici elementi, ki nimajo niti ene kaplje demokratične krvi v svojih žilah, ki so takorekoč sužnji tiste največje in na j silo v i te j Še avto kracije,ki je poosebljena v rimski cerkvi. (Živahno pritrjevanje.) Ce taki ljudje kriče po splošni volilni reformi, je to živ dokaz, da hočejo ž njo ljudstvo opehariti. (Burno odobravanje). Če bi torej v življenje sto pila volilna reforma, kakor so jo izbljuvali razgreti možgani dr. Šu-steršiča, ne bili bi ž njo osleparjeni slovenski liberalci, pač pa bi bil ž njo Gsleparjen slovenski narod na Kranjskem! To je tako gotovo, kakor je gotov amen v očenašu. (Res je!) Bodi temu tako ali tako, samo na sebi je že nezmisel, in naj bi bila volilna reforma še tako potrebna, take zadeve spravljati pred deželni zbor potom nujnega predloga. V tem pogledu tedaj volilna reforma ne more veljati z* nujno. Ako naj se odpravijo dozdevne stare krivice, ako naj se ustanove novi zakoni, ki bi odgovarjali v vsakem oziru pravici, potem je jasno, da se kaj takega ne more skleniti kar čez noč, posebno ne pri volilnih reformah, pri kojih, ako si pravičen, moraš strogo paziti na to, da odpraviš stare krivice, ne zagaziš v nove, katere bi morda bile hujše od prejšnjih (Pritrjevanje). Ako so torej naši klerikalni poslanci resno hoteli v resno razpravo spraviti volilno reformo, morali so vedeti naprej, da bo to posvetovanje trajalo tedne in tedne, in da se bodeta dotična dva zakona, naj bi deželni zbor tudi dva meseca trajal, le s težavo dala pod streho spraviti. In ves ta čas naj bi bil deželni zbor lenobo pasel in liberalni poslanci naj bi bili v odseku s štrikom okoli vratu tlako delali. Zahtevali smo torej: v odseku resno in temeljito posvetovanje o volilni reformi, obenem pa tudi resno delo v zbornici!
Klerikalna hinavsčina.
Klerikalci, ki so sami občutili, da so jo nekoliko zagazili, storili so nato veliko hiaavščino; brez hinav-ščine, kakor znano, ti ljudje nikjer izhajati ne morejo! Odgovorili so: »Dobro, naj pa pridejo v odseke vse točke dolgega dnevnega reda. Ko bodo vse te reči v odsekih enkrat dognane, potem je pa mogoče, da bedemo eno ali drugo zadevo, če bo po našem prepričanju v korist ljudstva, pustili pred zbornico; da bi pa končno tudi deželni proračun pu stili pred zbornico, v to pa ne damo ni kake obljube!«
Ta ponudba je bila prava klerikalna sleparija. (Živahno pritrjevanje.) Hoteli so nam pustiti vrv okrog vratu, a ponižati so nas hoteli še bolj: Milostivo so dovolili, da smejo priti pred odseke vse točke dnevnega reda, da bi se tako v zasedanju deželnega odbora zamazala tista špranja, katera bi nastala med zbornico in pa med ustavnim odsekom, če bi prva ničesar ne delala, drugi pa se spustil v temeljito razpravo o volilni reformi. Potem, ko bi bili odseki dognali svoje posvetovanje,pa naj bi klerikalni poslanci odločevali, kaj naj
pride v zbornico, če je to na korist ljudstva po njihovem prepričanju. Kaj se pravi to? To se pravi, klerikalni poslanci so hoteli pred zbornico puščati le tisto, kar bi bilo po njihovem prepričanju na korist njihovim volilcem, vse drugo in tudi deželni proračun pa je imelo lepo v kotu ostati. Kaj bi bila posledica temu? Posledica temu bi bila, da bi bili klerikalni poslanci nato razbob-nali med svojimi voliloi: vidite mi smo, dasi smo uganjali ob-■ trak Olj O, za Vas vse dosegli, naprednjaki pa niso ničesar dosegli, dasi so bili najhujši nasprotniki obstrukcije. (Dobro! Res je!) S tem so nas hoteli klerikalci prisiliti, da bi se bili z vrvjo okrog vratu podali pod svoje lastne vislice in da bi bili pri tem še podpirali obstrukcijo. Da se na ta lep nismo hoteli vsesti, je samo ob sebi umljivo, bili smo to dolžni svoji časti in predvsem tudi časti svojih volilcev. (Burno pritrjevanje). Ko so videli, da nas ne vjamejo v svoje zanjke, obstruirali so klerikalci še naprej ter nas morili s svojimi nujnimi predlogi in predvsem z znano interpelacijo o slovenski univerzi, za katero so zlorabili domovinsko ljubezen mladega in zelo simpatičnega slovenskega pisatelja, in s katero so opeharili slovenskega založnika za sadove njegovega truda. (Sram jih bodi!)
Konec deželnega zbora.
Te otroške komedije so se končati morale, kakor so se v istini končale. Vlada se je naveličala dr. Šu-steršičevih predpustnih šemarij (Veselost) in zaključila je deželni zbor, in domu je pognala dr. Šusteršiča in njegove pajdaše, češ, če hočete noreti, norite na lastne stroške, ne pa na stroške dežele kranjske! (Živahno pritrjevanje) In prav je tako! Ta konec, kakor ga je doživela klerikalna obstrukcija, moral je priti, in vsak pameten človek je moral vedeti naprej, da pride. Vzlic temu pa so klerikalci raznesli po deželi vest, da je vlada na našo prošnjo zaključila deželni zbor, in nevednemu ljudstvu lažejo, da po-menja obstrukcija v deželni zbornici poraz naše stranke, za nje pa velikansko zmago. Mi niti prsta nismo ganili, da bi se bil deželni zbor zaključil: nasprotno, nam je klerikalna obstrukcija voda na naš mlin, in več kot je neumne in nespametne te obstrukcije, boij hitreje teko naša mlinska kolesa! Vam, ki ste pametni in inteligentni možje ni treba posebej dokazovati, da klerikalna obstrukcija ni ničesar druzega nego tatvina na blagostanju našega kmeta. (Buno odobravanje). S svojo obstrukcijo naši klerikalci niso druzega dosegli, nego da so svojemu kmetu nekaj precej velikih kosov mesa strgali z njegovih kostij. (Tako je!) Naj le traja obstrukcija, magari tudi 20 let, kakor je dr Šusteršič grozil! Nam prav! Mi bodemo v deželnem odboru že skrbeii, da naši vohlci ne bodo prevelike škode imeli, a klerikalni kmetje se bodo pa končno vendar tudi naveličali, da bi jima Šusteršič in Krek s kože neprestano jermena rezala, in čisto gotovo pride dan, ko tudi ti kleri-
kalni reveži sprevidijo, da v de želni zbornici niso imeli ljudskih svojih zastopnikov, nego ljudske svoje tatove. (Burno pritrjevanje).
IVI i sij o ni.
In prepričan sem, da se katoliškim našim poslancem že nekaj svita o tem koncu. Zategadelj so sedaj, ko je deželni zbor zaključen, in ko jim le malo upa ostaja, da bode deželni zbor razpuščen, po celi deželi provzročili mi sij one v Čast sveti obstrukciji (Viharna veselost) in Krek že pisari na vse strani: za božjo voljo, sklicujte shode in pripravite kmeta k temu, da bo odobraval našo obstrukcijo! In slovenski klerikalni kmet, ki je slepo orodje v rokah naše duhovščine, moral bode, pritiran po mladih kaplanih na shode, imeti kamen za kruh (Tako je!) ia igrati bo moral tisto poniževalno vlogo, kakor vojak nekdaj, kojega so iz zapora privlekli pred stotnika, da je zujecljal besede: »Herr Hauptmann, ich bedanke mich far die ausgestandene Strafe. (Burno pritrjevanje ) Ta krik in hrup, kojega ženeta sedaj Šusteršič in Krek radi obstrukcije po deželi, je nekako nenaraven, je Jprav zelo prisiljen! če bi bila obstrukcija res tisto bistroumno, pametno in prebrisano dejanje, kakor to trdijo klerikalni poslanci, potem bi se bistroumnost, pamet in prebrisanost te obstrukcije sama ob sebi vsiljevala našemu kmetu. Če je obstrukcija res nekaj koristnega in dobrega, bi se ta stvar sama hvalila pred kmetom,- in ne bilo bi treba tiste gonje, katero duhovščina radi obstrukoije po deželi počenja. (Res je.1) Torej je ta gonja zgolj radi tega potrebna, ker je klerikalna obstrukcija nekaj zabitega, nekaj oslovskega in za kmeta nekaj škodljivega. (Odobravanje.) Pri teh Krekovih pismih, pri teh Šusteršičevih shodih spominjam se nehote* tistega severno amerikanskega kmtta, ki je imel nekaj lačnih krav v svojem hlevu, katerim pa ni imel druzega dati nego kup oblanic. Ker se je pa po pravioi bal, da jih kravice ne bodo hotele jesti, napravil jim je zelene naočnike, češ, sedaj jih bjdo pa žrle, ker jih bodo gledale v zeleni barvi ter menile, da so trava! Temu kmetiču podobni so naši klerik alni poslanci, innjegovim kravicam — pa brez hudobnega namena, ne da bi imel kak animus i n j u r i a n d i — primerjal bi dr. Šusteršičeve volilce. (Veselost) Nimajo jim dati druzega nego obstrukcijske obianice, j in da bi jih spravili v želodec lačnemu kmetiču, silijo mu na svojih shodih rumena očala na nos, rekoč: jej, vsaj imaš — cvrtje pred sabo! (Viharna veselost.) Ali kravice v Severni Ameriki niso hotele jesti zelenih oblanic, in na vse zadnje tudi nafti k m e 11 e ne bodo hiteli jesti rumenih obstrukcijskih oDUnic! S tem se tolažim. (Pritrjevanje.)
Klerikalne laži.
Prepričan sem namreč, da katoliški poslanci sami občutijo brezup-nost svojega boja za obstrukcijo. Ne ; upajo si drugače imagati v tem boju,
nego 0 tem, da ga vodijo s sredstvi, katera so skrajno nepoštena, lažnjiva, podla in perfidna. Voditelji, ki se bore s takim orožjem, služijo vsaki stranki v sramoto, in nič bolj ne govori o propalosti naše duhovščine, kakor to, da nepoštenost, podlost, Iažnjivost in perfidnost katoliških političnih voditeljev sprem lja s svojim blagoslovom. (Burno pritrjevanje) Laž pa ostane laž, naj jo je blagoslovil tudi katoliški duhovnik! In stvar, za katero se nimajo z drugim boriti, nego z blagoslovljeno katoliško lažjo, je ravno tako zgubljena kakor stvar, katero se z drugim podpreti ne da, nego .-hudičevo lažjo! Vi vsi obSutite, da mi je tu v mislih Šusteršičev shod v Cerknici, ki bode prej kot ne služil za vzor vsem prihodnjim klerikalnim obstrukcijskim shodom. Potrebno je torej, da na cerkniški ehod nekoliko reagiramo! Znamenit je bil zgolj radi tega, ker do sedaj dr. Šusteršič še na nobenem shodu, niti na shodu v Ribnici ne, kjer je deval Šukljeta iz kože (Veselost), ni toliko lagal, zavijal in resnice pačil, kakor je to činil v katoliškem domu cerkniškem. Ne poznam sioer ge nealogije tega moža, ali da svoje pokolenje direktno iz peijuje o d 1 a ž n j i v e g a K 1 j u k oa (Viharna veselost), o tem sedaj, ko sem prečita! cerkniški njegov govor, več ne dvomim. Najbolj žalostno pri tem je, da se cerkniški klerikalci nahajajo na tako nizki stopinji, da imajo vsa omenjena zavijanja in laži za golo resnica, in da niti ne občutijo, kako silno jih ponižuje dr. Šusteršič, ko se predrzne jih krmiti s tako pičo! Pač res, vsak poslanec je vreden svojih volilcev in narobe! (Tako je!) Kaj smo torej čuli iz imenitnega cerkniškega shoda?
Podpora pogorelcem.
Najprej se je dr. Šusteršič po-bahal s svojim nujnim predlogom, da naj dežela privoli 100.000 K za po ujmah poškodovane kmetovalce. Ta nujni predlog ni bil ničesar druzega, nego gola špekulacija na nevednost kmetskih volilcev. Sto tisoč kron nam je hotel dati, a liberalci niso hoteli v to privoliti! Katoliški možički z dežele žive pač v veri, da se pri deželnem odboru, kjerkoli se kaj odbije, povsod pokaže 100.000 K. In zategadelj so kar omamljeni, če jim Šusteršič pripoveduje: 100.000 K sem vam hotel dati, a liberalci so jih vam odbili. Vse drugo pa Častiti gospod iz Ovijačeve hiše previdno zamolči, in ravno v tem tiči perfidnost in hudobija. Zamolči pred vsem, da dežela tudi ne more dajati, če se ji na drugi strani obenem ne dovolijo potrebni dohodki. Deželne finance — kakor vse druge — podobne so sodu, iz katerega teče le toliko časa, kolikor časa se zgoraj v njega vliva. (Pritrjevanje.) Zategadelj smo v deželni zbornici opravičeno zahtevali, da naj pride Šusteršičev nujni predlog v razpravo pri proračunu. Če naj glasujem za izdatek 100.000 K, moram, ako sem vesten deželni poslanec, pred vsem vedeti, kje naj se vzamejo, in Če druge velike potrebe kaj t a c e g a , kot je potro-šen je 100.000 K, dopuščajo. Drugače hi deželni poslanci bili podobni pijancu, ki v nedeljo vse tisto zapije, kar mu je imelo služiti za življenje v bodočem tednu! Taki pijanci hoteli so biti klerikalni po slanoi. .Veselost.) Zahtevali so 100.000 kron, a v razpravo deželnega proračuna pa niso hoteli privoliti, ter e o tako sami onemogočili nujni svoj predlog, ker so sami zamašili luknjo, iz koje naj bi se vzelo 100.000 kron. Vzlic temu pa kriče svojim volilcem: liberalci so vam snedli 100000 K! Tako početje imenuje se pravzaprav lumparija, a ker tiči vmes oseba mojega katoliškega to variša dr. Šusteršiča, ne pravim, da je to lumparija, prav navadna kozlarija je pa gotovo. (Burno pritrjevanje.)
Gledališča.
Pri vseh katoliških obstrukoij-skih shodih pride v raigovor tudi deželno gledišče v Ljubljani, človeku že kar preseda, ko vidi, kako se ti obrabljeni klerikalni komedijanti neprenehoma drgnejo ob naše gledišče. Na shodu v Gerknioi povspel se je boštanjski graščak do sledečih tirad: V proračunu za leto 190 3. je zabeležen izdatek za po ujmah poškodovane kmete 20.000 kron začelo deželo, za ljubljansko gledališče pa 24.899 kron. Tako se meri, to jemeriloliberalne ljubezni za kmeta. Za ljubljansko gospodo 24.899 K, za reveže kmete po celi deželi pa 20.000 kron. Konča pa z besedami: Kmet še knofa ne dobi! Pred vsem je smešno trditi, da je ljubljansko gledališče samo za ljubljansko gospodo. Tako govoriti more le človek, ki nima pojma o kulturnih potrebah našega m malega naroda, človek, ki noBi slovensko narodnost zgolj na svojem jeziku, svoje otroke pa ostentativno pošiija v nemške šole. (Ogorčenje. Klici: Škandal.) S takim Človekom se torej ne bodem prepiral o potrebi in koristi slovenskega gledališča! Res je, da da dežela obema glediščema 24.000 K letne podpore, in res je tudi, da bi vsaj slovensko gledališče brez te podpore izhajati ne moglo. Izdatek 24000 K je pa samo navidezen, kar se mora že vendar enkrat jasno in očitno povedati. V letu 1901. prejelo je dramatično društvo 12.600 kron, nemško društvo pa 12.000 K obe skupaj toraj 24.600 kron. Ta iz datek pa si je dežela skoraj popoi noma zopet pokrila z najemščino za lože. Te najemščine plačalo je dra matično društvo 6600 kron, nemško društvo pa 12.495 kron, obe s kupaj toraj 19.095 kron. Iz tega sledi, da v letu 1901. dežela za nemško gledališče pravzaprav ničesar plačala ni, nasprotno imela je še do-dodka 495 kron; za slovensko gledališče pa je de facto potrošila samo 6000 kron, oziroma po odbitku prebitka pri nemškem gledališču v znesku 495 kron samo 5505 kron. Za slovensko gledališče okroglo 3000 gld.! Sram bodi vsakega, ki hoče Slovenec biti, pa se spodtika nad to malenkostjo! Tako izgleda toraj tisto merilo, s katerim je dr. Šusteršič slepil cerkniške svoje kmete!
Kaj dobi kmet.
Oglejmo si sedaj, koliko resnice gre SusteršiČevemu izreku: kmet še knofa ne dobi! Vzemimo v roko de želni proračun za leto 1903 Ta proračun izkazuje potrebščine 3,348 696 kron, pokritja pa 3,018.696 K, primankljaja je  toraj 3 3 0 . 0 0 0 K.
Potrebščina se deli sledeče:
1. Deželni zbor ...      36964 K
2. deželna uprava .   .     178 699 »
3. deželna posest   .   .         3 880 »
4 deželna kultura     .     266 542 »
5 javna varnost    .   .      75 797 »
6. zdravstvo  ....       89492 »
7. dobrodelstvo .   .   .     621711 »
8. pouk, omika in umet-
nost ..... 1,232503 »
9. obrtno pospeševanje        2 000 »
10. ceste in druga ob-
čila ...... 243 560 »
11. vojaštvo in pripre ga       39.012 »
12. deželni dolgovi .   .    520374 »
13. pokojnine ....       14162 »
14. razni stroški .   .   .       24 000 »
Od teh raznih stroškov odpade 20000 K za podpore vsled ujm. To so potrebščine za leto 1903, ki zna šajo, kakor rečeno, 3,348.696 K. Precej težavno je sedaj, določiti, komu prihajajo v korist posamezni ti izdatki. Deželna uprava stane n. pr. 178.699 K. Sedež te uprave je v Ljubljani, in vsi dež. uradniki stanujejo v Ljubljani. Vzlic temu pa bi bila očitna krivica, trditi, da služi izdatek 178 699 K zgolj v korist mest, ne pa v korist kmeta, če tudi vsaj dve tretjini posla deželne uprave zan* -vate kmečke okraje. A vzlic temu hočem ob roki omenjenih deželnih stroškov objektivno in brez pretira-nosti  pokazati,  kako   izgleda tisti
»knof*, ki ga nal kmet dobiva leto za letom od avoje dežele, in pred vsem tisti knof, ki ga je dobil v letu 1903. od avoje dežele.
Od navedene potrebščine v skupnem znesku 3 3 4 8 6 9 6 kron spadajo na »kmečki« del dežele vsaj sledeče potrebščine.
1. Vsa potrebščina za deželno kulturo, odbivši za vodovod v Postojni proraeunjeni znesek 10.486 K, torej v znesku 256.056 K ;
2. od potrebščine za zdravstvo vsaj za plačo okrožnih zdravnikov proraču-njeni znesek 65.016 K, dalje za cepljenje koz proraeunjeni znesek 10314 K, in za živinozdravnika proračnnjeni znesek 5000 K; skupaj torej  80.330 K;
3. od potrebščine za bolnice in drugo dobrodelstvo vsaj dve tretjini, to je znesek 414.474 K;
4. od potrebščine za pouk in omiko vsa za ljudsko šolstvo proračuujena svota 1,088.418 K;
5. od skupne potrebščine za občila vsaj za deželne ceste proračunjeni znesek 100.000 K in vsa potrebščina za okrajne in druge ceste v zneseku kron 50.500 torej znesek 150.500 K;
6. od potrebščine za deželne dolgove vsaj potrebščina za deželni posojilni zaklad v znesku 406.024 K.
Ta znesek se mora zategadelj tukaj upostaviti, ker je 4% deželno posojilo nastalo radi zemljiške odveze, ki je bila gotovo kmetska zadev par excellence;
7. potrebščina za podpore vsled ujm v znesku 20.000 K
Potrebščine kmetskega ljudstva pogoltnejo od skupne svote 3,348.696 K vsaj 2,415.802 K.
Da je ta obračun objektiven in brez dvojbe pretrezen izhaja iz tega, da se od deželne uprave, od javne varnosti, od vojaštva in priprege niti vinarja ni zaračunilo na korist kmetskomu prebivalstvu, dasi nikomur ne bode prišlo na misel, trditi da je deželni odbor, ali da so orožniki zgolj radi gospode, ali, kakor bi se dr. šusteršič izrazil radi „škrijcev" na svetu ! Isto tako še celo od stroškov za deželni zbor v proraČunjenem znesku 36.964 K nisem niti beliča vpisal na breme kmetskemm prebivalstvu, to pa zategadelj ne, ker sedanje delovanje kmetskih deželnih poslancev res ni bilo beliča vredno!
Bodi si tako ali tako, gola in čista istina je, da potrosi dežela Kranjska z a svojega kmeta na leto vsaj 2,415.802 K. (Viharno pritrjevanje.)
Koliko plača kmet.
Da bode zadeva še bolj pojasnjena, treba nam je sedaj še preiskati, v kakem razmerju donašata deželi dohodke kmet in pa takoimenovani dr. Šusteršičev skrije.
Največji dohodek dežele je deželna doklada k direktnim državnim davkom. Davčni predpisi, na katerih je odmerjena letošnja 40" „ deželna doklada, znašajo: 1) za zemljiški davek 1,175.159 K; 2) za hišno razredni davek 306.873 K; 3) za hišno najemninski davek 770.000 K; 4) za splošno pridobnino 466.175 K; 5) za pridobnino javnih podjetij 697.203 K; 6) za rentnino 26.301 K; 7) za plačarino 3512 K. Skupni predpis direktnih davkov znaša torej 3,445.223 K.
Od navedenih vrst direktnih davkov plača kmetsko ljudstvo le zemljiški davek in hišno razredni davek, a ne vsega, ker je uvaževati to, da plačuje velik del zemljiškega davka velepose-stvo in pa deloma tudi meščan, /malimi i z j srnami plača vse ostale davke mestno prebivalstvo in oziroma industrija. Če hočejo biti naši katoliški klerikalci pravični, morajo sami priznati, da spada od navedenega davčnega predpisa na kmeta k večjemu 1,100.000 K, dočim zadeva ostanek 2,345.223 K druge sloje prebivalstva; v prvi vrsti naša mesta!
Ozrimo se sedaj še po drugih deželnih dohodkih, ki so [proračunjeni za leto 1903. Tu nam je konstatirati sledeče :
1. Od doklad k državni užitnini od vina, vinskega in sadnega mošta, ter od mesa, ki so proračunjene na 339.202 K, plačuje mestno prebivalstvo najmanj dve tretjini, to je kron 226.122;
2. Od naklade na pivo, ki je pro-raČunjena na 140.000 K, spada najmanj 100.000 kron na mestno prebivalstvo ;
3. Državno osebno dohodnino plačujejo vsi drugi sloji prebivalstva, le klerikalni kmet je ne plačuje. Zategadelj opravičeno trdimo, da je državni prispevek 88.000 K plačan neposredno od mestnega prebivalstva, in ne od kmeta;
4. Državni davek od žganja se plačuje nekako enakomerno od kmetskega stanu, kakor tudi od druzih slojev deželnega prebivalstva.
Zasluga, da dobiva dežela iz tega davka državni prispevek okroglih kron 800.000, pa gre kmetskemu in mestnemu prebivalstvu le glede zneska 300.000 K. Ta znesek se sme tedaj deliti na polovico in spada na kmeta 150.000 K, na mesta pa vsaj tudi 150.000 K.
In sedaj napravimo bilanco: K m e t plača deželi morda kakih 800.000 K, izplača se pa zanj 2,415 .802 K.
Ostali sloji prebivalstva, največ seveda mesta pa plačajo skupaj okroglo 1,500.000 K; dobe za to pa komaj 500.000 K, ako se stvari resno in temeljito pretehtajo !
Oprostite, da sem vas toliko Časa mučil s suhoparnimi številkami. Ali po-dučne so te Številke, ker predvsem dokazujejo, daje bil naš kmet že do-8edaj v deželni zbornici tako zastopan, da bolje zastopan ni mogel biti. Naš kmet je imel v deželni zbornici, odkar obstoji deželni zbor, gorko svoje gnezdo, in kdor obstrujira v ti zbornici, tepe našega kmeta s polenom po glavi, in deželni denar mu krade iz žepa. (Viharno pritrjevanja.) To je resnica v obstruk-ciji in druzega nič! Na drugo stran pa kažejo številka, da so naša mesta, odkar imamo deželni zbor, krvavela za kmeta (Viharno pritrjevanje) in da seje tako rekoč polovica vsega tistega, kar se je za kmeta n ap r a vi 1 o, napravil o iz m estnih Ž u Ij ev. (Tako je!) Če hujska sedaj dr. Šusteršič kmeta proti mestom, je to grda nehvaležnost, grda ostudnost. (Res je !) Tudi to je resnica. Izhaja pa iz tega, da, kar se tiče kmeta, volilna reforma nikakor ni nujna zadeva, vsaj ne tako nujna, da bi se radi nje moralo razdreti resno delovanje deželnega zbora.
Nafte zahteve.
Letos so imeli naši klerikalci najlepšo priliko dobiti volilno reformo. Samo roke jim je bilo treba stegniti. Pa je niso hoteli stegniti. Zamudili so svoj trenutek, nam pa so postale zopet proste roke. Enoje gotovo: izsiliti si ne damo volilne reforme, najmanj pa po prismojenih grožnjah dr. š u s t e r H i Č a (Živahno odobravanje) ali pa po surovem divjanju njegove prismojene duhovščine. Zapišejo naj si pod svojo mašno kapo, da volilna reforma potom nujnega predloga nikdar več ne pride pred deželni zb[or Kranjski! (Burno odobravanje.) Če pa pride pred zbornico, prišla bode le pod pogojem, da se varuje in pomnoži vpliv naših mest, ki s svojimi Žulji deželo vzdržu-j ej o! (Viharno pritrjevanje.)
Vsaj vemo, za kaj se bije sedanji boj. Mesta »e hočejo v ozadje potisniti, ona naj nimajo nikacega vpliva, in nikacega druzega pomena, nego da dajejo za deželne in kmetske potrebe potrebni denar! Z jedno besedo obgla-viti se hočejo naša mesta, vse drugo pa se naj postavi na nivo tistega kmeta, ki niti do pet šteti ne zna, tako da bode nesebični dr. Šusteršič v bodoče še lažje graščine kupoval, in da bodeta kaplan in fajmošter v bodoče svojega kmetica še uspešnejše pod prešo po-kladala. Za to se gre, in za drugega nič. Zategadelj naj ostanejo tudi naši učitelji tisti helotje, kakor so bili do-sedaj, in po dr. ŠusterŠičevem receptu naj se jim plača poviša iz tistih naklad, ki naj se nalože na davke, katerih ni! Mi pa pravimo, prej n i k a k e volilne reforme, dokler se ne vrede učiteljske plače, (pritrjevanje) potem pa le pod pogojem, da se mestom da vse tisto, kar jim gre vsled
tega, da za deželo največ plačujejo, tem končam! (Viharno odobravanje dolgotrajno ploskanje.)
II.
Govor posl. Plantana.
Velecenjeni gospodje volilci! Potekli  sta dve leti odkar
sen
I
miru i
je Hf brava I
bežni zimsk stal V
z navu pokoi kakoi
vlade
in il gata za p nem
niso zbor kak<>
se p<
imel čast, zadnjič vam o svojem de lovanji v državnem zboru poročati.
Takrat imel sem priliko o delo vanju  državnega  zbora in o svojem delovanju kot državni poslanec govoriti in upal sem,  da mi bode vsako leto prilika  dana tudi  v  bodoče  istotako milij" poročati in račun dajati.
Obstrukcija v dri. zboru,
Toda  motil  sem  se  kakor ti mnogo  drugih ljudi; kajti težko j« delovanju državnega zbora govoriti še težje o delovanju posamnih poslane, ker pravega, rednega in uspešnega lovanja v zadnjih dveh letih v drža zboru sploh več ni bilo.
Dve leti že mečejo razburkani va- ^?}** lovi politične podivjanosti državno ladj semtertja, kajti krmilar iste, minisl predsednik dr. pl. Korber, izgubil iz svojih rok  krmilo  in  ni mu možno ladje po svoji volji voditi in je v luko miru in sprave srečno do\
Jaz  sem  v svojem  poročilu dn 3. oktobra leta 1901 pred vami s\ prepričanje izrekel,  da se Korber, vlada ne more  dolgo držati,  Se hui samo   narodnogospodarska vpra razpravljati   in   se   vsakemu nar-političnemu državnopravnemu vprašanju skrbno izogibati.
Tega   prepričanja   sem tudi danes, kajti skušnje zadnjih dveh dale so mi povsem prav in jaz mi da ga ni objektivno mislečega politika ki bi ne hotel priznati, da je ministr ^: jullij predsednik s svojo latinščino pri kraji, ali z drugimi besedami, da je dai i tam in prav nič  dlje, kakor pri ritvi državnozborskega zasedanja mi januvarja 1. 1901. (Pritrjevanje.)
Prvo leto je zbornica vsaj neka; velevažnih zakonskih predlog rešila a se dala voditi od Korberjeve z milj ti napolnjene roke.
Zlasti zadnji mesec takratnega sedanja sklepali so se zakoni z ne\ jetno naglostjo in končno smo se dne 18. junija 1. 1901   z   nekim notranjim zadovoljstvom in z veselim pogledom v bodočnost razšli.
Vendar se je dalo že takrat sklepati, da ministrski predsednik še nik ni dokazal svoje državniške sposobi:osti za rešitev tostranske državne pol« iz one zagate,  v kojo jo je nemški obstrukcija pritirala.
Gospodu Korberju se je bilo pač posrečilo nasprotujoče si stranke v drž. zboru v toliko začasno pomiriti, da jii je okroglih   100 milijonov  v nikdj polne Žepe nasipati mogel.
Nikakor pa si ni izposloval jamstva, da bodejo stranke tudi potem M njegovemu klicu sledile, ko ne bode imel več milijonov na razpolago.
Korberjeve grožnje.
In tako je tudi prišlo. Načelnik vlade, ki je prvo leto najinilejše D dije izvabljal  svojej  mirovni pisČi kojega besede so se takorekoč ee-medu, postal je že koncem leta l nervozen in osoren in ko vsi nje. poveljniški  klici in opomini  niso um ; za/, olj enega uspeha in se mu iršai DJ zbor ni hotel pokoriti,  razsrdil sc je dne 9. decembra 1. 1 90 1 in gro/ je  ne samo z razpustom   državne a zbora,   temveč   naravnost   z usta* krizo!
Jaz sem kmalu potem, dne 18, cembra 1.  1901  povodom  razprave 0 predlogu za zvišanje plač avskultautoi in pravnih  praktikantov prišel do bi sede ter sem dal svojemu začudenj:, duška, da se ni nikdo neposredno za Korberjem k besedi oglasil in mu na njegovo   nečuveno   žaganje primeru odgovoril.
Naglašal sem pa, da je naš državni zbor v agoniji, in da nič več ne Čuti, če mu ministrski predsednik kako brco v bodisi kakršnikoli obliki nakloni.
Povedal sem pa tudi, da mi Slovenci v tem državnem zboru nismo druzega bili, nego pastorki in da u« bodemo za njim  nobene solze jokali.
z ve
mer t vladi suka zase ni s< sreč< leto, odpc zbor in d bilo
80 C
moti
duh; so < čaju dak vedi ljaU
nuji zad kou tem log nuj1
trel stri ali bih žav red au pos
Dalje v prilogi.
to pr
juu
VOl
stn bil in zb<
■a
Ra tih
je
tal ža ki
vi
ZI Stl
ki
tei ce
84
ul o
P' g
(C
s d
Priloga „Slovenskomu Narodu'1 št 266, dne 17. novembra 1903.
eru I de.
il0-
eml riti eto tko
adi
5 0]
in ev, de-
em i
va-djol s ki I
je ,raJ
Je!
sti.
Inel
ojt
3va
aee
no-nJlM
še let im, ka. 'skil
aji, nei
:vo-
ecal
kaj
in j oni I
zabrine jim om
de-^or isti ice ;ka
>ač
irž. jim lar
.rase >de
lik loki,
lile 01 3 vi eli mi
Je zil
g*
no
le-o
OT
>e-
Uu za
na
no
ni
ti, co
o-ao ao li.
In ko sem mu zaklical, da naj v miru počiva re<|uiescat in pacc, pristavil je Hrvat Biankini še: Amen. - (^Odobravanje.)
In zakaj je bil prvo leto tako ljubeznivi ministrski predsednik početkom zimskega zasedanja tako nervozen postal?
Samo radi tega, ker jc začel spoznavati, da se mu državni zbor več ne pokori in da ne deluje z isto hitrostjo kakor si jo je on za cilj stavil.
TJ videvati je začel, da so izginili milijoni, ki jih je v prvem času svoje vlade radodarno delil, iz njegovih rok, in da so razne stranke na vsa bogata darila pozabile in da se za pravilno delovanje v državnem zboru prav nič ne brigajo.
Pa tudi grožnje gospoda Korberja niso imele zaželjenega uspeha. Državni ibor je delal navidezno in silno počasno, kakor star mlin; Čulo se je ropotanje koles, ali bilo je le malo moke, kajti Korber ni imel žita.
Res je ministrskemu predsedniku se posrečilo, izposlovati si leta 1902 parlamentarnim potom budget, toda le z velikim trudom in žrtvami.
Vlada in Čehi.
Tekom leta 1902 so se pa razmere med vlado in zbornico, zlasti med vlado in Čehi znatno na slabše zasukale in ko smo se po osemmesečnem zasedanju dne 18. junija 1902 razšli, ui se ministrski predsednik več svoje sreče mogel tako veseliti kakor prvo leto, kajti Čehi so grozili z najhujšim odporom. Zbral se je zatem državni zbor zopet na jesen dne 16. okt. 1(.K)2 in deloval do 24. junija 1903. Sej je bilo od početka zasedanja do konca junija 1903 skupaj 237.
Razmere v parlamentu postajale so od dne do dne bolj negotove, zamotane in bolj neznosne.
O rednem delovanju ni bilo ne duba ne sluha, kajti na razpravo prišli so edino le taki predlogi, koje je slučajna večina pripustila. Prišlo je tako daleč, da niti vlada niti strauke niso vedele, o čem se bode jutri razpravljalo.
Čehi in Nemci tekmovali so z nujnimi predlogi in tako je postalo v zadnjem letu pravilo, da se niso zakoni v rednem razpravljanju sklepali, temveč da so le kot nujni predlogi na dnevni red se Btavili in le Dujnini potom reševali.
Za vsako tako rešitev bilo je pa treba mnogo mešetarenja s posamnimi strankami, kajti brez dovoljenja ene ali druge obstrukcijonističnc strauke ni bilo možno misliti na razpravo v državnem zboru. Skušalo se je poslovni red spremeniti, toda ves trud je bil zaman, kajti razne stranke niso temu poskusu pritrditi hotele.
Do prve točke dnevnega reda, to je do proračunske pa ni prišlo in pel je zopet § 14.
Iu ko smo končali letos meseca junija zasedanje, ni bilo nobenega ugo vora od strani predsedstva ali ministrskega predsednika in veseli smo bili, da smo rešeni bili mučnih prizorov in brezuspešnega posedanja v državnem zboru, kajti razmere v istem so naravnost neznosne in sramota za parlament. Razšli smo se kakor po kakem pogrebu tiho vsak na drugo stran.
Kakor je državni zbor živel, tako
je tudi končali
Človeku, kije vajen dela, preseda tako brezuspešno prisostvovanje v državnem zboru in želel bi, da se ni nikdar posvetil politiki.
Princip večine.
Nastane vprašanje, zakaj so zavladale v parlamentu take zmešnjave, da sc niti vlada, niti stranke več ne spoznajo in ne vedo, kaj prinese jutrajšnji dan.
Vse neprilike in zmešnjave, v katere je ne samo državni zbor, temveč eela država zabredla, nastale so, ker seje princip večine zatajil in ubil, ker se jc vlada nemški obstrukciji podvrgla in je vsako parlamentarno večino onemogočila, ker ne pomiri Cehov. (Odobravanje).
Ministerski predsednik hoče brez stalne veČine vladati in išče vsak dan drugih zaveznikov. Taka politika je nezdrava in ne more do cilja peljati.
Korber je opetovano naglašal, da hoče voditelj biti bolnemu, toda okrc-vajočemu državnemu zboru in izkazalo se je že davno, da je na to ponosno izjavo že popolnoma pozabil in da že dolgo on parlamenta več ne vodi, temveč da le njega vodijo nemške stranke in zlasti nemška ljudska stranka pod poveljstvom zvitega dr. Dersebatte! (Žalostno!)
Predsedniku Korberju godi se približno tako, kakor onemu policaju, ki je tatu zasačil in vpil, da ga že ima; toda na vprašanje, zakaj ga ne privede v urad, je moral priznati, da ga ne more, ker ga tat ne izpusti. (Pritrjevanje.)
Tudi Korber je lovil nemško ljudsko stranko in njej sorodne ostale nemške stranke toliko časa, da so ga vjele in da ga več ne izpuste iz svojih mrež.
Dr. pl. Korber je sicer iz previdnosti opetovano naglašal, da stoji njegova vlada nad strankami, ali kdo naj mu danes še to verjame*? (Tako je!)
Do lanskega leta smo mu res še zaupali in ga tudi podpirali, kajti mi napredni poslanci smo prijatelji realne politike in želimo, da tudi kaj za svoje volilne okraje, za svoj narod in za svoje volilce dosežemo. (Živahno odobravauje.i
Nespametno bi ravnali, če bi naše klerikalne poslance pod Šusteršičevim poveljem hoteli posnemati, in če bi hoteli takoj izpočetka v opozicijo a tout prix prestopiti. (Pritrjevanje.)
Kaj je ta opozicija našim klerikalcem donesla? Nič; kajti stranka je preneznatna, da bi mogla vlado do takih koncesij prisiliti in tudi ni znala prave prilike izkoristiti.
Resnica teh besedi sledi že iz samega dejstva, da uiti vse češke stranke Korberja od čisto napačnega političnega stališča niti za las premakniti niso mogle in menim, da se naši klerikalci nikakor ne morejo z brati Čehi glede politične sposobnosti, ener-žije in skušenosti meriti.
Nemška nadvlada.
In kakšno politično stališče je dr. Korber v novejši dobi napram Čehom in ostalim Slovanom zavzel? Proglasil je za princip :
„Brez privoljenja gospodov Nemcev nobene, še tako neznatne koncesije Cehom in drugim slovanskim narodom!" (Ogorčenje.)
Če je to zadnja beseda političnega evangelija dr. Korberja. potem napravimo križ Čezenj in ne pričakujmo nič dobrega več iz njegovih rok.
V teh besedah zrcali se pravo politično prepričanje Korberja, namreč, da ima edinole „Herrenvolk" nemški pravico določevati usodo Slovanov \ Avstriji in da le ta oholi narod sodi, v koliko da veljajo državni osnovni zakoni tudi napram avstrijskim Slovanom.
Nemei so se polastili Korberja in on mora, če si hoče ministerski fotelj za nekaj časa še rešiti, politično tlako Nemcem delati hote ali nehote.
Za rešitev najvažnejšega političnega vprašanja, to je sprave s Cehi, ne stori pa nobenega koraka. Naravno je, da Tebi neizprosno vlado pobijajo in ne dopuste rednega dela, dokler se ne odstrani storjena jim velika krivica.
Koncem letošnjega poletnega zasedanja čutile so velike nemške stranke v državnem zboru tudi še potrebo, nastopiti nasproti ministrskemu predsedniku nekako bolj odločno in z večjim ugledom. V to svrho so se zedinile: nemška ljudska stranka, nemška napredna stranka, ustavoverni veleposestniki in — krsčansko-socijalna stranka ter so sklenile, da se v vsih vprašanjih, tikajočih se narodnostnih interesov nemškega naroda mora jednotno postopati.
Vsakdo si lahko sam tolmači, kaj da pomeni tako jednotno postopanje v narodnostnih vprašanjih pri Nemcih. To pomenja zatiranje in pobijanje vseh narodnostnih zahtev slovanskih narodov.
In ta nova nemška zveza predstavila se je takoj ministerskemu predsedniku in mu razumeti dala, da mu je na razpolago, če ji bode storil, kar ona želi.
Ne vemo še, bode li ta zveza kaj več veljala, kakor mirno v gospodu zaspala nemška „Genieinbiirgschaft" ; vsekako pa kaže njeuo naČelništvo : dr. Derschatta, dr. GroB, Baernreither in — dr. Lueger, da hočejo resno v politične boje posegati in treba bode velike opreznosti.
Prav umevno je, da bode ta združitev dala povoda, da se tudi slovanske stranke v skupno obrambo v narodnostnih vprašanjih zbero in tako uspešno paralizujejo nastop Nemcev. (Odobravanje.)
Le na tak način se je mogoče ubraniti prevlade Nemcev, ki so v zadnjem času začeli z vso brezobzirnostjo nastopati proti Slovanom in zlasti proti Slovencem. (Pritrjevanje.)
Krivica na Koroškem.
In tukaj pridem do našega tužne g a Korota na. Vesti in dejstva, koje smo v zadnjem času izvedeli iz Koroške, potrjujejo nas v prepričanji, da je Korber popolnoma v oblasti Nemcev in zlasti predsednika Gleis-pacha, Če tudi to vedno zanika. To kar se dandanes na Koroškem napram slovenskim strankam od strani sodišč godi, je taka nečloveška in brutalna krivica, (Viharno pritrjevanje.) dami manjka pravega izraza za isto. Prišli smo tako daleč, da se vsled tajnih ukazov višjih oblastev sploh slovenska beseda pri sodni j ah več ne dopušča (Veliko ogorčenje) in to celo ondu ne, kjer se je že leta in leta v slovenskem jeziku razpravljalo. Zastopnikom se beseda odvzema, isti se disciplinirajo in strankam se žuga, da se jim bode uradoma drug zastopnik postavil, ki bode moral nemški govoriti.
Vse to godi se pod pokroviteljstvom vodje justičneg a ministrstva in ministrskega predsednika dr. K o r b e r j a, ki hoče biti pravičen vsem narodom in hoče ščititi zakon nasproti vsakemu kršenju. (Splošno ogorčenje.)
On sam kot najvišji čuvar zakona pripušča, da mu podrejeni organi kršijo na naj brezobzirne j ši način zakonito zajamčene pravice slovenskega naroda na Koroškem.
Krivda Korberjeva je ista, bodisi, da je sam izdal tajne ukaze, da se ima pregnati slovenska beseda iz koroških sodnih dvoran, bodisi, da on le mirno take protizakonitosti trpi in jih takoj z vso odločnostjo ne odpravi.
Ker se gospodu ministrskemu predsedniku ni izljubilo na vprašanje oziroma brzojavno prošnjo shoda slovenskih odvetnikov za nujno odpomoč sploh odgovoriti, bodemo našli sredstva v državnem zboru v to svrho in zahtevali ne samo odgovora temveč tudi takojšne odprave gori opisanih v nebo kričečih najnovejših krivic in krvavih žalitev slovenskega naroda živečega na Koroškem. (Dobro.) Zavzeli se bodemo za svoje krvne brate v Korotanu in pred vsem svetom razkriti hočemo, kako nad strankami stoječi ministrski predsednik brezpravnost Slovencev prakticira. Pa imamo še drugih dokazov, da je Korberjeva vlada nam Slovencem naravnost sovražna in tu omenjam le kratko imenovanja ju stičnih uradnikov in notarjev na Štajerskem in Koroškem in imenovanja profesorjev na Kranjskem.
Navzlic vsem pritožbam imenujejo se ali pristni Nemci, ki sploh nimajo jezikovne usposobljenosti, aH pa taki, ki komaj za silo par besedi govoriti znajo, nikakor pa v slovenskem jeziku urado-vati ali poučevati ne znajo. Domači, izvrstno, kvalificirani prosilci se pa brez vsaeega vzroka odklanjajo in zavračajo voČividno korist Nemce m. (Skandal.)
Tako ne sme in ne more iti dalje in združili se bodemo z drugimi Slovani na odločen odpor proti temu kričečemu zistemu in dokazati hočemo vladi, da je tudi naše potrpežljivosti enkrat konec.
Težki časi.
Iz teh dejstev razvidite, Č. g. vo-lilci, da so nastopili za nas Slovence zopet tako resni časi, kakor jih ni bilo pričakovati, kajti danes nam vlada jemlje   še to,   kar si
smo tekom zadnjih 30 let težko priborili in kar smo že leta mirno uživali.
Vlada nam torej našo nekaljeno in večletno mirno posest krši, akopram vedno zatrjuje, da ne dopušča nobene spremembe politične posesti.
Take so razmere v katerih živimo.
To se bode le tedaj spremenilo, če pride na mesto dr. Korberja državnik, ki bode imel dovolj poguma ijn dovolj državniške spretnosti, lotiti se rešitve jezikovnega vprašanja in poravnave s Čehi, če v to privolijo Nemci ali ne. — Jezikovno vprašanje se mora najprej rešiti, potem je šele na izboljšanje razmer v parlamentu in na redno delovanje misliti.
Dokler se pa to ne zgodi, je vsa modrost ministrskega predsednika brezuspešna, kajti dokler obstoji krivica nasproti Čehom in ostalim Slovanom, ne povrnejo se mirni časi v državni zbor in bolje je, da se čim preje vsi n a d a I j n i poskusi po sedanjih receptih ministrskega predsednika enkrat za vsele|j opuste in da se državni zbor razpusti. (Burno pritrjevanje.)
Umevno je pa tudi, da nesrečne komplikacije na Ogrskem sila neugodno uplivajo na naš parlament iu da se bliža čas, ko se bo treba odločiti za razdružitev z onostransko državno polovico, če se hočemo izogniti še večji škodi in odvisnosti od gospodov Ma-džarjev.
Osebno delovanje poslanca Planfana.
Kar se tiče mojega osebnega delovanja, ne morem vam veliko povedati, kajti parlamentarne razmere so take, da posamni poslanci ne morejo odločevati, temveč da le večje stranke in sicer tudi te v raznih zvezah odločujejo.
Ker ni rednega delovanja v parlamentu in ker je ondu obstrukcija v permanenci, ima posameznik tudi le malo prilike posegati v debato obstruk-cijonistov.
Jaz sem govoril zoper nujnost predloga o krošnjarskem zakonu, in stavil več resolucij in spre-minjevalnih predlogov k istemu, poprijel potem za besedo v prilog slovenski univerzi v Ljubljani, dalje za izboljšanje plač avskultantov in pravnih praktikantov in konečno sem protesto-val zoper žalitve slovanskih vseucilišč-nikov po poslaucu Bergerju.
Glasoval sem lani za budgetni predlog, kajti isti je vseboval tudi postavko za celjske slovenske paralelke in bati se je bilo, da padejo s proračunom tudi paralelke.
Ko se je glasovalo o hrambovski predlogi, smo se mi napredni poslanei vzdržal i glasovanja, ker nismo dobili konkretnih obljub od ministrskega predsednika, katere smo v prilog slovenskemu narodu in svojim volilcem zahtevali.
Vložil sem tudi nekaj interpelacij. Končno še pristavljam, da sem izvršil precej obsežni referat o protestu zoper volitev dr. Bernattija in dr. Pommcrja. Prvi referat bil je zaradi obsežnosti tiskan.
Dosegel sem, da se je prvi obrok za preložitev gorjanske ceste proti Metliki vstavil v letošnji proračun s 4G.000 K in dosegel, da se je od prispevka, ki ga je mestna občina Ru-dolfovo za zgradbo mostu Čez Krko zavezala sc plačati, odpisala vsota 10.000 K (Živahno odobravanje.) in upanje imam, da se bo tudi še ostanek odpisal. Prošnjo sem meseca fe-bruvarja t. 1. ministrskemu predsedniku samem izročil ter jo kar najtopleje priporočil. (Živahno odobravanje.)
Tudi sicer sem pri vsaki priliki na pristojnih mestih zastopal z vso u nemo in odločnostjo interese Novega mesta in drugih dolenjskih mest in po-saninih meščanov, ki so se do mene v raznih zadevah obračali. Kar je bilo mogoče, sem vselej rad storil iu dosegel sem tudi dokaj uspehov. Tako bodem tudi v bodoče deloval.
Kaj nas v novem zasedanju čaka, tega ne vemo; pač pa vemo, da bomo vsi storili svojo  dolžnost v polni meri
in da ostanemo na onem stališču, koje smo zavzeli kot narodno-napredui kan-didatje za državni zbor. S tem naj za ključim svoje poročilo.  'Burno odobra-vanje in ploskanje.)
Položaj na Ogrskem.
Ko se je pred meseci prvič imenoval grof Tisza kot bodoči ogrski ministrski predsednik, so madjarskt listi pisali v najoatrejšem tonu proti njegovi 03ebi in naglašali, da se morajo proti njemu v slučaju imenovanja  dvigniti  vsi  pravi madjarski rodoljubi, zakaj Tisza je bije dunajskemu dvoru obljubil, z železno roko vdušiti   gibanje   glede   armad nega vprašanja.   Žito se je ob5e pričakovalo, da bo imenovanje grofa TiftZS za ministrskega predsednika izzvalo v madjarskih političnih krogih hud odpor.   Toda kar se je pričakovalo, se ni zgodilo! Nasprotno., gref* Ttszo je   cela   ogrska  javnoat pozdravila kot rešitelja iz opasne situvacije in eelo neodvisna stranka ga je sprejela z neko prijazno resarro.   To je vzbudilo splcšio  začudenje, zakaj nadejalo se je, da  bo imenovanje moža   »z   železno  roko«  izzvalo v opozicijonalnih krogih  najhujši odpor. Po mnenju dobro poučenih politikov je grof Tisza »prijazno re-servoot neodvisne stranke kupil z zakulisnimi  koncesijami.   To je prav mogoče!      Predsednik neodvisne sranke, Fran Kossuth, je priobčil v svojem glasilu članek, v katerem ostro obsoja obstrukcijo, kar je vrlo pomenljivo in kaže, da se je grofu Tiszi najbrže posrečilo si pridobiti blagohotnost in naklonjenost opozicijonalnega voditelja Kossutha. Za kakšno ceno, se sedaj še ne ve! Naglasa se samo, da bo neodvisna stranka v najkrajšem času formulirala svoje zahteve in jih predložila ministrskemu predsedniku v uvaževanje. Ako   bo   grof  Tisza napram tem  postulatom  zavzel prijazno stališče — to je baje zagotovljeno — bo neodvisna stranka na celi črti položila obstruk-cijsko  orožje  in  krenila na pot krotke in pohlevne opozicije.
Bolgarija in Srbija
sta najbolj obrekovani deželi na Balkanu. Nemški spletkarji si dan na dan izmišljajo nove krize in zarote; enkrat pišejo nemški listi, da so nastale DOTO zarote proti srbskemu kralju, dasi se vozi kralj sam med ljudstvom okoli, ki ga povsod prisrčno pozdravlja. Drugič zopet pišejo, da se kralj odpove prestolu, ali da se je osnovala zarota po celi Bolgariji in Srbiji, ki prežene kneza F e r d i n a n d a ter združi Srbiji* in Bolgarijo pod enim vladarjem. In četudi morajo take laži zopet in zopet preklicavati, jih vendar ne mine llasi obrekovati slovanski državi na Balkanu iz nevoščljivosti, ker sc uspešno branita nemškega vpliva.
Ko je te dni dospel na Duuaj novi srbski poslanik, bivši ministrski predsednik iu minister zunanjih zadev, profesor dr. Mijo Vuie, jc zopet poučil nemško časnikarstvo, [da si zastonj dela upe na propad Srbije. In dr. Vuiv je tako resen učenjak in politik, da niti nemški šovinisti ne upajo dvomiti nad resničnostjo njegovih bosecL Spre-jel je namreč urednika „N. Fr. Tresse ter mu rekel med dragim: Fpam, da se bližamo boljši bodočnosti. Dobra volja za mir iu delo jc pri vseli faktorjih, ki pridejo v poštev. Ob€ radikalni stranki sta sc združili 11 notranje pO trebe. Nimamo druge stranke v deželi, ki bi mogla s svojo večino vladati Kralj ima trdni namen, postopati strogo ustavno, in zato so se zbrali okoli njega radikalei obeh barv, da mu za gotovijo večino. Dela je mnogo. Najprej se mora zagotoviti politična iu tinancialna stalnost. Glavna napaka Obrtno T i 06 V je bila, da so vedno mislili na prevrat. Uganjali so metisto-felično politiko, danes zidali, jutri podirali. Vsled tega je trpela dežela \ političnem ugledu, v gospodarskem razvoju in v tiuaneuem položaju.'
Vuie jc  mnenja, da  pri sedanji dobri volji kralja iu  poklicanih laktor
cv se lahko napravi v Srbiji v štirih letih ravnotežje, (ilede vesti o nameravanem odstopu kralja Petra v prilog svojemu lOletnemu sinu je rekel Vuie, da so vse take vesti popolnoma izmišljene, ker kralj Peter želi in pripravlja svojemu otroku le dobro, a če bi se sedaj prestolu odpovedal, ustvaril bi tak položaj, kakršnega je zakrivil Milan, ko se je na ljubo sinu Aleksandru prestolu odpovedal. Sicer je res, da bi posamezni nezadovoljoeži, ki so se pri prejšnji vladi obogateli, radi podkopavali novo vladarstvo; toda v Srbiji nihče ne želi od najbogatejšega podjetnika do revnega kmeta ničesar bolj kot mir, red in zakonitost.
Glede balkanskega vprašanja je izjavilVuić, da dvomi, če se bodo posrečile reforme. Položaj v Macedoniji je res nevzdržljiv. Dežela je vsled slabega gospodarstva in ropanja i/žeta, ljudstvo jc brez kruha. Ako sc do spomladi ne napravi red, bo ljudstvo vsled obupa •/grabilo za orožje. Srbija ostane tiha opazovalka, dokler ne pridejo v nevarnost njeni interesi v Stari Srbiji.
Politične vesti.
— Državni zbor ima danes prvo sejo. Predložijo se mu sledeče predloge: proračun za leto 1004. in šestmesečni budgetni pro vizorij, zakon, s katerim ee vlado pooblasti, da sklene začasno trgovinsko pogodno z Italijo in z Mehiko, novi zakon o vojaških taksah, predloge o zgradbi lokalnih železnic in končno zakon o ureditvi sladkornega prometa
z Ogrsko.
— Za reformo hišnega davka zboruje na Dunaju posebna enketa. Sekcijski načelnik Meyer je v imenu vlade priznal, da je sedanji hišnorazredni davek zastarela stvar.
— Direktni davki v Avstriji s:> znašali Uni 198 750 652 K tedaj zh 4343.668 K več kot 1 1902 Skupna carina je dala leta 1903. či stega preostanka 87,530 639 K ali za 1,369.393 K več kot k ta 1902
— Novih topov si naroČi av-slrijska vojna uprava v teku štirih let 3000. Ra7un že zahtevane »malenkosti« 38 milijonov krt n se v ta namen kredit le neznatno zviša.
— Načelnik b o s a n s k oh e r-eegovins ke vlade in poveljnik 15. voja postane baje namesto odstopivšega barona A p p e 1 a sedanji poveijnik 7. veja fldem. Lud ovi k S c h w i t z e r vitez B a y e r s h e i m
— Bolgarsko sobranje je otvorii knez Ferdinand s prestolnim govorom, v katerem izreka veselje' da je ljudstvo pri volitvah spoznalo resnebo položaja ter pe zediniio za vladne kandidate. Nadalje je povedal, da so se morali z ozirom na resne čase napraviti izvanredni izdatki za armado. Obljubil je, da si bo vlada prizadevala na vso moč, ohraniti dobre ednošaje napram Rus'ji, veliki osvobodi tel j ici Bjlg^r'je in napram diugtm velesilam ter sosednjim dr žfevam. V be-igrajsk.h vladnih krogih so baje nt zadovoljni, ker ni prestolni govor direktno omenjal Srbijo, dasi je srbski prestolni govor povdarjal skupno delovanje Srbije in Bolgarije.
— Boris Sarafov v Sofiji V soboto je došel v ScfijO vodja ma cedonskih uitaše»v, Boris Sarafov, tu je  bil  z  velikanskim   navdušenj m sprejet.   Na kolodvoru  ga je čakala nešteta množica, ki ga je burno po zdravljala ia ga kar obsipala z lovor jevimi venci  in s cvetlicami. Vlada se je na vte  načine trudila,  da bi preprečila slovesen sprejem, toda ni se ji posrečilo.   O svojih načrtih ni hotel ničesar določnega povedati, iz česar se tklepa, da se v Macedoniji pripravljajo važni dogodki.
— Nemški cesar se pride v kratkem  zdravit  na  južno Tirolsko ali pa na Gardsko jezero.   Med po toma obišče bavarskega vladarja.
— Vstaja v San Domingu Ljudstvo je izklicalo Vimenesa za predsednika rt publike. Dosedanji predsednik Gil se skriva v nemškem konzulatu. Dne 12 t m. se je še glavno mesto vedno bombardiralo, ne da bi bilo mesto posrb 10 trpelo. Ameriška vojna ladija je priplula * red mesto.
Dnevne vesti.
V Ljubljan), 17 novembra.
— Klerikalni shodi. V nedeljo so klerikalci priredili pet sho dov, o katerih poročajo silno bahato, ki pa so bili v resnici jako klavrni. Tudi to pot se klerikalci svojih shodov niso upali naznaniti.
V tem, ko naznanja naša stranka vsak shod, prirejajo klerikalci svoje shođo po farovskih vežah p o p o 1 n o m a skrivaj. Klerikalci se pač 1 j u d stva boje! V Skorji Loki je v nedeljo pridigoval dr. Šusteršič. »Slovenec" pravi o tem shodu; „Govorilo je sta-roslavno mesto Škofja Loka z okolico."
V resnici pa na tem shodu ni bilo nič mestjanov, nego sami kmetje, katere so prignali duhovniki. Celo iz Selc so jih prignali, ker jih v loški okolici ne morejo več dosti dobiti. Na-vzočnib je bilo kacih 15 duhovnikov. Med temi je bil najglasnejši kaplan Z a p l o t n i k, ki je edini delal med-klice. Kmetje so se popolnoma mirno zadržali, po shodu pa so v gostilnah silno zabavljali na Šusteršiča. To pa radi tega, ker je Šusteršič na shodu govoreč o učiteljih doslovno rekel: „Kadar bodo liberalni učitelji prirejali protestne shode,
naj si svoje kosti natanjko n u m e r i r a j o, sicer bo v d e ž e 1 i še v e e j e pomanjkanje učite 1 j-stva." Celo klerikalni kmetje so bili do s k r a j n o s t i ogorčen i, da je načelnik i a r š k e stranke, zaupnik in desna roka ljubljanskega škofa poživljal na uboj liberalnih učiteljev. rKam pa pridemo, se bomo začeli pobijati ?u so vpraševali klerikalni kmetje in dostavljali ..kaj pa bo, če bodo liberalci rekli, naj si farji puste kosti numerirati.a Sicer pa se bomo o tem Susteršičevem pozivanju na u b o j u Č i t e 1 j e v že še drugod pomenili tako, da bodo farji kar poskakovali. V S t. Lovrenc u je imel dolgočasni Nace Žitnik shod. Ljudje so hoteli shod kar razbiti iu pognati Žitnika v beg, a svarilo se jih je, ker bi v takem slučaju lahko kdo prišel v nesrečo, posebno ker farške priče tako rade po krivem prisegajo. Nekoliko pa se jc Načeto že posvetilo.
V Sori je klobasal dr. L a m p e, v Slavini dr. Krek, v D o b r e p o 1 j a h pa je konsumar in agent škofove zavarovalnice M u Š t a r izrekel konsu marju Jakliču svoje neomejeno zaupanje, Jaklič je bil tako ginjen, da bi se mu skoraj — peč podrla. Druga nesreča se ni zgodila.
Škof in svobodna volitev. Obča volilna pravica in svobodna volitev, ljudstvu prav ieo ! vpijejo kleri-kalci na vseh koncih in krajih. In kako razumevajo to občo, svobodno volitev V Ž njimi voliti brezpogojno, to je tista svoboda, o kateri besedičij« . Zato imamo najlepši dokaz pri pokrovitelju klerikalne stranke, pri Škotu samem. On ne pozna nobene svobode in gorje njemu podrejeni m osebam, posebno d u h o v n i k o m, če se upajo zahtevati zase toliko svobode, kakor jo ima zadnji hlapce, šc bo bralcem „Slov. Naroda" v spominu, kako je za de-želnozborske volitve pred dvema letoma škof zapretil v pismu nekemu duhovniku, ker ta ni imel namena voliti klerikalne kandidate. Žugal mu je s suspendiranjem, ako od svoje namere ne odstopi. Znano je, da jc boj, ki ga bijejo stranke v občinah po de želi, več ali manj gospodarskega značaja. O kaki ekstremnosti glede politične barve, ne more biti govora. In Če ima v tej ali oni občini recimo naša stranka bolj pametne gospodarske težnje in uresničenje teh teženj zavisi od zmage liberalne ali klerikalne večine, kakor se že imenuje, in da se ondotni duhovnik nekako mirno zadrži ter ne vleče ne na desno, ne na levo, tedaj jc ogenj v strehi. Kedki, ko bele vrane, so taki duhovniki, vendar se še dobe. No in škof? Dotični župnik, ali kar si bodi, dobi takoj ukor ali še kaj hujšega. Ce je voljen v odbor od naše stranke, mora na škofov ukaz odložiti odborništvo; on ne sme sodelovati pri res važnih gospodarskih vprašanjih. Tak župuik ima navadno   na strani  kakega mladega
kaplana, da ga kontroluje in vsak korak iu besedo, ki jo izgovori župnik v prid naši stranki naznani škofu. Res, nobene prostosti nimajo taki duhovniki. Na škofovo povelje se morajo umakniti iz njih [župnij. In zakaj vse to. Ne odobravajo škofove politike in dosti je. In ti ljudje vpijejo po obči, svobodni volilni pravici? Kako morete to zahtevati, ko jo sami, oziroma Škof na najeklatantnejši način teptate. Skof naj pusti najprvo svojim ljudem proste roke in potem naj šele zahteva to svobodo za druge. Ko zopet pride ta točka v dež. zboru na dnevni red, se lahko brez ovinkov pove take slučaje, ki so se res zgodili in najjasneje osvetljujejo klerikalne naklepe. Seve, zabito, nevedno ljudstvo, to bodemo že še zdaj lahko vodili za nos in deželni de-narei so naši, četudi jih plačajo dvakrat toliko liberalci, si mislijo kleri kalci. Škof naj da prvi najlepši izgled in naj vsakemu pusti po svoji volji izvrševati državljanske dolžnosti. Dokler se pa to ne zgodi, pa vemo, da klerikalcem ni za drugega, ko za večino iu da nevedno ljudstvo le farbajo in nič drugega ko — farbajo.
— Klerikalno nanodnja-
štvo. Iz Kamnika se nam piše: Napredna stranka je mnogokrat že izjavil*,  da   je   vsikdsr pripravljena
za narodno delo skupaj s klerikalci, a ti, ki se vedno s svojim narodnja-stvom bahajo. to skupno narodno delovanje dosledno cdkUnjajo, kar je najboljši dokaz publot-ti njihovega narodnega Čutenja Pri nas se je ravnokar dogcd 1 slučaj, ki je vrhu nec klerikalne nesramne nestrpnosti. Za družbo sv. C nI* in Metoda, ki Vedno toži o slabih dohodkih, priredite združeni podružnici — moška in ženska — v kamniški narodni či talnici začetkom grudna gicddiško predstavo. Glavno ulogo igre »Materin blagoslov« je prevzel g. Rudolf N i f e r g a 1, trgovski sotrud-nik v trgovini Karla Kumra in Franceta Šubeljna. Ta dva mu prvotno nista prepovedala sodelovanja pri igri, a končno sta si — gotovo ne brez vednosti dekana Lavrenčiča — stvar premislila in odpovedala gosp. Rudcifu Niftrrgaiu službo za slučaj njegovega sodelovanja pri omenjen' gledališki predstavi. G:>sp. Nfeigal, ki je bil že poprej svoje sotruddtvo z 111 š k o besedo obljubil, cs'al je mež beseda in odpoved službe spre jei, d* se predstava v prid družbe sv. Cmla in Metoda ne onemogoči. Vsa čast njemu in to njegovo moško postopanje bo zanj najboljše pri poročilo pri narodno-naprednih trgovcih Klerikalna nestrpnost pa sa je zopet pokazala v grdi svoji nagoti. Za slabo pUčo tirj&jo ti narodnjaki dvomljive vrednosti duševno robstvo od svojih uslužbencev, ktrjih pa ne zavira, da pri vsaki prilike kriče, da im?*jo narodnost le oni v zakupu. Končno bodi omenjeno, da :t* tu-kajšni podružnici družbe sv. Cirila in Mttoda že več veselic priredili v Fišerjevem hoteiu, ki od svojega obstanka ni v liberalnih rokah, kar pa pristaše nar. dno napredne stranke ni odvračalo od udeležbe in izdatnih žrtev tako, da so te veselice done.de imenovani družbi prav lepih dohodkov. Klerikalna grdobija je tem večja, ker je gospod Rudolf Nifergal vedno podpiral svojo mater, revno vdovo b tremi še nepreskrbljenimi otroki. Besede Kristusa: »Kdor ni z mano je zoper mene«, razumevajo klerikalci t&ko, da ubiti je vsakega, ki ni ž njimi.
— „Pamet ia vera". Da ni „družba — ali bolje povedano — bratovščina sv. Mohorja" že dolgo nič druzega, kakor slepo orodje v rokah klerikalizma, in da je izgrešila že davno svoj prvotni namen, med priprostim narodom širiti p i osveto, je obče znana in prizuana stvar. V zadnjih letih pa so padli njeni književni proizvodi na nivo kakšnih „cajtengu za tretjerednike, Čemur se ni čuditi, ako se pomisli, da se pretežna večina so-trudnikov rekrutira iz krogov najstrast-nejših kaplanov in kaplanskih ličink, „lemenatarjiw imenovanih. Kjer koli umre širom slovenske domovine kak obskurcn tajmošter, ki si je dal prebe-liti svojo kuhinjo — takoj pride nje-
gova slika v Mohorjeve knjige, češ, da je izvršil ogromno kulturno delo; če jo je dal „zmalatiu, pride pole/? tega šc v „Dora in Svetu ali kako drugo tako revijo h la „Pelikan", ki se peča s čudeži in metafiziko, kakor izborna Mohorjeva knjiga „Pamet in verau, iz peresa učenega apologeta I. M. Seiger-schmieda. Na podrobnosti v tej knjigi nakopičenih takozvanih dokazov se ne bodemo spuščali, niti ne na njihovo verodostojnost — saj znanstvene kritike ne prenese nobeden izmed njih — ampak vse prijatelje neprostovoljne komike opozarjamo na izborne pripombe naravoslovca in učenjaka Seiger-schmieda, kjer govori o lurdskih čudežih (st. 96), in kjer se ta v „zna nosti vseh znanosti" izšolani modrijan, čigar kompetenca je brez vsakega dvoma, drzne napisati stavek: „Zdrav-nik, ki taji čudeže v Lurdu, ali jih hoče naravnim potom razložiti, je ali lažnik ali neveduež". Veseli nas, da je 99% vseh zdravnikov, hvala Bogu, takih neresnieoljubov in ignorantov, ki se smejejo raznim duhovniško zajamčenim čudežem, in da je takih poštenjakov in učenjakov, kakor jih zahteva Seigerschmied sorazmerno v zdravniških vrstah jako malo in da se njihova imena prav pogosto imenujejo v zvezi z besedo rGesinnungslumpereia. Tudi bi se nam zdelo precej vseeno, kaj učenjak Scigerscbmicdovega kalibra napiše o pameti iu veri, in kaj izvaja v svoji dolgočasni iu slabi kompilaciji. Ali stvar ima drugo stran, in ta jako diši po „gšettuu. Kajti od slej naprej delati bo moral vsak zdravnik na kmetih pri svojem fajmoštru dopolnilno izkušnjo iz hidroterapije. Ce bo verjel na lurdskc čudeže, kakor verujeta nanje n. pr. klerikalni klinični avtoriteti dr. Zaje in dr. Divjak, bo priporočila vreden, če pa jih bode le „hotel razložiti na ravnim potom-* — anathema sit. Got-pod tajmošter poslali bodo po svojega promoviranega zaupnika, iu če tega ne bo pri rokah, opravi njih posel kak konjederee, ki klerikalne učenjake gotovo povsem lahko nadomešča. Za ailo pa ostane še vedno v Ljubljani Luka Smolnikar — I. edini eksporter za garantirano pristno lurško vodo. Bog nam ga še dolgo ohrani in ne daj, da bi zvedel zanj nižjeavstrijski deželni odbor — kajti kot propagator katoliške znanosti utegnil bi mu preskrbeti primerno službo, iu odvzeti naš deželi tega vodenega izvedenca in strokovnjaka.
— „Slovenćeva" podlost že presega vse meje. V sobotni s/oji številki se je namreč povzpel do nesramne trditve, da je nemškutirski »Stajerc« naš zaveznik. Le počasi, prijatelj »Slovenec«! Dokler nam ne boš jasno in določno povedal, zakaj tako skrbno zakrivaš dejstvo, da je vrhovni voditelj klerikalne stranke, škof Anton Bonaventura, naročen na »Štajerca« in ga gmotno in moralno podpira, pada brez-obrazno sumniČenje z vsj pezo na tebe nazaj! »Slovencev« mtuever je prozoren. Da bi prikril sramotno dejstvo, da podpira škof B ^naventura v lastni svoji osobi »Štajerca«, kriči na vse pretege, da smo mi v zvezi s tem nemškutarskim listom. Će pa misli, da mu bo to kaj pomagalo, se pa slino moti! Razsodna javnost pozna dobro take manevre. Tuii tat, katereg* zasleduje oko postave in ki beži po ulioi, kriči, da bi ušel zasledovanju, na vse grlo: »Primite, primite tatu«! Tako dela v tem slučaju tudi »Sloveneo«!
— Slovenjegraški kon-8 u m. »Slovenec« in »Slovenski Gospodar« zavijata, češ slovenjegraški konzum ni v konkurzu. Uradni list, katerega izdaja samo c. kr. trgovinsko ministrstvo, pa razglaša v št. 45. na strani 595, da se je ctvoril 27. oktobra 1903 konkurz čez »Gesobiifts-fiihrer der »Zadruga« in \Viudisoh-graz, Jakob Vrečko«. Konkurzni komisar je sodni pristav dr. Fran Friedl, upravitelj konkurzne mase pa notar dr. Johann Tomschegg, oba v Slov. Gradcu. Zdaj je pač vseeno, kdo je v konkurzu, ali Vrečko, ki ni nič druzega kot farška marijoneta, za katero so se skrili pretkani in zviti kutarji, ki so se poloma bali in tega revčka naprej porinili, ali pa imenoma
konzum kot takšen, kajti Vrečko r: nič in nima nič, izvzemši morda to, da se je skušal okoristiti, kakor Ar. tur Klobučar v Marnbergu in K*, cijan Mollo v Vitanju, ki sta oba i. kašo pihala, katero so jima skuha pristaši mariborskega odrešenika, aj dvom no pa ga čaka enaka pravičn* osoda, kakor je zadela imenovani dva konzumarska osrečevatelja. To liko, da se ne bo mislilo, da n*&4 poročilo ni zanesljivo.
— Spremembe v politični službi. 1) želnovUdni svetnik U dosedanji vodja okrajnega glavarstva v Novem mestu, gosp. Bogomil Friedrich, prevzame vodam okrajnega glavarstva okolioe ljub Ijanske, okr. glavar v Postojni, gosp Viljem baron Reohbach, h vodstvo okrajnega glavarstva novo rreškega Vodstvo okr. glavarstva v Postojni je začasno poverjeno gosp nadkomisarju in dosedanjemu vod,; ljubljanskega okr. glavarstva, gogp Štefanu Lapajne.
— Spremembe pri dri, železnici. Adjunkt g. Mtt.Oman v Kranju je poki o in k železniškemu ravnateljstvu v Biljak, na njegovo mesto pa pride g. Ivan S o k 11 £ doaedaj asistent v Ljubljani.
— Učiteljske vesti. V S* rem trgu je začasno nastavljena u učiteljico ab*olv. učiteljska kandidi< tinja gdč. M ari ja B uča rj e v a. Ph vizorični uč telj v Metliki, g Ivan ŽnidaršiČ, je imenovan za sup lenta na meščanski šoli v Krškem ni njegovo mesto pa pride absol? učiteljska kandidatinja gdč. Silv i ji P u x o v a,
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes se poje prvu v sezoni velika opera »D al i b o r« Di 3 3 ne zadrži nova opera »F v geni Onegin«, ki pride na eder v krat kerr, dovolilo se je nekaterim soli stom, da pOj6 svoje uloge v mate rinščini. V petek je zopet operni predstava. V nedeljo pa sta dv« predstavi in sicer popoludne »Prav ljica o Krišpinčku«, zvečer pi
repriza »L e g i o n a r j e v«.
— Poročil se je g. Fdvard Tavčar z gdč. Dinco BI uma u er j e v o. čestitamo!
— Splošno slov. žensko društvo. V poročilu o nedeljski veselici tega društva je po neljubi pomoti izostalo med imeni dam, ki so si si stekle za veselico posebnih zaslug, ime bi. gospe dr. Tri lit* je ve, ki je zaradi znane nezgode morala deloma nadomestovati pred sednico.
— Elizabetna otroška bolnica« Povodom godu rajne cesar c-E izabete bo v hišni kapeli otroške bolnice, Streliške ulice št. 15. v če trte k, dne 19. t. m. ob 10 uri dopoludne sv. maša zadušnica, t kateri so vabljeni pilfg pokroviteljic vsi prijatelji  in   podporniki zavoda
— Posto v Itlakah pri Ltiji je dobila gdč. Amalija Klinar jeva.
— Jubilejske ustanove
Trgovska   in   obrtniška   zborni* a H Kranjsko razpisuje za leto 1903 osem najst Cesar Franc Jožefovih ittl (8 po «~>0 K in 10 po 20 K) za mogle obrtnike vojvodine Kranjske; ii pet Cesarice Klizabete ustanov po 4 za onemogle uboge vdove kranjski! obrtnikov. Prošnje naj se pošljej govski in obrtniški zborniei v Ljubljaiu do ćjO. novembra 1903.  Priloži saj it jim od občinskega in župnijskega t potrjeno dokazilo, da je prositelj samostojno izvrševal,  da sedaj Karti onemoglosti ne more več delati in je ubog;  oziroma  da je  prositi\j onemogla uboga vdova bivšega sam stojnega obrtnika.
— Prost pouk v godbi« Dečki v starosti od 15 do 20 let, ki žele pouka v godbi — na pihalih ali pa godalih, — naj ie zglase pn novem kapelniku društvene godbe g. Fr. P a o 1 u , ob torkih in četrtkih zvečer od 6 do 8. ure v godbeni sobi na magistratu. Pouk je brez plačen.
— Dve ženski trupli st
potegnili v enem dnevu v Trstu 1 morja. Prva utopljenka je bila -letna Candida Mandini, dru-pa 42ietna Marija Dal Sar Pri nobeni pa še ni dognano, kak sta prišli v morje.
— Ponesrečen gostilničar Na Marije Terezije cesti je vdenj zvečer ponesrečil gostilničar Pete' Stepio, stanujoč v Gradišču štev. ' Peljal se je s kolesom iz Šiške i< mu je kolo na blatni cesti spodrsnil" da je padel in se na obrazu prece poškodoval
ni
H
nj
ž
ie
o š«
ni
in v*
ir vo
ib
JP P*
v
»p.
*Ji
*p
i.
m iu ro
*,
ta za a-ro \n ip m Iv ja
ia
D; i i al-
>liJ te na ve i v pa
rd
ko
aki ibi ki lih *r
■de
sd
>l
ioe ke Se-
ir^
, h Ijic da ti j i
iT-
re
za
10V
ne
in ) K kih
tr-ani
se ida brt adi
da icaj no
bi
ki lih pri be, iih »ni ez*
80
il 72-
ig»
i o.
rs)
ter
, 7. ia Uo ce}
— V  Brnici  pri Beljaku
prirede v nedeljo dne 22. t. m. brniški slovenski dileiantje ▼ prostorih g. P o g 1 i & a veselico v prid ponesrečenim prebivalcem kanalske doline. Na sporedu je igra »Lokavi snubao«, govori, prosta zabava in ples. Pričakuje se z ozirom na dobrodelni namen mnogobrojne udeležbe.
— Vojatko strelišče. Gar-
nizijsko elementarno strelišče na Ze lenem hribu je rekonstruirano in se vrše na istem od 16. t. m. vsak dan vaje v streljanju.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. 1.) Jakob Narobe, kajžar iz Stošc, je Jne 13. vinotoka svojega očeta iz postelje za noge vlekel, da je starček z glavo priletel na tla, suval ga je s pestjo v prsa iu tolkel po glavi; grozil mu je tudi, da ga bo ubil, če bo le eno uro zaradi njega zaprt. Ker je obtoženec jako surov in delomržen človek, se je te grožnje 841etni starček tako prestrašil, da se je iz bojazni pred svojim sinom na svojem revnem ležiščn tresel. Obsojen je bil na 6 nie-secev težke ječe. — 2.) V Deklevovi krčmi v Landolu je pilo dne 31. vel. travna več kmečkih fantov; med njimi je bil tudi posestnikov sin Janez Doles. Prišlo je do prepira, ki pa je kmalu polegel, le Doles je rogovilil in je v
i nji Antona Jarca parkrat tako močno po glavi udaril, da se je ta zgrudil; potem je šel na cesto, kjer je s kolom zavratno udaril Andreja Karuzo čez desno uho tako, da mu je prebil ur eno.   Sodišče  je  Dolesa  le zaradi
-topka zoper telesno varnost na 5 dni zapora obsodilo. — 3.) Anton Mlakar, zidar v Nadlesku, je prišel 24. vinotoka zvečer v hlev Luke Ravšeljna v Pudobu in je počel druge zidarje, ki
'um nočili, zmerjati z barabami in jih poditi iz hleva. Ker se je Andrej N :čič temu postopanju uprl, so prijeli
ariši Mlakarja in ga vrgli na gno-išče. Drugi dan je Mlakar NuČiča z dolgim kuhinjskim nožem iskal rekoč, da ga bo napravil mrzlega in da mu
v par urah življenje vzel. Ker je bil obtoženec zaradi težke telesne poškodbe in tudi zaradi uboja že kaznovan in ga je sodišče hudodelstva javne sile krivim spoznalo, je bil obsojen na 16 mesecev težke ječe. — 4.) V nedeljo, 27. kimavca t. 1. zvečer, je stalo v vasi Podgorici več domačih fantov, ki so peli. Njim nasproti privpije fant Jožef Zaje, ter se ustavi pred gručo fantov z osornim vprašanjem, kdo da bo njega spat gonil; na odgovor Ja-!>a Majdiča, „kdo pa je to rekel", sel je obdolženec okoli Majdiča tako, da mu je prišel za hrbet in ga je brez nadaljnega besedičenja sunil z nožem. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe.
— Semenj. Včeraj je bilo na semenj prignanih 637 konj in volov, 289 krav in telet, skupaj 926 glav. Kupčija je bila pri govedi kakor tudi pri konjih dobra kljub slabemu vremenu.
— Avtomobil v Ljubljanici.
Včeraj zvečer so je peljal baron Co-delli s svojo soprogo iz gledališča z avtomobilom domov. Po Poljanskem nasipu je vozil prav naglo, tako da mu je naenkrat zavil avtomobil po bregu v Ljubljanico, kjer je obt čal. Nesreča se ni nobena pripetila, paČ pa so morali pripreči par volov, da so potegnili avtomobil na Poljanski nasip.
— Popadljiv bik. Delavec Ignacij Pristov, stanujoč na Tržmčki cesti štev. 4. je včeraj na državnem kolodvoru pomagal izkladati iz vagona bika, kateri ga je zagrabil za l^vo roko in mu na sredincu potegnil
Ž5 in meso do kosti. Pristov je šel nato v deželno bolnico.
— Nezgoda. Pri stavbi mestne hranilnice je danes dopoludne padla tesarju blažu Sodnikarju iz Kožarjev st 30 železna spona na glavo in ga precej poškodovala.
— Ukraden aod. Hišnemu posestniku in vinotržcu Josipu Len-ittu je bil izpred kleti v Vod matu ukraden prazen vinski sod, držeč nad 600 litrov. Na sodu ae nahajata črki J. L.
— Žepna tatvina. Posestnioi Ivani Peklajevi v Vodmatu št. 61 je bila včeraj na Vodnikovem trgu pri Bazarju ukradena iz žepa denarnica, v kateri je imela bankovec za 20 K in nekaj drobnega denarja.
— Iz Hrudice na Gorenjskem se je pripeljalo danes 100 delavcev v Ljubljano, ki so zapustili delo pri zgradbi železnice in pojdejo domov.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 138 oseb, in sicer 20 Slovencev in 118 Hrvatov.
— Iz Amerike se je pripeljalo včeraj zvečer in dane« z-utraj * Ljubljano 300 Slovencev in Hrvatov ter 500 Lahov.
— Izgubljeno in najdene reči. Sobni slikar Karol Naglic, stanujoč v Strelifikih ulicah štev. 20, je itgubil na poti od Vodnikovega trga po Mestnem trgu in po Croljarskih
ulicah do Brega bankovec za 10 K.
— Mesarski vajenec Alojzij Peltč, stanujoč na Tržaški oesti St 24 je našel na Vrtači  pozlačeno verižico.
— Koncert druitvene godbo vrši se jutri aveoer v restavracijskih prostorih g. K e n d e. Začetek oh 8. uri zvečer. Vstop prost.
— Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe. Mestni trg štev. 27. Te lefon štev. 99. Od 6. do 12 novembra je dela iskalo 10 moških in 34 ženskih delavoev. Delo je bilo ponuđeno 14 moškim in 31 ženskim delavcem, v 35 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januvarja do 12. novembra je došlo 2581 prošenj za delo in 2483 deloponudeb. V 1536 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 mizar, 1 kovač, 1 gostilniški sluga, 4 konjski hlapci; tonske: 1 hotelska likaric«, 3 lin- plačilne natakarice, 3 gostilniške kuharice, 5 deklic k otrokom. Službe iščejo moški: 2 trgovska pomočnika, 1 skladiščnik, 1 pot nik, 2 pisarja, 1 mašinist, 1 vrtnar, več trgovskih in pisarniških slug, 1 graščinski kočijaž; ženske: 3 prodajalke špecerijske in mešane stroke. 2 blagajničarki, 2 fini kuharici, 1 gospodinja in drugi posli. Oddati je takoj stanovanja z 1 in 2 sobama, več mesečnih sob, tudi s hrano, 1 prodajalna, (sa februvar), stanovanja z 2 sobama. V najem se iščejo za februvar stanovanja z 2 in 3 sobami. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
— Hrvatske vesti. Rešen od obtožbe. Včeraj se je vršila glavna obravnava proti brivcu J. Ko-vačiču, ki je v neki kremi dejal dne 5. vel. travna, da so bana obesili v Tuškaneu. Obtoženec, ki ga je branil dr. Frank, je bil oproščen. — Nar. skupščina na Sušaku. Predvčerajšnja javna skupščina na Sušaku se je sijajno obnesla. Vkljub dežju se je zbralo nad 2000 ljudi. Govorili so Barčič, Bonetić, Ambrožić, dr. Lenac in župnik Babic. Istotako dobro sta se obnesli skupščini v K r i £ e v c i h in Novi Gradiški. — Ustavljena preiskava proti sotrudniku „Nar. Obrane". Na denuncijacijo osječke „Slav. Presse" uvedla se je preiskava proti sotrudniku „N. Ou, V. Wilderju, češ da je on prouzročil s svojim govorom, da so delavci navalili na barako in strgali delavski red. Po zaslišanju vseh, po „Slav. Presse" označenih prič se je ustavilo vsako nadalnje postopanje proti V. Wilderju.
— K deželnemu ženskemu društvu je pristopila banica grotica Pe-jascevich kot ustanovnica s prispevkom 200 K. — Prva električna cestna železnica v Dalmaciji. Žel. ministrstvo je dovolilo, da se zgradi med Dubrovnikom in Gružom električna cestna železnica in je odobrilo predloženi projekt.
— Ameriške novice. Grozen požar. Dne 1. t. m. je zgorela v Ne\v-Yorku neka petnadstropna hiša. Mrtvih je 25 ljudi, med temi Hrvata Jos. Zorović in Ante Barolić. — Kolodvor zgorel. Na kolodvoru v Crestlinu, O., se je razletel z dinamitom naložen voz in zgorelo je nad 500 naloženih in praznih vozov in kolodvor. Tam, kjer je stal prej z dinamitom naložen voz, se sedaj nahaja 40 čevljev globoka jama. — R o p a r j i so odvedli sina milijonarja Wenza v Cumberlandsko gorovje in so sporočili očetu, da izpuste sina le proti odškodnini 100.000 dol. — Severno 1 u č so imeli priliko opazovati v Nevv-YorČani dne 31. p. m. od 2 — 4 ure zjutraj. — 1000 delavcev je brez zaslužka v Šouth Sharonu, Pa, ker so zaprli ondotne tovarne za izdelovanje žebljev.
— Kranjsko slov. bralno društvo v Forest City9 Pa Sus cpebanna Co. Severna Amerik*, vsprejme dobrega iu poltenega Slovenca, kateri je zmožen poučevati petje in godbo. PiaČa po dogovoru. Več pove I. tajnik Josip Zalar B< x 547 Forest C;ty Pa. Susquehanna Co Nord Amerika.
*  Najnovejše   novice. —
Ugleden tat. V Budimpešti so zaprli uglednega stavbenika Molnarja, ker se je zvedelo, da je leta 1898 dvakrat ulomil v Szegedinu ter ukradel dragocenosti za 80.000 K. — Po 18letnem spanju se je zbudila v Gramken-dortu pri Bremenu deklica Mayer. Dasi je 18 let trdno spala zbudila se je s popolno zavestjo ter se spominja na vse, kar se je zgodilo pred spanjem. — Napad na vlak. Blizu postaje Po-krovskaja v Rusiji so roparji iztrgali železnični tir, vsed česar se je zrušil tovorni vlak. Več potnikov je ranjenih in 30 voz zdrobljenih. — Grozna nesreča seje pripetila pri Kentvvoodu v Ameriki. Ekspresni vlak je trčil ob osebni vlak. Štirideset oseb je ubitih, 23 pa ranjenih. Ponesrečeni so sami zamorci. — Svojo mater je ubil v Slinici v Galiciji kmet   Danysy na
potu z gostije. — „Fliegende Blat-ter" je kupil znani založnik Scherl za 41 , milijona mark. Istočasno je tudi kupil „Meggendorfer" in „Gartenlaube". — Razpušceni društvi. Dunajska policija je razpustila društvi „ Kredit-schutz - Reformu in podporno društvo za vdove in sirote „Vindobona.tt
' Blagajnikova zmota. Hra nilničnemu blagajniku Lamotte v Budimpešti so svoj čas pregledovali blagajnico in našli, da manjka 11933 kron 95 h denarja. Ravnateljstvo ga je na to odpustilo in javilo solišču, Lamotte p« se je med tem poskusil usmrtiti. Ko je ozdravel, ga je sodi ŠČe obsodilo na leto dni ječe, čeprav se je zagovarjal, da je pomotoma neki stranki izplačal toliko denarja preveč Obe višji instanci sta pa temu zagovoru verjeli in blagainika oprostiti. Med tem je pa mož umrl, njegova vdova je pa sklicuje se na obe oprostilni sodbi zahtevala od hranilnice 1500 K pokojnine. Ker jej tega niso priznal*, vložila je na ta znesek tožbo in se bo v kratkem vršila razprava. V juristiških krogih se vidno zanimajo za izid te pravde.
* Čudna priča.   V Berolinu se viši že cele  tedne  prooes proti grofici Wenzierski Kvrielecki,   ki je obdolžena, da si je podtaknila tujega otroka z  namenom,  da  si prilasti majoritetno dedščino.   Zaslišanih je bilo nad sto prič, kojih poljska imena so delala sodišču velike preglavice. Tako se je pripetil tudi sledeči komični prizor: Predsednik: »Ker smo pričo Brezvvieczkaga zaslišali, naj se pokliče  priča   Mdcoolii.« — Tolmač:    »Prosim,  gospod predsednik, MDCCCLXI  ni  priča,   temuč letna številka zorradbe grofivskega gradu«
* Kako se hrani ameriški milijonar. Večkratni milijonar Rockefeller živi pravzap *a v slabše kot vBak delavec. Za hišnega zdravnika ima nekega doktorja, ki pripada sekti, katera ne uživa ne kuhanih ne pečenih jedil, in tako živi tudi Rockefeller. Njegov zdravnik namreč uči, da narava ne potrebuje ognja. Kuhane in pečene jedi ne dajejo telesu krepČil, temuč le gnilobo in smrtne kali. Človek, ki hoče ostati svež ter dočakati skrajno starost, se mora ž i viti le po naravi, zato je milijonar z zdravnikom vred le surovo meso, surova jajca, surove rastline itd. Toda tudi taka hrana ni strogo po naravi. Rockefeller bi moral pravzaprav uživati rastline, kakor rasejo, živali pa take, kakor tekajo po zemlji, letajo po zraku in plavajo po vodi. V Čikagi ima sekta „surovojedcev" nad 10.000 pristašev. Ako pa bo Rockefeller pri taki neokusni hrani dočakal Metuzalemovo starost, pokaže šele bodočnost.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 17. novembra. V današnji seji poslanske zbornice je finančni minister dr. Bohm-Ba-werk predložil proračun za L 1904. Izdatki znašajo 1 734,771 291 kron, dohodki pa 1.737,509 991 K, torej je prebitka 2,738 700 kron Med drugimi postavkami se nahajajo tudi naslednje: za prezidavo porotniškega poslopja v Ljubljani, kjer se namesti okrajno glavarstvo, 26 800 K: za notranjo uredbo nove namestniške palače v Trstu 50.000 kron; za zgradbo mostu čez Pes nico v mariborskem okraju 15 000 kron: za tlakovanje tržaške drž ceste v Celju 9000 K; kot državni prispevek za zgradbo ceste iz Ljubna v Luče 10 000 K; kot državni prispevek za zgradbo mostu čez Savo in Krko pri Brežicah 20000 K; kot državni prispevek za zgradbo lesenega mostu čez Dravo med Marenbergom in Vuhre dom 3500 K j kot državni prispe vek za razširjenje ceste v Italijo pri Beljaku 15 000 K; za prelo žitev državne ceste na Goriško pri Trbižu 8000 K; za preložitev drž ceste iz Železne Kaplje čez Jezer sko v velikovškem okraju 50.000 kron; za korekturo Ljubeljske ceste pri Pristavi v kranjskem okraju 10 500 K; za most čez Savo pri Kranju, ki bo v zvezi z Ljubeljsko cesto 20 000 K; za korekturo kar-lovške državne ceste med Jugorjem in Metliko 40000 K; za zgradbo mostu čez Savo pri Črnučah 50 000 kron; kot državni prispevek za izvršitev ceste od Podboršta do deželno meje pri Petrovem brdu 46 500 K; za tlakovanje Dunajske ceste v Ljubljani 20 000 K; kot državni prispevek za prezidavo ceste pri kilometru 358/9 na progi Nabrežina-Kormin 25.720 K; kot
državni prispevek za preložitev ceste med Kozano in Št. Martinom v goriškem okraju 4000 K; kot državni prispevek za cesto Vrhov-lje-Kraano-Višnjevik-Drnovek v goriškem okraju 3000 K; za razno odrodje za uravnavo cest n* Goriškem 33 000 K; kot državni prispevek za cesto od Molinuta čez Peternel v Kužin v gradiščanskem okraju 8000 K; za most čez potok Lijak v goriškem okraju in popravo dotične ceste 25 000 K; kot državni prispevek za zgradbo ceste od Kneze do Idrijske ceste v tolminskem okraju 16 200 K; za korekturo ceste v Podselu v tolminskem c kraj u 11 600 K; kot državni prispevek za cesto iz Barbane v Labin v Istri 20 000 kron; ket državni prispevek za premembo Puljske ceste v Trstu 42 000 K; kot državni prispevek za cesto po dolini Lijak Goriškem 7000 K; kot državni prispevek za ceste med Sočo in In-drio 20 000 K; kot državni prispevek za cesto po dolini Braniča v goriškem in sežanskem okraju 16 000 kron; za preložitev drž ceste med Kobaridom in Trnovem 55 000 K; za cesto z Goriškega v Idrijo, in sicer od Ušnika do Ciginja in od Sv. Lucije do Zgor. Idrije 20 000 K; za regulacijo Savinje pri Celju 17.600 K; za regulacijo Mure od Gradca do ogrske meje 90 000 K; za varnostne priprave ob Dravi od Maribora do Središča 50.000 K; za regulacijo Drave na Koroškem 140 000 K: za regulacijo Save 80.000 K; kot drž. prispevek za regulacijo Bistrice od Domžal do iztoka v Savo 50 000 K; za regulacijo Soče in Torre 20000 K; za zgradbo uradnega poslopja Novem mestu 13.422K; za zgradbo namestniške palače v Trstu 200.000 K; za nameščenje drž. gimnazije v Celju 5000 K: za zgradbo poslopja pri Celju za samostojne gimnazijske razrede celjske 5000 K; za zgradbo poslopja za II. drž. gimnazijo v Ljubljani 200.000 K; za pristanske zgradbe na Primorskem 136 000 K; za ohranitev regulacijskih del ob Ziiji na Koroškem 33.600 K; za brezobrestne ponapredščine vinogradnikom 320 000 K; za osuše-nja barja pri Ogleju 8750 K; za regulacijo Voglajne pri Calju 2640 kroa; za poslopje okr. sodišča v Celju 141.000 K; za nakup poleg tega poslopja stoječe hiše 40.000 kron; za sodno poslopje v Ljubljani 11 200 K; za zgradbo uradnega poslopja v Litiji 50.000 K; za zgradbo sodnega poslopja v Trstu 10 000 K; za obrtne nadaljevalne in strokovne šole na Kranjskem 16000 K; za „Slovensko Matico" 1000 K.
Dunaj 17 novembra. V današnji seji poslanske zbornice je vlada razen proračuna predložila še zakon, s katerim zahteva še pet milijonov za podpore po ujmah oškodovanemu prebivalstvu. Finančni minister dr. B o h m -B a w e r k je v celo uro trajajočem govoru obrazložil proračun; finančnega ministra je poslušalo komaj kacih dvajset poslancev. Za njim je vstal ministrski predsednik Korber in imel velik a jako nesrečen političen govor. Sami stari manevri, same stare zvijače in neodkritosrcnosti — tako se je splošno sodilo o tem govoru. Korber je govoril o Ogr ski, o nagodbi, o nadtaksi na sladkor, o vseučiliščih in o ob strukciji ter poživljal parlament na delo. Korber je bil popolnoma izoliran in ko je končal, se ni ganila niti ena roka, da bi mu ploskala. Tudi nemške stranke, katerim je tako zvesto služil, so ga pustile na cedilu. Zbornica je sklenila, da se o tem govoru otvori debata. Prezident grof Vet ter je bil včeraj obljubil, da po izjavi ministrskega predsednika zaključi sejo. Ker te svoje obljube ni držal, so Cehi zahtevali, da se morajo   pročitati    vse došle
vloge. Prihodnjo seja bo najbr f šele v petek.
Dunaj 17. novembra. V današnji seji poslanske zbornice vlože dr. FerjančiČ in tovariši nujni predlog z a-stran kršenja ravnopravnosti pri sodiščih na Koroškem. Češki klub je sklenil, da podpišejo njegovi člani ta predlog in mu pripoznajo prijori-teto pred vsemi svojimi nujnimi predlogi.
Trst 17. novembra. „Piccolo" se grozno jezi na dr. FerjančiČ a zaradi stališča, ki ga je zavzel na kamniškem shodu glede italijanske univerze in izigrava proti njemu dr. Ryba*a, trdeč, da se je ta v tržaškem mestnem svetu v t3j zadavi izrazil v smislu Italijanov.
Svila za bluze
od 80 kr. doilgld. 35 kr. za
meter —
zadnje novosti! — Franko in ze oearl-»Jeiio. Bogata izbira vzorcev s prvo poŠto. Tovarn« za svilo Hennebrrf, /iirlrh. 6 (40-5)
ALBOFERIN
redilno in krepilno sredstvo.
Ridi kri, jači živce, pospešuje slast do Jedi.
Klinično preizkušeno; odllenl zdravniki jga prlpororujo za slabokrvne in prebolele ljudi in alabotne otroke.
Na prodaj po vseh lekarnah in droger jah, kot prašek 100 gr K 6 —, v tabletah 100 kosov K 150 in v Čokoladnih tabletah 100 kosov K 180. PoHletlnJe nalaie za otroke. i2998 -lj
Vpraaajte «voJe*;a zdravnika.
Proti kataru se uporablja najnovejši eter „For-manu, ki so ga Že pogosto zdravniki spoznali za idealno delujoče zdravilo proti nahodu. „Formanu je z mentolom klo-rovani eter men-thyla Za lažji nahod naj se uporablja ,For-manova bata" (pu&ica 40 vin.\ za hujši nahod pa ?Forma-nove pastile* (75 vin.) za vdihavanje s pomočjo' ivdihavalne steklenice. Učinek je fra-panten, čudovit in zlasti v početku nahoda presenetljiv.  „Forman- se dobiva v vsaki lekarni. (2825 —3)
Zahvala.
Tovarna U. Tčnnies v Ljubljani js podarila ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in rešilnemu društvu ia vspeSno delovanje pri ognju dne 27. oktobra 1903 znesek 200 K
Odbor se za pr znanje in velikodušnost tam potom najtoplejše zahvaljuje
Odbor.
Javna zahvala.
»Splošno tlov. žensko društvo" izreka vsem, ki so pripomogli k lepo uspeli veselici v prid ponesrečenim Korošcem, najtoplejšo rodoljubno zahvalo. Posebno se zahvaljuje poveljniku 27. pespolka, preblago-rodnemu gospodu polkovniku Vuče t i ću. za brezplačno vojaško godbo, ki je v občno zadovoljnost neutrudljivo svirala same krasne, ponajveč slovanske komade, trgovskemu društvu „Mirkur'1 za krasno petje, telovadnemu društvu ..Sokol" za prepustitev dvorane, vrtnarju g. Heinizu za krisanteme, listoma „Laibacher Zei-tang" in ..Slovenski Narod" za reklamno poročanje, diletantom: gdč Sercl, gdč. S mer t ni k, gospodoma Kaj zel j in Šusteršič za lepo igranje, posobno pa še gledalilčnemu igralcu g. Lieru za vodstvo igre. Nadalje gg dobrotnikom, ki so poslali avoje prispevka, dasi jim ni bilo mogoče priti k veselici, ter končno vaeinu si občinstvu, ki se je veselice udeležilo ter t tem utrlo marsikatero solzo nesrečnih koroških bratov. Lepa hvala vsem!
Za odbor:
Franja dr Tavčarjeva Antonija Kadivceva
Darila.
Družbi   av.  Cirila  In Mateda  ao od
20. oktobra do 14. novembra poslali prispevke p n. gg in društva: Upravništvo „Mira" v Celovcu 629 44 K, upravništvo „Slov. Naroda 177 02 K, upravništvo „Slo venca' 63 46 K, koroški rodoljubi 100U K, dr. Fr. Stor volilo f Luke Kenda 1500 K in na odvetniškem shodu nabranih 325 K, kapi. Iv. Dolinar v Logatcu 2 K, kapi. Fr. Božič v Plibarku 2U K, Al. Rakovec na Podgradju pri Ljutomeru vohUo t Simona Rako? ca 4 K. dr. Jos. Vošnjak v Slov. Bistrici prebitek pri prodaji knjige ,.A, Hajšek, zlatoma*nik * 30 K, Drag Dolenc na Dunaju 1 K, posojilnica v Cerknici 20 K, Jos. Pavlin v Radovljici zbirko 212 K, kapi Fr Majdic v Mirni peči 1 80 K, kapi. Fr. Vidmar v Šmi-helu 3 K; podružnice: moška v Ajdovščini 46 K, za Ljutomer in okolico 100 K, moška in ženska v Ribnici dohodek veselice 108 50 K rpo ,S1. Nar4i); Mohorjani: pri Sv. Tomažu poleg Vel. Nedelje 2 70 K, v Franko!ovem B K, na Polzeli 15 K, v Solčavi 22 80 K, v Št. Lambertu 3 K, na Vranskem 22 K, v Piiecah 18 K, v Leftah 2 K, v So-dražici i« K, v Doliču 7 K, v Središču a K, na Homcu 4 K. Blagajnlitvo družbe sv Cirila In Metoda.
Borzna poročila
Ljubljanska
„Kreditna  banka" v Ljubljani.
Dradni kurzi dunaj. borze 17. novembra 1903.
Naložbeni pmplrll.
roajeva renta   . .
p rebrna renta  . . 3C o avstr. kronska renta !•/,     „    zlaU „ i11/, ogrska kronska „
Denar   | Blago
KH)40 100 60
100 30 10045 120 «0 AR 25 11860 9925 100 — 100' - I 100 40| 99 60 99'60 10120
M
Uaailika
|| zlata #•/• Posojilo dežele Kranjske posojilo mesta'Spljeta »V/c »i m Zadra IV/, bos.-herc. Sel.ipos. 1902 #•/, češka dož. banka k. o. *° 0 h » « 2. o. IV/, zast. pi8. gal. d. hip. b. *lV • P©St-  kom. k. o. s j
10°/opr.....j 1C6-
IV/i zaflt- Pis. Innerat. hr. 101 — •*/■•/•   h    i.   ogr. centr.
deželne hranilnice 100 25 I V/o zast- Pis- ogr. hip. b. 100 20 i1 %° a obl. ogr. lokalne železnice d. dr. .  .  . 100 —
IV/o   ••   Ce8ke iQd- bank0 I 10025
*%Vrior.Trst-Porečlok.3el. ! 98 50
ec 8   ||  dolenjskih železnic 99 50
fe%   „   joS. SeLkup.ViVf S 30635
IV* »v. pos. za žel. p. o. I 100 65
Srečke«
Sr^Cko od ieta 1854 ... 170 -
„   „    18601/,  .   - 184 75
u     „   „    1864 ..  . 259 -
iizske.  ;      .  . 158 60
sjemlj. kred, I. emisije —
„       „   H.   „      j 288-c grške hip. banke .
srbske a frs. 100*— 90
turske .     ... 14640
srečke    .   . 18 80
Kreditne            ■           • 472 —
incmoske          ■       ,   . j 82 —
Krakovske         ,    .  •  . 79 -
ljubljanske       ,          . j 71 —
&vstr. rad. križa B   •        I 53 25
Ogr.    „     »     ■   •  •    8 26 65
Budolfove          ■    .   . 66 50
BalcborSke         ... 79 —
Dunajske kom.   ,   .  .  < 5C2 -
Delnice*
Južne železnice    •      .     p 8850
Državne železnice .  . ,  . 669 —
Avstro-ogrske bančne del. 1630 —
Avstr. kreditne banke . . 674 25 Ogrske      ,         .         .743 50
Živnostenske        a 2ei 50
Premogokop v Mosta (Brux) 698 -
Aipinske montan .   .   .  . 393 50
Praske Želez ind. dr.   • . ! 181V -
Rima-Maranvi   .... 472—
Trboveljske prem. družbe . j 384 —
Avstr. orožne tovr. družbe ; 377 —
GoSke sladkorne družbe   . ! 146 - -
Valute
C. kr. cekin...... 1134
80 franki ....... 19 07
80 marke.......I 23 44
Sovaro^rms   .      ..... 23-93
Marke ........ ir?.i&
Laski bankovci.....I 96 25
Bubiji........B 253 -
Doiarji........I 4 84
89 50 6V0-—
1632 -675 26 744 50 25350 702 — 394 50
1827'— 473 — 388 -380 — 147 —
11-38 19T/9 23 52 2403
117 35 96 45
25375 5 —
Žitne cene v Budimpešti.
dne 17. novembra 1903 Tennfia.
Pšenica za oktober . . za 50 kg K 7*73 RS „ oktober   .   .    „ 50   „  ,  6 70
JLoruza   „ april  1904 . .      50   „   . 5 25 Oves     „   oktober   .  . „ 60 .   , 553 fflfbfctlr Bren kupčije.
Meteorologično poročilo.
Viiin» nad morjem 806*2. Srednji «r»oai tlak 786 0 mm.
o as	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	§.> S * § 5 h3	Vetrovi		Nebo
16.	9. zv.	7337	62	Bi.	zahod	de«
17. 9	7. zj. 2. pop.	732 2 7301	60 77	.1. d.	ssvzh. BSVZh.	dež dež
Srednja včerajšnja temperatura: 7*2#. normale:  36°. Modrina v 24 urah :  4 9 mm,
v najboljšem stanu, pod, veliki kozolec, vrt in njiv«, skupaj približno dva orala sveta na lepem kraju W Ljubljani se prostovoljno radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda. Prostor se lahko porabi tudi za stavbišče, ker leži na prometni cesti. 3000—1) NatanČneja pojasnila se zvedo v pisarni g. dr. Albin Kapus-a na Marije Terezije cesti h. št. I.
100 50 100 65 120 80 98 46 118 80 100 25
10130 10060 10065 10220
107* — 102-
101 25 10120
lor—
101-25
100 35
308 35
174 — 186 75 263 -160 60
293 -
93-147 40
1980 48o-87 — 8150 75 — 64 25 27'6o 68-83-620 -
Angeljnovo milo
JKar zel J sko (belo) milo.
*. ziiamko
(972—65)
sta najbolj koristni šteditai mili
za hišno rabo! ■
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mita
Pavel Seemann
Ljubljana.
ff
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K l,00O.0OO-
14 ii p u J ^  Iu prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,  srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava In ekskomptuji Daj« predujme na vrednostna papirje,
izžrebane vrednostne papirje in     SZa.T7-sLr-a.3e  sredice proti vnovčuje zapale kupone. lc-ujr25.nJ. Izgr-u."©!.
Vinkulujo in  devinkulujo vojaške  ženitninske kavcije.
ULjr   Kahouipt lu inkiMito meni«. TBQ fkJf   Koraua uurodlM.
Podružnica v SPLJETU.
Uenarnf vlo^e Mprejems
v tekočem računu ali na v.ožne knjižice proti □godnim obrestim.   Vložeul denar obrestuje od dne vloge do ine vzdiga. (2975-147)
Promet s čeki In nakaznicami.
,.Mi>w iinko bralno društvo v i r/.lru" javi žalostno vest, da je njega mnogozaslužni predsednik, gospod (3001)
Lenart Klofutar
posestnik
v nedeljo, dne 16 listopada 19u3, preminul.
Rokodelci in obrtniki
ki se hočejo izobraziti
K«a izurjene aji^nie
dobijo breaplačno pojasnilo in oljnem zastopstvo. Ponudbe pod M. J. 3304 na G. L. Daube A Co.. Frankfurt a. M.     29.^6 6
Izvrstna fina
(ll-2d3)
vina vbuteijah
se cMobe w ti*govlnl
Sdmund 3{avčić
Ljubljana, Prešernove ulice.
Elizabeta Žmitek, pos-st-nica v Stari Fužini št. 35. odda v najem za dve leti
opekarno
in apnenico
kateri stojita b\izu Bobiniakega jezera. — Vse potrebno tudi sama preskrbi. (2999 - 1)
Tvrdka Fr. Iglic v Ljubljani
sprejme za novourejeno
akeidenčno tiskarno
stavca-stroj n ika
(Schweizerdegen).  Sprejme ee tudi
učenec.
(2997-1)
pod   jako  ugodnimi pogoji
sohdni in spretni
arooTilni potovalci.
P«~»nudbt*   naj   s«   poiljejo pod (lzavarovalni   potovalci'1   na uprav
ništvo »Siov  Naroda«. (2426-59)
Najtopl6Je  se  priporoča že dobro znani
zdravi in lečilni liker
Xlauerjev
Triglav
r^-:—1
Janeza Jrdine
^branih spisov
je pravkar /jj/a prva knjiga;
rjazarji in Iliri.
Prejanimiva epizoda ij jujno-slovanske zgodovine.
Jfnjiga,  vajna ya vsakega zavednega ^/ovenča.
Cena Jf 3*—t po pošti Jf 3-20.
Založil L^cljiuentncr u Ljubljani. *****
Istrijansko vino
domačega pridelka
prodaja  lastnik vinogradov
Anton Paoluzzi
Cittanova, Istrija.
Cene franko  na postajo v Trst
Beli pinot...... a 17 gld
Crni teran..... ,, 14
Vino, belo, iz več vrst
grozdja...... „ 13 „
Ravno tako imam na razpolago
vinsko žganje.
Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 2000 K. nu
Vzor«*«* pošiljam zastonj.
ki ga pristnega prodajajo nastopne tvrdke: (2836 - 7)
Viktor Cantoni,    A Lilleg, Ivan Jebačin,      Jos. Murnik, Josip Jebačin,    Ivan Perdan, M. Kas^ner, Karol Planinšek,
Ant. Korbar,       A. Šarabon, Josip Kordin,      A. Stacui, Peter Lassnik,    M. E. Supan, F. Terdina
in pa edini izdelovalec J. Klauer.
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. ■
5-JI
Da se po trudu sladko" odpočijem, vsak večer Cvekov brinovc pijem.
i i
; v
Mi
veljaven od dne L oktobra 1903. leta.
Odhod li Ljubljane jaž. kol. Pro^a č«x Trbii. Ob 12. uri 24 m ponoči csobni vli;. v Trbiž, Beljak. Celovec, Pranzen&feste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aaaaee. Šolnograd, čez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 na zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Selzthal v Šolnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj.  —  Ob 11. uri 51 m dopoldi osobni vlak v Trbiž, Pontabel,  Beljak Celovec, Liubno. Selzthal,   Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Pranzensieate Monakovo. L bno, čez Selzthal v Šolnograd, Lenci-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc. Čarih, Q nevo, Pariz, čez Klein-Keirling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Jf: cove vare, Karlove vare. Prago (direlctni voz I in II. razr.), Lapsko, na Dana j Cez AmsU; tten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pranzensfeste. Inomost, Monako tf (Direktni vozovi I. m il. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo msito tu v Kočevje Od »-laki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeeto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur5 m i poludne ietotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jaž. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m  zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mocakov Inomost, Franzensleste, Šolnograd, Line, Steyr, 1S1, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (d. rektni vozovi 1. in II. razreda Monakovo-Trst), — Ob 7. on 12 m zjutraj osobni vlak Trbiža. — Ob 11. ur. 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lip Prago (direktni vozovi I. in II razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine va Plačil, Budijevice, Šolnograd, Line, Steyr, Pariz   Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeh jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popola osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega. Inomosta, P: zecsiesta, Pontabla. — Ob ti. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Š hora, Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta v Šolnograd — Proga la Nov&ja a:**; Hotevja. Osobni vlaki: Ob ti. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m poldne iz Straže, Toplic, Novega  mesta Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer let — Odhod Iz Ljubljane drž. kol.   v Kamnik Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, o; uri o m popoludne, ob 7 uri 10 m in  ot 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah praznikih, samo oktobra.   —  Prihod v Ljubljano drž. kol. U iCannika- Mešam vlaki : I B. uri 49 m zjutraj, on 11. uri B m dopoiudne.  ob B. uri 10 m in ob 9. uri 66 m zv.>: samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Cas pri- in odhoda je označen srednjeevropskem času, ki je za 2 mm. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1718
2
Nuj In c
*6it $an ver pra «ivi
fcij
r3tn
duj tik ■e are
1: a 1 čaji
biti pol pre jei
na
vel čir rai
nil
iili
SOf
nit
j«
ne
za
da s*
{ ve
Vedno svata
praške krvave
|.rl
# jetrne klobase *
(2008- 6)
trgovina z delikatasami In zajtrkovalna soba.
1 JiihijmiH. Tlr^tnl trft ti«V« tB.
J. O* Pravi
Za mesto in potovanje najboljši
ni!Kts«lo z različno elegantno kožiiHo%'lvBf*sto podvleko in bohrovltul ovrainlkl v največji izberi. Tudi obleke za gospode in dečke, kakor cele oblclte. športne in yf 111-**«- §uknjc9 liaveloli,! itd.
Dalje damska konfekcija,  kakor plMi«ci9   ptaletoti^ Jopice in ovratniki,   kakor tudi pristni   Nklillktiovl,   bobrovi  in  MCtll^klnovK   kolferjl in uiufi po čudovito nlmklli tov»riiiMklli ct^iiali.
Velika izbera najfinejšega, pravega francoskega in angleškega modnega blaga za gospode za naročila po meri, ki se izvršujejo na Dunaju najelegaiitnejše i 11 v najkrajšem času. Obenem si usojamo uljudno javiti svojim častitim p. 11. odjemalcem, da s
I. januvarjem 1904 opustimo svojo fllialko na Resljevi cesti
in prosimo, da naj odslej nakupujejo svoje potrebščine le
■to
kjer se sprejemajo tudi vsa naročila.
Ta velespoštovanjem
„ Angleško skladišče oblek v Ljubljani
m        ICapamascija l Bondi       |R Orostav Bernalović,
Izdajatelj in Ad^^vorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
7J