Velfa xa rs« leto ... $6.00 Za pol lete.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemsrro celo ieto $7.00 GLAS NARODA » Iistslovenskih.delavcevT Ameriki TELEFON: CHelsea 3—3878 I 3 The largest the United I an S_: and legal Holidays. 75,000 Entered is Second 01ms Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y.f voder Act of NO. 239. — fiTEV. 239. ot March 3, 1870 TELEFON: OHsUaa 8—8818 NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 12, 1934. — PETEK, 12. OKTOBRA 1934 VOLUME XIJI. — LETNIK ZLIL PROIIITAIUANSKE DEMONSTRACIJE V LJUBLJANI NA MEJI SO ARETIRALI DVA KALEMENOVA TOVARIŠA; OBA STA IZ ZASEDENEGA OZEMLJA Delavska Federacija za izpremembo NRA Ljubljanska policija je le s težavo preprečila, da j LASTNIKI razburjena ljudska množica ni pretepla tajnika w%f\\¥l\\T nnATI italijanskega konzulata. — V Sarajevu so ljudje ! KU VU V rKU 11 s kamenjem obmetavali italijanski konzulat. Zaprisega regentskega sveta v Beogradu. PODPORI Brezposelni, ki dobivajo podporo, bi delali v rovih. — I .ustniki se upirajo vladnemu načrtu. Washington, D. C., 11. oktobra. — Premoga rska industrija. je vrgla vso težo proti načrtu državne |Kwlpore, da hi država vzela v najem zaprte rove, katere bi obratovali delavci, ki dobivajo državno pomor*. Zastopniki lastnikov, kakor tudi majnorjfv so s«* zcdi-nili v zahtevi, da se v tak namen, — in pri tem s«> mislili v prvi vrsti na načrte, o katerih razpravljajo v državah Arkansas, Kansas in Oklahoma — ne 'snu* obrniti zvezni denar. Po skupnem razgovoru z zastopnikom Surplus Relief Cor ] m »rati on Keith Soutliardom jc tajnik National Coal Asso- se je pojavilo na ulicah nekaj mladih ljudi z jugoslo-; v' zV 1 rul-n il.1 rili v ■ ,h' 'pr! vanskimi zastavami. Ko je prišel mimo tajnik ita- premogovnikov in premoga r- jev in bi taka ]Mxl|K>ra brezposelnim imela za jjosbnlieo. BEOGRAD, Jugoslavija, I I. oktobra. — Silna mržnja, ki jo goje Jugoslovani proti Italijanom, je prišla do izraza v dveh jugoslovanskih mestih. Ko je dospela vest o umoru kralja Aleksandro v Sarajevo, kjer je bil leta 1914 usmrčen avstrijski fiadvojvoda Franc Ferdinand, je začelo prebivalstvo demonstrirati proti Italijanom. Isto se je zgodilo tudi v Ljubljani, kjer je razburjena ljudska množica napadla uradnika italijanskega konzulata. O demonstracijah v Ljubljani se je zvedelo šele danes, toda za vršile so se že v torek zvečer, tako i ko je dospela tja vest o umoru. Na glavnem trgu je bilo vse črno ljudi. Mimo je prišel tajnik italijanskega konzulata. Nekaj mladih ljudi ga je spoznalo in planilo k njemu. Najbrž bi ga bili strahovito pretepli, če bi pravočasno policija ne po&egla vmes. Po tem dogodku je izjavil dr. Drago Marušič, ban dravske banovine: Ko se je izvedelo za smrt kralja Aleksandra, da bi sedaj zaposleni majnarji izgubili delo. (»lavni zastopnik majnorjev Kari K. Houfh se je posebno obrnil proti misli, da bi po uradnem načrtu brezjio-selni dobivali cenejši premog. lijanskega konzulata, so začeli delati neumestne o-pazke. Policija jih je razgnala še prej, predno je mogel kdo položiti roko na tajnika. Najboljši dokaz, da so bila vsa tozadevna poročila pretirana, je dejstvo, da se italijanskega uradnika sploh ni nihče niti dotaknil. Odnošaji Jugoslavije napram Italiji so tako delikatni, da bi naše oblasti niti za trenu-j kajti obnovitev obrata v zapr tek ne trpele demonstracij in govorov proti Italiji, jt,h rudnikih bi na vsak način Navzlic temu so se pa vršile v Ljubljani demon- ?"lltt7"la 0,slanik v ! Beogradu in sedaj profesor za 'slovanske jezike na Columbia University v Xew Yorku dr. John 1). Prince, ki je šele lansko leto zapustil Beograd, pra-i vi, da Jugoslavijo in jugoslovanski narod dobro ]>ozna. vsled česar se v Jugoslaviji .zaradi umora kralja Aleksan-jdra in francoskega zunanjega ministra Louisa Barthoua ni bati nikakih slabih posledic. (Jovoree previdno in prev-darno kot izkušen diplomat, je j dr. Prince mnenja, da bo vo-jjaško regentstvo vladalo raz-I bur jen i deželi. j — ln če bo to regentstvo u-spešno, — je rekel profesor, — ! tedaj po mojem mnenju na-, vzlic strašni tragediji ne bo i prišlo do nikakih resnih zmeš-|iijav'\ ! Dr. Prince je odločno zavr-1 nil misel, da bi se Jugoslavija (kdaj zvezala z nazijsko Nem-jčijo. — Mislim, da bo Jugoslavija, ako bo regentstvo delovalo | pametno, obdržala svoje zveze j s Francijo. Kaj drugega pa 'naj dežela stori.' K Italiji se 'ne more nagniti in noče iti s Hitlerjem. — Umor je prav gotovo posledica hrvatske nezadovolj- inosti s jH»litiko kralja Alek-'sandra. V Jugoslaviji je lir-I vatsko nezadovoljstvo, ki ga hxulpira "sovražni" denar. Z besedo 4odo osvobojeni, temveč zasužnjeni. V obliki kritike je delegat HAUPTMANN BO KMALU ___IZROČEN Governer je že podpisal potrebne listine za Bruno Hauptmannovo izročitev. — Njegov zagovornik bo nasprotoval • v*. ■ izročitvi. ----------j in predsednik International Guverner Lehman je v sredo i Tvpograpli Union Charles P. popoldne v Albany podpisal li- Howard priporočal, da A. F. stin«* za izročitev Bruno Ri- of L. zahteva, da se te določbe elnirda Hauptmanna oblastim države New Jersey. (Jovemer Lehman je poslal listine po svojem osebnem zastopniku guvernerju Mooruju, Hauptnmiinov zagovornik J. M. Fawcett je naznanil, da bo jtostavno nasprotoval Ilaupt-matiovi izročitvi. I*ri tem bo zagovornik skušal dokazati, da se Ilauptmann ob časa o,(HM) nik United Mine Workres J. Lindberghove odkupnine, od- L. Lewis z veliko ostrostjo na-godil, tla dobe oblasti New stopil proti ameriškim indu-Jerseva dovolj časa, tla dose- stirjskim magna toni, katerim žejo izročitev. ločita, tla imajo oči, pa ne vi- Medteiu pa v Flcmington, N. dijo, in ušesa, pa ne slišijo. Ti J. pripravljajo za Hauptmanna varno celico in okoli kaznilnice bo noč in dan močna straža. Obravnava proti Hauptman-nu se bo pričela v začetku novembra. V kaznilnici v Bronxu je že 17 truperjev iz New Jerseva ter čakajo, da odpeljejo B. R. Hauptmanna v New Jersev. HITLER V JEČI men, čijih vsako ima drugačne cilje. Odkar je mrtev zaščitnik te edinosti, obstaja resna nevarnost, da se bo Jugoslavija razbila. PARIZ, Francija, 1 1. oktobra. — V Parizu se boje, da bi se Hrvatje uprli srbski nadvladi. Hr-V uredniškem članku piše isti list. — Diktatura I vat je namreč niso pozabili krivice, ki jim jo je de-kr&lja Aleksandra je obdržala skupaj troje pie- i lala beograjska vlada. r Landsberg, Nemčija, 10. ok. tobra. — Železna vrata temot-ne jpče v Lantlsbergu na Bavarskem so se zaprla za kanclerjem Hitlerjem, ko si je o-gledal celico, v kateri je bil v početku svoje politične kari-jere. Iz te ječe je bil Hitler z drugimi svojimi pristaši pred desetimi leti izpuščen po jxme-srečeni revoluciji v dvorni pivovarni v Monakovem. Hitler 'je bil tedaj zaprt v celici štev. j 7, ki je sedaj narodni spome-1 nik. PODERŽAJEVA IZROČITEV NEGOTOVA | Dunaj, Avstrija, 10. okto-'bra. — Avstrijsko justično ministrstvo razpravlja o zahtevi vi Združenih držav za izročitev stotnika Ivana Podržaja, ki je na sumu, da je umoril odvetnico Agneso Tufversonovo v decembru lanskega leta. — Dvomljivo je, da bo ministrstvo izročitev dovolilo. O tem bo odločeno v desetih dneh. KITAJSKA NOČE VOJNE Sanghaj, Kitajska, 10. oktobra. — Vojaški voditelj kitajske narodne vlade general (1ang Kaj-šek je rekel, da bi za Kitajsko ppinenilo samomor, ako bi sedaj skušala vzeti Japonski Mandžurijo. ljudje so krivi, da se do sedaj gospodarski položaj še ni izboljšal in da potrpežljivost delavcev vsled tega pojema. Ako delavci ne dobe enake in neomejene pravice s podjetniki, potem se ne bo mogoče izogniti obupnemu izbruhu — na veselje fašizma in komunizma, ki prežita v ozadju. EVHARISTICNI KONGRES . V BUENOS AIRES Buenos Aires, Argentina, 10. oktobra. — Na 32. evhari-stični kongres v Buenos Aires je 8 parnikov pripeljalo 4000 romarjev iz vseh krajev sveta, iz notranjosti dežele pa jih je prišlo v mesto 70,000. Kongres je otvoril papežev legat kardinal Pacelli. NESREČA V FRANCOSKEM RUDNIKU Belsain, Francija, 10. oktobra. — Upanje na rešitev 30 rudarjev, katere je po eksploziji v rudniku za baker in železo zajel požar, je bilo opuščeno, ko so rešitelji našli tri sežgane rudarje. "GLIB STABODA" * ____NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 12, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. PROBLEMI PRISELJENCA 4L0YTOC PUBLISHING COMPANY .(▲' Corporation). mOmem «C tka corporation and address« krast. Bam* af M—halts s. a or abora aHhmi. Nov Ysrk CMjr, N. Y. 4 A' * -GLAS NAIODA" (Veke et tke Pea0e) Imd Mwerj Dot Except Sundays aw 1 Holidays Jr cstoM* v«« m AMriko ta —r........ ČetrttIsta .................. $U0 Za New York sa edo leto......$7.00 Za pol leta ................... $BJ» Za Inokemstro sa odo leto......97.00 Za pet leta....................J8J0 -r > t Spbsertptian Yearly $6.00 AdreiUaement on Aareement mQUe Naroda" labaja rsakl da d lsrsemil nedrij ln praanikor. popisi bees pqflplw In osebnosti se ne prloMoJejo. Denar naj se blaforott mijttt po Money Order. Pri spremembi krt je naročnikov, prosimo, da M ^ aaa tadl Drell&lb blvaUKe nunanl, da Ul tre jo najdemo naslovnika. IB NABOD4", 21$ W. 18th Street* Ne m Ysrk. N. 1 1 PRED VOLITVAMI Povprečni ameriški državljan se nikdar ne naveliča politike. Navzlic temu, da je politična kampanja skoro -sako leto enaka, mu prinese vedno kaj novega in prijet-io razburja njegove živce. Odkar ima radio v svojem domu, mu ni treba ver ho-niti na politične shode. V gorki sobi sodi ter posluša oblju-jo. prisego in zmerjanja kandidatov. Kandidati res znajo obljubo vat i in prisegati, še večji iojstri so pa v zmerjanju. V državi Pennsylvaniji je bas sedaj v teku zelo vro-t-a politična kampanja. (foverner Pinchot, ki se jo pred kratkim ves skesan vrnil k redni republikanski politični mašini, podpira go-vomwwko kandidaturo generalnega pravdni k a Sehna-dorja. Don ink rat je agitirajo proti Schnaderju ter hočejo spraviti v urad svojega človeka, bivšega ameriškega poslanika na Dunaju, Georga H". Earle-a. In tako se je zgodilo, da se je Earle povzpel do naj-1»! ž nosresnione trditve: — (iospod Pinohot je na kolenih prosil vodstvo demokratske stranke v Pennsylvaniji, naj mu da prostor na demokratskem volivnem seznamu. Pinohot je odvrnil na ta očitek: — Earle ni samo no-' o. pač pa tudi lažnjivee. To so trde besede, ki ne zvene posebno prijetno iz ust 1'žavnega načelnika- .le pač tako. da kandidatje v svojem prevelikem nav-ušenju i>ozabijo na najbolj enostavna pravila dostojnosti- v * < 'e bi bilo res le stoti del tistega, kar si nasprotna : ndidata očitata, bi spadala vse kam drugam kot pa avni urad. HITLERJE VIPOMAGAČI Pre l kratkim je izjavil italijanski ministrski pred odnik Mussolini, da vlada med Italjo in Francijo j>opohK. soglasje. Do tega soglasja ju je privcdel strah pred nem-kim militarizmom. Hitler si je utrdil svoje stališče v Nemčiji ter je začel cgati po Avstriji. Kmalu nato je Francija pozabila svoje račune z Rusijo ter jo je spravila v Ligo narodov. Da ni Anglija Nemčiji prav posebno naklonjena, je razvidno iz izjave uglednega angleškega diplomata, ki je rekel, da je meja Anglije ob Renu. Yelika Britanija, Francija in Italija so se skupno zavrele za neodvisnost Avstrije. Najbolj žalostno pri tem je pa dejstvo, da so države (razen Rusije), ki so se sedaj zvezale proti Nemčiji, iste države, ki so proizvedle hitlerizem. Velika Britanija, Francija in Italija so vsilile krivično versaillesko pogodbo Nemčiji, ki je bila že strmoglavila kajzerja in militariste. i To jim pa ni zadostovalo. Leto za letom so ji stavljale Večje zahteve iri jo pritiskale k tlem. Doker ne bo Nemčija deležna pravice, :bodo imeli zavezniki opravka s bitlerizmom v tej ali oni obliki. GLAS NARODA •H prijatelje, to ■toLNMUM ate* MWr 309 LET STARO VfffO Najstarejša in najznamenitejša vina tvrdka v Varšavi, "Fakir" je te dni razprodala vse svoje stare zaloge vina. Med temi je bilo tudi 2000 steklenic, ki so vsebovale vino iz leta 1610. Ta vina je tvrdka prodala izredno drago; eelo v Ameriko. Pravi kepovalec vina se gotovo ne bi menil za tako starino, ker v«,, da izgubi vsakršen okus ter da ima vrednost le kot silna redkoct. ^ Informacije o spremembah naturalizacij skega zakona. Vprašanje: Dobim drugi državljanski papir prihodnji mesec. Nekateri mi pravijo, da je bil naturalizacijski zakon spremenjen in da moji otroei nt* postanejo ameriški državljani vsled moje naturalizacije. Kje naj vprašam, da-li je res tako! Odgovor: A ko pišete na Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York Pitv, vam ta organizacija drage volje razloži precej komplicirane spretnem bo natnralizacijskega zakona. Ako vam je težko pisati an gleški, lahko pišete v svoji materinščini. Ali je bila prošnja za kak pa tent vložena? Vprašanje: Kako naj izvem, da-li je bila prošnja za neki patent vložena? Koliko časa mine, prodno patentni urad reši tako prošnjo * Odgovor: Pišite na Commissioner of Patents, Washington, D. C., o taki zadevi. V pismu navedite vaše ime, naslov in naslov iznajdbe. Ako znate za tekočo številko (serial number) svoje prošnje in datum, ko je bila prošnja vložena, navedite to. Ako .je kak odvetnik imel vložiti to pro-1 snjo za vas in vi ne veste, kdaj j je bila vposlana. navedite ime in naslov odvetnika, ki vas zastopa. Po patentnem zakonu so mora vsak patent izdati tokom treh mesecev, odkar je bila plačana končna pristojbina. kvotnega priseljenca? Jaz sem naturaliziran državljan. Odgovor: Žal i bog to ni mogoče jjo zakonu. Adoptiran o-irok ameriškega državljana ima pravico do izvenkvotne vizo le tedaj, ako se je adopei-ja izvršila* pred dnem 1. januarja 1924. Vaš nečak bi mogel priti le kot običajen priseljenec k kvoti. Deklaranti nimajo volilne pravice. Vprašanje: Imam prvi državljanski papir. Morem li voliti meseca novembra? Neki moj prijatelj, ki je živel v državi Texas, pravi, da v tej državi volijo tudi ljudje, ki imajo le prvi državljanki papir. Odgovor: Kdor ni ameriški državljan ne more voliti v ni-kaki državi. Nekaj malo držav, izmed teh Texas, je poprej dovoljevalo volilno pravico tudi inozeiucem, ki so imeli prvi papir, ali tej^a ui več. Naši v Ameriki KOim PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. V A B 1 L O N A VESELICO! t — Preti desetimi leti je bil umorjen eno miljo od Forest City, Pa. Alojzij Breznikar, ki je bil ml nekod z Dolenjskega. Takrat so našli le truplo brez glave, toda zadnje dni so našli glavo v kupu kamenja tri milje od kraja, kjer je bil izvršen umor. Policija je mnenja. da je to Hreznikar jeva glava. Vrši se preiskavi.. — »Jos. Bodnar, star 52 let v Olevelandu, je v nedeljo zvečer Izgubil kontrolo nad svojim novim avtom ter ga za vozil skozi ograjo na za pad ni strani mostu, ki drži preko N. Y. Central proge v Collin-woodu, nakar je avto treščil ^ na progo, toda po skoro čudežnem naključju je avto tam odskočil. potem pa se postavil v normalno pozicijo. Z Bod-tnarjem je bil v avtu tudi .Jos. SLOVENSKI DOM, Inc. v Little Falls, N. Y. priredi VESELICO V SOBOTO. DNE 13. OKI (Začetek ob 8. uri zvečer.) Vstopnina za esc odrasle 25r. Otroci prosti. IGRA SLOV. ORKKSTER Vljudno so vabi vso tukajšnjo »Slovence, kot tudi iz vseli bližnjih naselbin, da se po možnosti udeležite te prireditve. Za zabavo in dobro postrežbo bo preskrbljeno. Xa sriftenjr K!, oktobra zverer. Frank Maslo O MUHASTIH ŽENSKAH IN O VESELICI. Kačar, star o«) let, iz i:ir>4 K. 170. St. Oba moška sta ušla le z malimi praskami. — V mestni bolnici v Cleve-je preminul v nedeljo Prišel je pod drugim imenom in si je spremenil ime. Vprašanje: Bil sem zakonito pripuščen v Združene državo lota 1920, ali prišel sem s i , . ' . 1 , ■ lam lu pasportom nekoga drugega, i „ Sedaj nosim in sem pozn morem pOStan amcimni uiMf. i i . , .. . - i- , . slon kot voznik s konti r»ri es- 1 an pon tem imenomt I • , ,, • TT J ' . A i , + i -. i ~ -i •1,1 tvrdki na Hamilton Ave., ni Odgovor: \ takih slueauh .. - . * • ... • ... , .. »)4. cesti. Kil ie samec m star zakon razlikuje med onimi, ki \ , -, , . L , . . ' ' okoli ;>4 let. Pokojni Volk so je zadnjih S let nahajal radi PRNC JE BIL POVIŠAN London, Anglija, K), oktobra. — Kralj .Jurij j«* svojemu sinu princu .Juriju podelil na-Islov vojvoda i/. Kcnta. Princ .Jurij bo v kratkem poročil grško princeso Marino. • II «J* IVlIii«i lil Ulifilcj. » • I » ,, T ** ** .znani raojak Anton \ olk, do- »sini svojo pravo imel - . ,, .. . \ , • ma iz vasi /a t ara pri Zuzem- joznan pod istim. Ali , , , / - r - i berku. Mnogo let le bil zaiio- lostati ameriški držav-. , , , .. , .. . . Brezplačna bolnišnična oskrba in deportacija. Vprašanje: Ako kdo resno zboli, prodno jo minulo pet let J-od prihoda v Ameriko, ali no prosi za brezplačno bolnišnično oskrbo takoj, marveč še le potem, ko jo že j»et let tukaj, je tak človek poti vržen depor-taciji, ker je padel na breme javnega dobrodelstva? Odgovor: Tak inozemoc ni poti vržen deportaciji. Le, ako bi bil ]H)stal "public charge", predno je minulo pet let od (zadnjega) prihoda v Združene državo tedaj bi hi! v nevarnosti doportacijo. Priselitev posinovlj enega otroka. Vprašanje: Moja obvdovela sestra je umrla v starem kraju in zapustila sina, 1H let starega. Ako adopt i ram tega mojega nečaka, bom mogel privesti v Ameriko kot izven- med ommi so prišli pred dne 22. maja 1 f>lK, in onimi, ki so prišli kasneje. Oni, ki so prej prišli, morejo razložiti razliko imena, identificirati so in rešiti to težavo. Inozemci pa, ki niso prišli pod svojim pravim imenom po dnevu 22. maja 1918, se ne smatrajo kot da bi bili zakonito pnpuščeni in morajo vloži-prošnjo za registracijo, t. j. morajo legalizirati svoje bivanje, prodno morejo dobiti državljanske papirje. FI/IS. bolezni v mestni bolnici, kjer je prestal mnogo hudega, dokler .ica zdaj smrt ni rešila trpljenja. V takem položaju je bil brez vsake ]>odpore in moči, da bi si kaj pomagal. V domovini zapušča ranjki še dva brata, Johna in Josepha ter sestro Marijo. V Ameriko je do-i spel pred dvajsetimi lel!. OTROK SE JE IGRAL Z NAOČARKO DR. KF.RNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo KNGLISU SLOVENK ItEADKB STAVK SAMO $2 Naročit* ffu prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET N3W TORB. CITY — Joe Rupar, star 20 let, se je po šestih letih vrnil iz Ju ! goslavije nazaj v Ameriko k svojemu stricu v Milwaukee. Leta 192H j<» odšel s svojimi starši v Skocjan na Dolenjskem in zdaj so ga hoteli potisniti v armado, čeprav je bil rojen v Ameriki. Da se izogne vojaški službi, jo šol v Ameriko. — V St. Marks bolnišnici v Salt Lake City, Utah, se nahaja že dalj časa rojak Jože Ki-gler, doma iz Velikih Poljan pri Ribnici. Lotila se ga je rudarska suši ca. Pri društvu ni nohonem. — V bližini naselbine Kosa rio. Argentina, je vlek raz-mesaril rojaka Leopolda Menarta, starega 29 let, doma iz Oodoviča pri Trnom vrhu nad Idrijo. V istem mestu je hi I težko ponesrečen rojak Joseph ('ud, doma s f'rnega vrha nad Idrijo. Stroj mu jo odtrgal levo roko in ga hudo poškodoval po telesu. Iz Kastni rja poročajo t<- dni o čudnem dogodku. Xeka kmetica jo odšla k potoku prat in pustila svojo hčerko samo v zibelki. Ko se je vrnila, se je nemalo ustrašila, ko zagledala pri dekleteu v zibelki tri metre veliko naočarko, s katero se j<-otrok brezskrbno igral. Poklicala jo sosede, ki so nevarno kačo pregnali. Žival se je narahlo izvila iz otrokovih rok, ne da bi mu naredila kaj ža-1 lega, in izginila v grmovju. Pravijo, »la je naočarko privabi! iz skrivališča otrokov jok in da to v Indiji ni nič posebnega. V bližini majhnih o-trok so že često našli kačo. Neka neznana rojakinja mi je po pošli poslala iz "(Jlas Naroda" izrezek o ljubezni žejnem možu, ki gsi dva večera zaporedoma ni pustil hud pes k postelji, v kateri je počivala njegova mlada in poredna ženica. Tretjega dne je šel mož k sodniku in sodnik j<> ločil nenavadni zakon. In neznana rojakifija omenja v posebnem pismu: — Dobro mu je zagodla! Skoda, da tudi jaz mojemu ni- Važno za potovanje. Kdor j* namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je pončen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tndi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno w hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vsa pojasnil**. Mi preskrbimo vse, bodih proinje na povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vse, kar je wa potovanje potrebno v najhitrejšem času, m kar je glavno. aa najmanjše stroške. • Nedriavljani naj ne odlašajo do sadnjego trenutka. ker predno srn tfohi it Washing i ona povratno dovoljenje, RE-BN-TRf PRRMtT. trn* najmanj en mesec. Piht* torej takoj ta bretplaSna navadila in taaoltvljamo Vam. da boste poceni m udobno potoval SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ; 216 West 18th Street New York, N.Y. ROMAN TR0KLETSTV0 LJUBEZNI' je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največjim zanimanjem. $1.50 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. sem takti, bi že vsaj ::;..-Ja mir vse življenje! Stavim, da bi se premislila, Marjan«-a! Saj se vsaka premisli prej ali slej. Saj se je še tista premislila, o kateri mi je pripovedovala neka brooklvnska rojakinja, ki je sicer precej moleeea. pa se ji je v moji navzočnosti vse-eno jezik razvezal. Takole mi je pripovedovala: — V našem kraju (menda je bilo v Ihanu) je živelo prelepo dekle. Četudi je neverjetno, pa jt* bilo res: d«) svojega dvajsetega leta ni liieesar vedela o življenju. Njena mati jo je skrivaj možila s ('ednini in lio-•jatini sosedovim sinom. Ona pa no in no. eeš, eeiiiu mi l>o mož.' Mati ji je po ovinkih namigavala o dobrotah in sladkostih zakonskega stanu. Hvalila .^a je na vse protege, kako tla je lep in dohet- in kako dohro se ji I io godilo pri njem. Kdiuole zato. da hi materi ustregla, jo šla ž njim pjeil oltar in po poroki na njegov dom. Mati se je gl o! tok o oddahnila, eeš, zdaj je oddana, zdaj je preskrbljena za vse življenje. Sredi no«"i pa potrka nekaj na vrata. Mati gre odpirat. V vežo plane lici bosa in v sami srajci: — Križ božji! — vzklikni' mati. I b i pa jezno in jokaje; — Pa ste mi pravili, kako j da ho dobro, lepo'in prijetno... j Kar sami popdite k temu gr-j dimi. To jo packa, no pa človek! Ooooli, kaj takega pa še 'ne!... No, sčasoma se je pa vseeno premislila. Zdaj sta liyje srečna in zadovoljna. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU w jooosumjo ▼ ITALIJO Za $ 2.» ..... Za $ 9 Lir 100 Ur 200 Lir 500 Lir 1000 Lir 2000 $ 5.35 ..... $18.25 $ 7 JO ..... $24 .25 ..... ..... Din. 300 $44.80 .......... $88.20 .......... $176.— .......... KER BK CEHE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Ea IspUttto vtdjlh meakOT kot iforaj navedeno, bodld ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. (CfLAOlU T AMOtlŠKlH DOUKilR Zm bflafll« t 5.— Mnte poslati..........$ 5.75 IW- " " ..........f 16.K $15^- - - .........jig^. - ** " ..... ..... $2L— " ..........$41 JSC " n .......... $5ijsa Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačilo ▼ dolarjih. Nujna mhtBi Iminjtrns pa CaUe Letter u pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY wC»u N*r*4a" . m WBST mM 8MB NEW YORK. N. X. Ko sem bil dno 1. in 2. septembra v Little Kails na svatbi Svasnikovib sinov in ko sem I iilt-daI razigrano »osle - na stotine jili je bilo — sem si mislil: — Not toliko je dobrote in veselja, da bo obojega dovolj tja do pomladi. Danes me je pa o^las v listu prepričal, da sem se motil. Jutri, to je l.i. oktobra, bodo zopet imeli veliko stvar v Slovenskem Domu na Žiberšah. To bo menda prva javna zabava izza Delavskega praznika, (rotovo se bodo sestali vsi, ki so bili pred dobrimi petimi tedni navzoči. In zdi se mi, da bo to šele pričetek. Sveti Martin bo gotovo dostojno proslavljen in istotako Zahvalni dan, ki «ra bodo praznovali v dvorani na Reelv Streem. Kdo bi jim zameril f Res, da niso razmero takšne kot bi morale biti, toda čemernost, otož-nost in pobi tost ustvarjajo še lmjše čase. (V je srce za veselje dovzet-| j*k mogoče na marsikaj pozabiti. Zatrdno sem uverjen, j da bo Slovenski Dom na Da-! nnlie Street jutri zvečer do ! zadnjega kotička poln veselih I in zadovoljnih rojakov od blizu in daleč. Vsakemu, ki bo I slučajno prišel kislega obraza, garantiram, tla se bo v nedeljo zjutraj vračal zidane volje proti domu. "GLAS NARODA NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 12, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. TO JE "MESEC MLEKA". .IDEALNO RAZDOBJE V KATEREM MORETE POKAZATI SEBI IN VSAKEMU ČLANU SVOJE DRUŽINE, DA JE MLEKO • v resničen rc Vrelec Mladosti a | JO VSEJ deželi je potom u-rad nega proglasa to Mesec Mleka. Čas, v katerem mnoge organizacije—civilne, socijalne, verske, trgovske—vprizarjajo posebne napore, da povečajo uporabo tekočega mleka kot prvega principa zdravja. Geslo tega osredotočenega napora je "Kvart dnevno za vsake-ga otroka—pint dnevno za vsakega odraslega". Toda to je več kot geslo, več nego navodilo. To je predpis za izboljšanje splošnega zdravja, za zgradnjo telesnega odpora proti bolezni in naleze-nju. Ponce de Leon, španski razisko- valec v naših zgodovinskih knjigah, je iskal Vrelec Mladosti, kjer bi se starost iznebila bremena let. kjer naj bi se čas obrnil v svojem teku nazaj. Ta misel ni bila napačna. On enostavno ni pogledal na pravi prostor. Krava, krušna mati človeškega plemena, bi lahko izpolnila njegovo željo. Dietiki soglašajo, da mleko, bolj kot kaj drugega, pomaga moškim in ženskam vseh starosti "ohraniti značilnosti mladosti". . . oni živahni korak, bister razum, telo o-čiščeno od bolezenskih strupov, to se da doseči z gonilno silo bogate, odgovarjajoče krvi. Mleko vsebuje samo po sebi sko- ro vsak kemični element telesa, sprejemljiv v razmerju za hitro prilagodenje. Še več kot to, vsebuje Vitalaktični Princip sestave teh elementov v neprekosljivo zmes, ki je ni mogoče dobiti v nobeni drugi hrani. Ali boste poskusili piti več mleka? Vzemite steklenico, ledenega in hladnega iz refrigeratorja. Na gnite jo narahlo tja in nazaj, da razdelite vsebino smetane, ki vsebuje dragocene vitamine. Nalijte v kozarec, in zableščalo se bo kot medlo zlato zimskega solnca. Pristavite k ustnicam ter izpijte dc zadnje kaplje. Tukaj je zares Vrelec Mladosti. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY 215 Pijte več Mleka: j!advbas° DRŽAVA NEW YORK JOŽA HERFORT: Tisto nedeljo sem ohvandrai l»o| (iorenjske. Najprej sem se zahvalil in priporočil Materi Bo/.ji na Brezjah, potem m«« j«* |*»t zanesla na Bled. Ko m*iii z Bleda vaudral proti lieli Ljubljani, ine j«» pot zanesla v prijazno podeželsko gostilno, dejal bi gostilno božje vrste. Kot mi je dejal gostilničar, sink človek srednjih let, sva bila stara znanca, toda samo po mrtvi črki, vsakomur naprodaj. Beseda je dala besedo in vabil me je, naj si ogledam njegove pisane roje ptičkov. Sam mi je bi! prav zgovoren in odličen vodnik. Mislite, da so bili ptički v kletkah, motite se. A' prostornih, velikih sobanah so bili, samo proti prostemu zraku rahlo zamreženi in prav gotovo, da se ne motim, če trdim, da ti ptički niso poznali sužnosti. Še več, tem ptičkom je bil dobri elovek vee kot red-nik, oče jim je bil. V prosti naravi skrbi za ptičke Bog, pa sami zase morajo skrbeti in si iskat i živeža. Tu so pa imeli vsega v izobilju in v pestrosti, ki jo ptiček v naravi komaj najde. Pet, šest vrst semenja je bilo, bele mravlji ne je bube so imeli, sladke piškotne drohtini-J, m da jim ne manjka tistih dnih snovi, katerim pravi dema znanost vitamini, so it. Ji kaleče semen je. Ptieki so pa bili za vse to tudi hvaležni, ee smerno o hvaležnosti pri ptičkih sploh govoriti — če jo pozpajo. Peli, errčaii m, preletavali PISANI ROJI . in kazali soneu in nam vso . Te vrste ptičarji so danes redkejši kot bele vrane. Se ptički -o postali redkejši, njihov« jate niso tako velike, človek, vprašaj se. zakaj, in daj >amemu sebi odgovor. Kje so tiste livade, kjer je rastel osat in drugo rastlinje, za nas sicer nič vredno, po katerem semenju so se pasle jeseni ptičke, ('lovek, odkovori si >atiiemii sebi. Zazidal si livade, postavil tovarne /. visokimi dimniki, katerih dim zastruplja zdravo ozračje in odganja ptice. O teiu in o marsičem sva govorila, pa vse samo o ptička h. Pod noč sem se poslovil. Vso j m »t sem pa mislil na pti-čarja. ki ni ptičar. ROJALISTICNA ZAROTA NA PORTUGALSKEM Madrid, Portugalska, K). oktobra. — Poročila pravijo,) da je ministrski predsednik Antonio de Olivier Kaluža r zatrl fašistovsko vstajo. Aretiranih je bilo šest faši-stovskih voditeljev na tajni seji ter so priznali, da je bil njih namen strmoglaviti sedanjo republikansko vlado in postaviti monarhijo pod pretemlen-tom na portugalski prestol I>urt Nuno. NEMŠKI RODOVNIK Berlin, Nemčija, 10. oktobra. — Notranji minister Wil-belm Frick je v svojem govoru pred 501) uradniki urada za javno registracijo rekel, da bodo morali vsi Nemci nositi s seboj svoj rodovnik. V rodovniku bodo vpisani vsi njegovi predniki, da bo mogoče iz njega raz videti, koliko ima čiste krvi v sebi. S tem hoče nemška vlada preprečiti mešan je s kako drugo narodnostjo. — Vse življenje vam bomo hvaležni, naš di •agi dobrotnik; našo plemiško besedo ima-io, da ne bomo nikoli pozabili, kaj ste storili za nas. Potem se je pa Pieard vzravnal, stopil k zaljubljencema in vzkliknil: — Dobili smo polk: obljubili so ga mojemu gospodu... onemu drugemu, ki bi imel pravico stopiti mi pošteno na prste, da ni najboljši, najpleinenitejsi in najširokogrud-nejši med vsemi gospodi! Imamo krasen polk in vodili ga bomo v boj; gospod vitez na čelu, jaz pa... bom mršil svojo puško... kakor vsak drugi. ...Še se pretaka kri p.> naših žilah!... Kako lep po pogle j na viteze .starodavne krvi, na potomce davnih junakov, na stil m francosko plemstvo, ko poteg-ne meče za svobodo iti neodvisnost naroda. Osvobodimo tisto ljudstvo, iztrgamo ga i stim, ki ga hočejo držati pod jarmom... To bo lepo, o t cm bo govorila vsa Evropa... na sa imena bodo zabeležena v zgodovini. In poln smešnega navdušenja se je Pi rard samozavestno vzravnal in zaklicali — Nil prej k neo Ivisnosri! Slava svobodi! Potem je pa izpremeni! glas in se obrnil k Henriki: — Posloviva se od vas, gospodična, toda samo zato. da vas...priboriva!... Srce se nama krči, dnša je žalostna; veva pa. da vas zapuščava zato. da se bo!j približava: veva, da je to najina dolžnost, najino sveto poslanstvo... Vidite tudi. da vam prikrivava bolest, ki jo Čutiva, da nočeva pokazati obupa... da zadržujeva solze. Vitez de Vairlrev je posegel dobrodušnemu možu v besedo: — He, Pieard. — je vpraša! začudeno, — kaj pa pomeni vaš prihod.'... Kdo vas pošilja sem { Kaj je vam grof naroČi... — Ah. dragi moj vitez, pozabil sem vam povedati.' da me je sprejel gospod grof s ploho očitkov, s svojo pravično jezo... in. ..od-pnstil mi je.. . Zdravnik s«, ni mogel ubraniti siuejia. — (Jotovo je vas prisilil k obljubi... — Da. gospod doktor, moral sem mu svečano obljubiti, da bom popravil svoj greh s leni, da boni odslej zvesto in vestno izpohije val svoje dolžnosti. — In obljubili .ste um { — Da: koko bi ne obljubil temu dobremu gospodu, ki je izvolil pozabiti, da sem vam j »omaga I pobegniti iz Bastille... Iz Bastille Njegovega Veličanstva francoskega kralja! . . Ali, da, obl jubil sem. da ne bom nikoli več gn šil. .. Nisem pa obljubil, da zapustim svojega mladega gospoda, via ga pustim samega čez morje... In tu sem... Puško in o-picmo sem že kupil... Lahko odpotuje'e jutri, kajti markiz de Lafayette je z vsemi pripravami že pri kraju- — Jutri, — je zašepetala Henrika. Pieard je opazil njeno otožnost. — Poročala vam bova, kako se umna godi, gospodična, — je dejal; — o sebi in ameriški neodvisnosti vam bova poročala; zvedeli boste, da so vse najine misli pri vas, in da smo premagali Angleže. — Dovolj, Pieard, — je dejal vitez. Toda vrli sluga se ni mogel premagati. da bi ne nadaljeval: — Ah, to je krasno. .. to je krasno, neodvisnost in svoboda! Ljubiti svobodo nad vse!... če srečate na ženil j angelsko bitje, ki naj vam prinese srečo!. .. Henrika ni več poslušala; iz oči ji je odsevni pogum, ki je hotela z njim prikriti svojo žalost, svoj obup. — Torej jutri odpotujete, Roger { — je vprašala. — Da, dete moje, — je odgovoril za viteza zdravnik, — toda od vas se mora poslovili že danes. Ko prestopi ta prag, se vrne sem samota postane vaš mož. Zdravnik je hotel zaljubljencem namigniti, da se je približal čas ločitve. Henrika je ustregla tako previdno in obzirno izraženi želji. Toda preveč se je zanesla na svoj pogum in odločnost. Srce jo je zabolelo, ko je odhajala. In ker se je opotekla, jo je začel zdravnik z očetovskim glasom bodriti: — Pogum, 'dete moje... Saj veste, da čaka naju oba važna naloga. je zašepetala Henri- — Draga Luiza, ka. — Da, — je nadaljeval zdravnik, — draga Luiza, drago slepo dekle, ki upam, da ji bom z božjo pomočjo vrnil vid. To bo za naju težka naloga, draga moja. — Kaj morem storiti jaz.' — je vzkliknila Henrika. — Vi ste pomočnica, ki se zanašam na njo. da bo pregovorila Luizo. naj bo potrpežljiva; vi boste skrbeli, da bo zopet deležna dobre postrežbe in utehe, kakor jo je ime-ia v otroških letih pri svoji skrbni, dobri prijateljici. — Toda... če mi bo dovoljeno... bom hotela . .. — Želeli boste, da bi se posrečila operacija, ki jo pripravljam; storjeno bo vse, kar .;c mogoče, da vrnemo ubogi Litizi vid. Vitez se je zahvalil zdravniku s pogledom. Tiazumrl je. da ga je hotel zdravnik zagotoviti, da bo v njegovi odsotnosti nadaljeval za počet o delo in da pripravi grofa de Lmieresa počasi do tega, da bo sprejemu! Ilenriko kot človeka, ki mu pripada mesto v ugledni rodbini. Zdravnik se je obrnil k Henriki iu nadaljeval: — In želel bom, M a bi >e čim večkrat sestali družici, ki sta bili po volji krute usode ] icdolgo ločeni. < V bi se pa upiral moji želji — kar ni verjetno, mu porečem, da je to (den glavnih pogojev uspešne operacije. Potem se je obrnil k vitezu, rekoč: — Lahko torej odpotujeta, prijatelj, saj bosta siroti tu dobro spravljeni; imeli bo-.->la za*;či'tiiika. — O. očeta, dobrega očeta! — je vzkliknil Pienr.l navdušeno. — Plemenitega oče-ia. kakršen bi bij tudi gospod grof. če bi i- I niel otroke.. . Nesreča je hotela, da je samo ! -trie.. . To pa ni i »t o. j Nastopil je bil ugoden trenutek, ki je" | zdravnik čakal nanj, da bi doprinesel za-' ljubljencema za: I nji dokaz skrbi in živega zanimanja za njuno usodo. — Otroka moja. — je dejal in sklenil njuni roki, — rad berem v vajinih očeh vsa plemenita čuvstvn in ponosen sem, da sem vama lahko pomagal, kolikor je bilo v mojih močeh... Ljubita se. draga otroka, ljubita se v sveti, čisti ljubezni in moja vest je či>ta. Očitala bi mi, če bi bil sprejel po/l streho dekle, ki bi ne bilo znalo kakor vi priboriti svojemu čistemu srcu dolžnega spoštovanja in še takrat, ko to srce prekipeva vroče ljubezni. ..-Da. otroka moja. — je pripomnil, — kar vama hrani priznati sramežljivost, lahko danes izjavim pred plemičem, ki je znal vzbuditi tako Čuvstvn in zaslužiti tako ljubezen... In v trenutku, ko vas mora zapustiti. gotovo za dolge mesece, imam v njegovi zadregi pred slovesom, v njegovi zd težnosti. v njegovih, o spoštovanju govorečih ozirih dokaz, da vas neizmerno ljubi, da bi si pa ne dovolil prositi za izraz naklonjenosti. ki bi ga kljub temu zelo osrečil Henrika!.. . No, torej, dovolim vam kot oče. da ga osrečite s svojo naklonjenostjo... Gospod vitez de Vaudrev, — se je obrnil k vitezu, — ohjeiuite svojo zaročenko! (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le- ' pih romanov slovenskih in tu- jih pisateljev. Preglejte cenik | In v njem boste nesli knjigo, ki J ves bo zanimala. Cene so zelo \S zmerne. (C mri ♦ • /J Knjigarna | "Glas Naroda" i Mk. Win* II _ j ta GLAS HAtODl" IZGNANCI ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 55 Xe imiiii ti |iri|iove«|uval, kaj sem tr|h*l. jtovedati ti samo hočem, ki sneženi planjavi ali pa pod kroglami zasledovalcev, kot pa tako življenje še dalje prenašati. IVmmo v ouili zanikrnih liarakah ležali na pilili slami, *etu oprostil svojih v«»zi z neko rrepinjo. ki s«*in jo naisel in si jo spravil. V stanem s svojega lezi<"a ter s<* splazim mimo pijanega stražnika na prosto. Kako s«' mi j«* posrečilo, še danes ne vem, - dovolj — hil sein prost ter sem s trdimi udi taval v noč, čez veliko sii«*žpiio planjavo proti grmovju, kjer sem upal ,da najdem skrivališče. Toda en stražnik še ni bil popolnoma pijan ter je v zadnjem treiiutku opazit moj Ix'g. Pokliče druge in tedaj se j«* pričel lov na mene. Ker m- na njihov fioziv nisem vstavil, so pričeli na me streljati. Težko ranjen sem oblsžal v snetru in sem čutil, da mi je kri iz rane na hrbtu tekla na sneg. Polagoma sem izgubljal zavest in zadnjo, kar sem videl, je bil jutranji mrak iu zadnje, kar sem slišal, so bile liesede nekega stražnika: 44Pes je crknil; mij ga požro lačni volkovi". In zadnje, kar sem tedaj čutil, je bila brea tega človeškega prijatelja. Rdeče iskre so plesale pred mojimi očmi. čutil sem, kako se je plazil mraz po mojem telesu ter sem si mislil: to je smrt! Ttfdi na svoje ubogo starine sem moral misliti. Nato pa sem izgubil zavest. fte sem ne nekoliko zavedel, ko so moji ubogi trp<*či tovariši korakali mimo mene. Ali so dalje. Kot iz daljave sem še slišal, kako je nek ujetnik prisil stražnika, da bi mu dovolil. da mi izkoplje grob. Stražnik pa se nesramno zasnii-je •n nek drug stražnik pravi, da ikmio za grob čez noč poskr-l»eli volkovi. Xisem se ganil, liiežal sem, četudi sem čutil še eno brco — nato pa j«1 bila noč okoli mene in v meni. Koliko časa sein tako ležal, ne vein. Ko so zopet zavem, sem ležal v borni koči na kupu |>osušene trave. Nad menoj |mi se je sklanjala glava starca ter me gledala v tihi žalosti. Starec mi vi i je v usta neko gorko tekočino, ki je bila zelo grenka, tt»da se razlije po celem telesu. To je Ml moj rešitelj, Nikolaj Koluiko. ki je bil že več let r svojo družino preirnan v Sibirijo in ki se jo preživljal s kmetijo, ko je enkrat ko* za kosom olslelal nekaj zemlje. Pred nekako |n*tnaj*tinii leti je bil s svojim sinom, nje-arovo ženo in dvema vnukoma zaradi upornosti proti državni oblasti pregnan v to divjo (Nikrajino. Postal je molčeč v i• -j zapuščeni puščavi, je tekom let izgubil sina. njegovo ženo iu enega vnuka in v oni noči, ko j«' našel mene, mu je umrl drugi vnuk moje starosti. Navzlic tolikim nesrečam je Nikolaj Kolniko ostal odločen mož. V oni noči. obupan vsled smrti Še svojega edinega človeka, je šel v noč. da bi k j«* zmrznil, umrl. ker ga ni več nobena stvar vezala na življenje. Iz daljave je tedaj v jutranjem mraku videl iti mimo trans|M»rt in ko je izginil, je taval dalje, i ska je smrti. Nato pa je našel mene in je v meni opazil še neka i življenja. To mu je zopet dalo pogum in veselie do življenja. Pred njim je ležal mlad mož. ki bi bil brez njega umrl in poginil. Tega pa ni hotel dovoliti. Skoro eno uro me je dobri starec, ki je bil še vedno močan kot medved, vlekel do svoje koče. Nesreča drugega človeka mu je |M>tnaga1a prenašati njegovo lastno nesrečo. Stregel mi je, obvezal mi je rane in me ogrel. Poleg mene, na drugem slamnatem ležieu. je ležal njegov mrtvi vnuk. V onem času. ko mi je stari mož stregel in je pokopal svojega mrtvega vnuka, se ni nikdo prikazal v kočo. Dan iu noč je snežilo in to je bilo dobro. Kajti sneg je izbrisal vso sledove moje rešitve in stražniki bi na svojem povratku mogoče o-pazili, da me je nekdo odnesel. Tako pa so mislili, da so me volkovi razmesarili. moje ostanke pa da je ]>okril sneg. Ko sem nekoliko okreval, sem mojemu rešitelju natančno popU&l svojo žalostno usoda in ko me je poslušal do konca, me pogleda izpod sivih, uamršenih obrvi in v mene se vpro žalostne, bolestne oči. — Za tebe je samo ena pot rešitve — od smrti moraš zopet vstati kot moj vnuk. Njegove smrti vladi še nisem mogel naznaniti, ker je sneg tako visok in je do tam več ur dolga pot. Za tebe je dobro, da mi tega še ni bilo mogoče stori ti. Beg iz Sibirije je za tebe nemogoč; vsa pota v svobodo so zasedena. In če te zopet primejo, te bodo vkovali v verigo Iti bodo s teboj še grozovitejše postopali. Potem prideš prav gotovo v rudnik. Tukaj pri meni tudi nimaš lepega življenja, kajti četudi smo bili vsi zaradi majhnega prestopka obsojeni na "lahko" delo in moramo obdelovati zemljo, je to za mladega človeka, kot si ti, tudi samo počasno umiranje. Toda za tebe je še upanje — ako ostaneš pri meni kot moj vnuk. Dam ti njegove listine, imaš njegovo visokost, njegovo starost, njegove temne lase in — o, koliko sreča! — celo njegove sive oči, katere je podedoval po svoji baltiški materi. Tn kadar bo car potreboval vojake, jih bodo tudi v tej puščavi iskali. Ce hočeš, se moreš tudi sam priglasiti za vojaško službo, kajti moja vnuka sta prišla sem kot nedolžna otroka in kot mojemu vnuku Štefanu Kolniku ti bo nekega dne pot iz Sibirije zopet odprta — ako hočeš biti vojak. Kako se bo dalje razvilo tvoje življenje, je v božjih rokah. Toda, predno se prijaviš, za vojaka, naj poteče malo Časa, da tvojo zgodovino preraste trava. Tukaj se ljudje naglo premenijo in tvoji visoki poznanci te bodo komaj spoznali, ako služiš kot navaden pros ta k. Mogoče boš mogel pozneje zapustiti Rusijo in svoje stariše poiskati v izgnanstvu. In tako sem postal Šefan Kolniko. Ostal sem pri svojem dobrem rešitelju, dokler ni po dveh letih zatisnil svoje trud ne oži. Upanje, da bom nekega dne prost, me je držalo pri živ ljenju. Postal sem duševno in telesno krepak. Bi! sem vojak in sem bil pozneje v vojni kot Stefan Kolniko. Prod boljše vi-Iko krutostjo pa sem pozneje bežal v tujino, Sel sem na Finsko, pozneje pa na Švedsko. Tam sem našel tvojega brata. Drugo pa sama veS. {Dalj* prihodnji*.) 2ETEV NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 12, 1934 V SOVJETSKI UNIJI THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. I pa tudi tu pomagalo človeku golo naključje. Nekega večera je 1'ršič v nekem listu slučajno čital spomnie italijanskega vojaka, ki ji* na preprost način opisoval boje v o-kolici Gorico iu na "Koti (in'\ Burno utripajočega srca je čital 1'ršie, kako so italijanski vojaki našli v luknji, ki jo je napravila granata, dva otroka. i m I katerih j«» bil eden živ iu mu je bilo ime Mario ... Naslednjega dne h je ogla-jsil oče v uredništvu list;«, kjer j pa niso Vedeli drugega, »»lkir j to kar j«' pripovt-doval vojak. Po vsestranskem i>oizv«*dova-1 1 ('».ju .)«• naposled s reei i i oč« le zvedel, tla je njegov sin pomočnik pri mojstru Torrio a Milanu. Po dolgih 1> letih st.M se oee ill sili ZOpet objela. slovenic publishing co. TRAVEL BUREAU US WEST istta street new IOB1, If. T. piaitb nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po-tc vanje Morilec lastnega, očeta je uri znal umor. j Nujno je bil osumljen unio ra svojega očetu "»X-letnega posestnika Franca Žabkarjn iz i vasi Seč pri (Vmošnjicah njV- .. . . ...... . lotili 26-let n i sin France, bden .zmed značilnih prizorov .z Rusije, kjer se pri ,N,>prav- jki ni (,okuzati a|il)ijn? Ijaju pridelkov poslužujejo strojev. Žetev je bila letos me- in sploh ni maral navesti, kje sec prej nego lani iu je bila obilnješa nego lanskega leta. j<* nahajal usodne noči med |'1*1. in 2."». uro. Iz Slovenije. Po 18 letih našel pogrešanega' k i so zaman poizvedovali, či-sina. j ga v je otrok, saj deček ni ve- Posestnik Uršič i/ -ori*kd,k>l kj,kwr iUl mu >}truplo je fant narahlo vzdrge- okolice je te dni 1* letih po!1111,1 U'm,\Zil V1"^1 utn,k;.\tal- s<* naalmiil na rob hišnih naključju našel svojega sina. T' "V YOJi,kl .,n jvral in » ostalimi sestra- 1.- : • I I * 1 s sHmH. Kmalu ga Je vzhllbll ' mi krčevito iokal .leel i:i ie ie ki je o njem mislil, da |e ze. . .. . . i *"«>"«» j»h.ii. .n «ijaj« jt i . t i' • • i i -i ves polk. Ker i«* na (»ostalo na večkrat Iievi>r;iš;m ril• davno mrtev, ko ie izbruhnila , .... . 1 1 , »««i\»«n iM\pia>an ._n\<»iu. Orožniki so mladega osumljenca izsledili v Ribniku pri njegovi sestri in so ga nato prepidjali na orožuiAko postajo. Ker niso ničesar spravili i/, j njega, so ga pr«'|x'ljali na njegov rodili doni, kjer je ležal u-morjeui oče z razmesarjeno glavo. (M) pogledu na očetovo truplo je fant narahlo vzdrge-tal, se naslonil na rob hišnih 13. oktobra: I^ifay* tie v Havre Hex v Crniia V«-endam v Boulogne stir Mer 17. oktobra: I*i i;.....učit v llavre NVvv York v ilarutui« 19. oktobra: Statt-nd.im v Boulogne mir Mer 20. oktobra: iir.-iii.-tt v Uramrn Ilf »I* Fr.itne v Havre 24. cktobra: Waj-iimntr.n, 11» vre Aquitaii.a v Cherlo-urc 25. oktobra: AltM-rt li:iiiin v iluniliurg 26. oktobra: Olympic V Che> l»ourjf 27. oktobra: Kuri.p.i \ l'r«-rm*n C'iiarri plan v Havre C'>nt»- tli Savolu v H«-iioii 31. oktobra: Brieiigaria v Cit-rLuurK 1 »t-ulM tilarnl v MainliuiK v nedolžen !'* i l. I* - 4 i •• . bo j i sell I »l"e\'ee lU'VarilO, So O- ' 4* Xiseill ustrelil I.eel-i' I -i v UJ.1I1 med Itali|o in Avstrijo vojna. , , • .. . 1 t i- t..... ' ■ itroka poslali \ sirotišnico so stanovali l rsicevi v gori-l,... 1 -i - . . ... . .. Milan. ski ok«»lici na iMiooeni briba.i ... ... . . ... . .-, ... ... .. .Mitnla so leta nt .Mano ic ki ga poroeila italijanskih h . , . . , .. ,,. . .. zrasel v krepkega mladeniča, menu |ejo *'Kota . I r 1 ' st«»v šič je moral k vojakom, žena' z dvema otrokoma je pa ostala doma. Dve leti po izbruhu vojne je žena umrla, otroka je pa vzela v oskrbo bližnja so rodu ica. Toda hrib. na katerem stala domačija I ršičev" ;ki je dobil ime Mario Bixio. Dali >o k nekemu mojstru, kjer se je izučil krojaške obrti in ker je bil izredno marljiv, ga je mojster Torri. ki ni imel otrok, vzel za svojega. Mario je dobi I novo ime Potem so ga prc|»eljali na o-rožniško postajo v < 'rmošnjiee. kamor so -prišli sorodniki iu prosili navzoče orožnike, da dovolijo Francu udeležiti se jm»-greba. Prošnja sove.!:- bila odklonjena. Na orožniški 2. novembra: M-iJ.-Mi._- v Ch» •u rg 3. novembra: I^iafvette v Havre • •«**». v«.n st<-ul>t-n v Ham1>urb Saturnfa v Trst 5. novembra: llainburK v Hamburg 7. novembra: M^jiliattan v Havre 10. novembra: lie pti»* sur M^r 14. novembra: .\>w V<»i kt M. C. V Hamburg 16. novembra: Stiiti-i ilam v n! sur M« t Hert-ntrariH v Cb^rlmurg 17. novembra: Cluimplaiit v Ilavre 21. novembra: Washington v Havre AlUrl Hallin v allinliurc 23. novembra: Majestic v Cherbourg C'>nt« >li Savnia v <>n'.a 24. novembra: 1'ariM v Havre 29. novembra: Si t.oiiiM. M. K. v Hamburg 30. novembra • >l> tit|>i<- v CT " • - 1. tficembra: I. falVtlr v i I». ^ 1: x v »Iffi'pa 4. c-cembra: t. r.i|.a v Hrt-rnrn M.tliliattau v Ilavre 7. £;ctfnbra: S; lurmu v Trst II.tii.bure v Humburir i:» leiigaria v Cberbnurg h. c-cembra: O amjjlaln v Havre 11. decembra: n Vfin steuben * HamLr rg 12 ilecembra: X.-W Vrirk v liauibure 14. decembra: Al ijesli«- v t *li»-rl«>urK Waaliinf;t»ri v I lavi t-C ni postaji SO po- orri. Z moj-; poldne zasliševanje fanta naje dobro razumel iu j daljevali. Proti večera je pa , , 4l .... in' J< !Torri ga je tudi določil za svo- France, izmučen od nepresta-kmalu postal Med.see najlju-j naslednika in dediča. ! nega zasliševan ja. omagal in tejsili bojev, granate so tre Po svetovi vojni se je t r-,slednjič priznal' strahovit zlo- sič vrnil doiuov. l>oui:n'ij< je /.j,, D^jal je: našel porušeno daleč naokrog je bila zemlja razrvana. kakor .j bi jo preorali. Žena je bila mrtva. o otrocib ni bilo dulia ne sluba. Toda t"rši« Postavil si skale uoč iu dan. Avstrijske o blast i so v zadnjem hipu odredile evakuacijo ogroženih krajev. Prebivalstvo s« bežalo na vse strani in tudi l ršičeva so rod ni ca je pobrala oba otroka ter bežala z njima. V splošni zmešnjavi je pa oba otroka izgubila. Ko so kmalu nato Italijani zasedli •4Koto so našli v lijaku, ki ga je napravila granata, oba otroka. Eli deček je bil mrtev, drugi je pa klečal kraj njega, jokal, klical bratca in teto . . . Italijanski voja- Bes je. jaz sem ustreni četa!** ( E STE X AM FX J K XI V ni obupal, je nov dom, obenem je pa začel vneto poizvedovati po svojih otrocih. Vse I m »iz vetrova nje je pa bilo zaman in tudi oblasti mu niso mogle jH.mgati. Petnajst let je g^bjansko silo. že minilo, odkar se je vrnil ua Za povod je mladi zločinec navedel nevzdržne domače razmere, katerih je bil baje kriv edino oče. Stari Žahkar je bil po sinovi izpovedbi velik nasilnež, ki je svojo jezo vselej stresal nad domačni z JUGOSLAVIJO potujte popolnoma udobno preko havre na ogromnih FRENCH LINE EKSPRESNIH PARNI K1H • ILE de FRANCE" 20. Okt. — 10. Nov. — 29. Dec. paris' 24. Nov. — 15. Dec. hiti: v vozn i \ IZU« >IIX.\ IMKTIiKZUA _ KltASXK K A BIN K V TltETJ K.M UAZKKIU* ZA I»VE IN ŠTIUI USKUK Svetovno slavna francoska kuKinja. — Brcipladno vino z obedi. VAŠA I'KTIJAi !A rOTIMK Z VAMI l»«■ c||JA Z;i ii:«i;tIjna tiiivodla in K:irt^ j.išite lia _ SLOVENIC POLISHING CO. TRAVEL BUREAU 2*6 West 18th St.. New York City LEO ZAKRAJSEK GENERAL. TRAVEL SERVICE, Inc. 302 East 72nd St.. New York City cJreoeh J&ne rodno jfrudo, IS let, odkar sta izginila otroka. Kakor vedno v življenju, je BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM majestic v Cherbourg, odpluje 14. dec. Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. bremen v Bremen, odpluje 15. dec. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. p a r i s v Havre, odpluje 15. dec.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor oa enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite te takoj ta navodila na: slovenic publishing company (travel bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. Frane je po priznanju tudi podrobno opisal, kako j«» izvršil zločin. | Ponoči, ko je vsa rodbina le-ida k počitku, se je priplazil j do domačega hleva, nato pa do hodnika in prišel po tej poti na podstrešje, kjer je imel njegov pokojni oče spravljeno v izbi lovsko orožje in svojo obleko. Snel je s stene lovsko puško s 1(> linn nabojema za streljanje lisic (šibre) v obeli ft1 veli. S podstrešja se je tako oborožen vprav tihotapsko splazil po stopnicah v veži. Tu je pričel oklevati in se je nameraval vrniti. Zli duh pa je premagal dobro voljo in tako je France hitro sklenil, da bo vendarle izvršil grozni naklep. Nocoj ali nikoli! Da ga ne bi domači presenetili s puško, je orožje skrbno prekrival z očetovo obleko, ki je našel na podstrešju. Ko je nato dospel do očetove sobe, je odprl vrata in napel petelina. Nenadni šum je zbudil očeta, ki je zaklical: "Kdo je?" Toda v tem hipu je že počila puška iu njegov histni oče se je smrtno zadet v glavo zgrudil mrtev. Morilec je po storjenem zločinu odprl vezna vrata, vrgel puško z očetovo obleko stran in nato zbežal v Ribnik. Orožniki so ga prepeljali v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitven ik:e v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA v platiici vez............. v f i iki usnju vez ......... v najfinejše usnje ve/. ... v najfinejšo usnje trii« vea SKRBI ZA DUŠO v platno vez............. v fino usnje vez ......... v najfinejše usnje vez ... RAJSKI GLASOVI v platnu vez ............. v usnje vez ............. v fino usnje vez ......... v najfinejše usnje vez ... KVIŠKU SRCA v iiuitirauo usnje vez..... v usnje vez ............. v fino usuje vez......... v najfinejše usuje vez ... v najfinejše usuje trda vez v l»el celluloid vez........ NEBESA NAS DOM v ponarejeno ............ v najfinejše usnje vez. ... v najfinejše usnje trda vez. . .90 .1.80 1.80 . .90 .1.50 .1.80 . .80 .1.20 .1.50 ,1.60 . .60 . .80 .1.20 1-50 .1.20 najflnejSa vez............. 1.60 Zvon£ec nebeški, v platno.......80 fina vez..................1.— Vlenar, najfinejša vez.........1.00 Angleški molitveniki: (ZA .MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vezano .........30 v Itelo kost vezano........ J05 Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) 1.— Key of Heaven Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina vez. .. Slava Bogu, a mir ljudem fina vez. ............. .1.50 1.60 .1.— ..1.50 v celluloid veznno.........1.50 v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano ....... 1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano Ave Maria: v fino usnje vezano knjigarna 216 West 18th Street ...1.30 ...1.40 r> glas naroda: New York, N. Y.