105. številka. Ljubljana, v ponedeljek 8. maja 1899. XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan tv«6«r, isimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati z\ avatro-ogerake dežele za vae leto 15 gld, za pol leta 3 gM, za Četrt lotaM'gld., za jeden mesec 1 gld. 4Q;kr. Za Ljubljano brea po&iljanja na dom aa vse leto 13 gM., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj e dežele toliko vefl, kolikor poStnina znafta. — Na naročbo, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Co se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., Ce bo dvakrat, in po 4 kr., fle se trikrat ali večkrat tiaka. — Dopisi naj se iavold frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu §t. 12. OpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naroCnine, reklamacijo, oananila, t.j. vae administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Toleioii nt.
Občni zbor „Narodne Tiskarne".
V ri * ■ < 1«• 1 j t * dno 7. maja 18'.)9 občni zbor „Narodno Tiskarno" ni mogid zborovati, kor jo bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih.
Zatorej so skliče nov
občni zbor
delniškega društva
„Narodne Tiskarne"
na dan 28. maja 1899. L
ob 11. url dopoludne
v prostorih  „Narodne Tiskarne"
z istim, za občni zbor dno 7. rnaja 1899. določenim dnevnim redom, s pri-stavkom, da po § 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne'1.
Ljubljanska mestna uprava.
(Oovor poti. Hribarja v seji deželnega zbora dne 5. maja t. I.)
Na besede častitega gospoda predgo-vornika bom, visoka zbornica, dovolil si, kratko repliko vati. Ako on danes naglasa, da Ljubljana pred 20 leti ni imela nič dolgov in nič priklade, je to, kakor je deloma sam priznal, anakronizem. Na 20 let, gospoda moja, danes se nazaj ozirati, ko je leta 1805. Ljubljano deloma razdejal potres, ki je vse razmere temeljito premeni!, je vendar nekako preveč. Ljubljana pred 20 leti res ni imela dolgov, zato tudi ni imela tistih dohodkov, katere ima sedaj iz svojih investicij, in če gospod predgovornik pripoveduje o posojilih, katera je v tem času najela, bi moral pred vsem opozarjati tudi na to, kakošne investicije so se z najetimi posojili naredile. Gospoda moja! če pregledate poročilo, kakor ie pred Vami. bodete izprevideli, da mestna občina ljubljanska takih dolgov, ki bi jo težili, razun onih, ki so se morali napraviti po potresu, nima, temveč da so se posojila najela le v namen, da se ustvarijo investicije. Te investicije pa niso za občino nikakorfino breme, temveč le velika korist, kajti iz njih ima mestna občina vsako leto velike svote dobička. Gospod predgovornik je predober finančnik, kakor da bi mu bilo treba na um klicati, da se taki dolgovi, ki se dobro uporabijo, ne smejo nikomur očitati; zato ae le čudim, da je danes vendar izrekel neka očitanja.
Ako on dalje pravi, da pred 20 leti mesto ljubljansko ni imelo nobene priklade, ima čisto prav; saj bi tudi dandanes ne imelo takih priklad, kakor jih sedaj pobira, ko bi bila visoka zbornica svoje dni nasproti mestni občini ljubljanski postopala z nekoliko večjo benevolenco, kakor jo je v resnici pokazala. Mestna občina ljubljanska je pobirala 10% priklado za šolstvo in s temi 10°/0 je tako dobro izhajala, da je — poleg tega, da so bili njeni učitelji veliko bolje plačani, kakor vsi drugi učitelji po deželi — ostalo ji Se veliko več, kakor polovica dohodkov iz priklade, ki so se v druge namene porabljati zamogli. Ko je pa deželni sbor potem sklenil, da mora mestna obema, kateri se je odvzela skrb za plačevanje svojih učiteljev, prispevati s tistimi
procenti za potrebščine vsega Šolstva, je čisto naravno, da je, ko je izgubila to priklado, morala naložiti drugo priklado za pokrivanje tistih potrebščin, katere je prej pokrivala iz 10°.', šolske priklade. Pri nakladah torej se mestni občini ljubljanski ne more očitati, ampak, ako komu, bil bi jo gospod predgovornik moral očitati deloma tudi samemu sebi, ker je takrat glasoval za zakon, po katerem se je mestni občini odvzelo pobiranje 10°, priklade za svoje ljudsko Šolstvo.
Očita se pa mestni občini morebiti sedanja višja priklada. Te višje priklade pa bi gotovo ne bilo, ko bi ne bili leta 1895. imeli potresa. Ako pa misli kdo, da je mestna občina ljubljanska po letu 1895. mogla in smela gospodariti kakor do takrat, pravim, da je tak človek nazadnjak, in jaz le obžalujem, da moram deloma izreči to očitanje tudi nasproti gospoda poslancu Luckmannu, katerega sem doslej imel za veliko bolj naprednega moža, kakor se je pokazal v tej debati. Ako bi bila mestna občina imela ostati pri prejšnjem načinu gospodarstva, bi ne bila prav nič mislila na razširjenje ulic, ki je pa vendar bilo že silno potrebno. Ulice, kakor so se razširile, se pa niso razširile s par krajcarji ali goldinarji, ampak tu je bilo treba veliko tisočakov — na stotine tisočakov — v roke vzeti. Občinski svet ljubljanski uvi-devajoč, v kakih razmerah je mesto, in da je takorekoč previdnost sama nekako mu v roko potisnila nadaljno usodo njegovo, njega razširjavo in napredek, si je bil v svesti, da mora storiti vse, koliko se da storiti — ne da bi se preveč obremenila davčna zmožnost ljubljanskega pr ebivalstva — da se mesto modernizuje, da postane vredno imena „deželno stolno mesto*. Mislim, da bi se vsakdo občinskemu svetu bil moral smejati, in da bi bila zgodovina morala slabo o njem soditi, ko bi bil tedaj sklenil, naj se ostane pri tistih ozkih ulicah in pri onem načinu zazidavanja, kakor je bil v navadi do tedaj. Mestni občini ljubljanski se torej ne more očitati, ako si je najela posojila za taka javna dela, ki so se izvršila v interesu napredka mesta in v korist njegovega prebivalstva- Da se pa to ni moglo zgoditi brez zvišanja priklad. bo vsakdo, mislim, lahko sam izračunil, ne da bi mu bilo to še potreba posebej dokazovati.
Ali, gospoda moja, te priklade se niso tako naložile, kakor bi bil želel občinski svet ljubljanski, in kakor se je njemu zdelo, da bi bilo jedino pravično in v zmislu socialnega davčnega zako nodajstva. Občinski svet ljubljanski je hotel namreč varovati siromaka, malega obrtnika in pred vsem hiSne posestnike, ki so po potresu 1. 1895. zares prišli v velike kalamitete. On je torej nameraval stvar vrediti tako, da bi se priklada za male obrtnike in hišne posestnike prav nič ne povišala, temveč da bi se pustila pri dotedanjih 6%, in da bi se zvišala samo za večje davkoplačevalce. Tudi cesarska vlada je pritrdila temu stališču občinskega sveta ljubljanskega; toda naš ve-leslavni deželni odbor pa temu ni pritrdil, menda zato, ker Se ni prispel na stališče modernega sooijalnega davčnega zakonodaj stva, temveč ima še vedno predpotopne nazore, da morajo vsi ljudje plačevati jed-nakomerno davke, naj si imajo več premoženja ali manj. Tako se je tedaj zgodilo, gospoda moja, da so hišni posestniki in mali obrtniki po krivdi deželnega odbora obremenjeni s večjo priklado, kakor jim jo je bil namenil občinski ivet ljubljanski.
Gospoda moja! Očital je častiti predgovornik tudi glede elektrarne — in to je ravno tisti konjič, katerega gospod poslanec Luckmann tako rad jaha, in katerega je že svoje dni kot člen finančnega odseka bil zajahal, ko je mestna občina ljubljanska bila prvič sklenila električno napravo — da je tukaj občinski svet ravnal zapravljivo, češ. da ni bilo treba elektrarne ustanavljati. Kdor dandanes vidi, kako električna luč v Ljubljani funkcijonuje in kakošne komoditete so se ž njo ustvarile zlasti tudi v privatnih stanovanjih — kdor dalje ve, kako se ljubljanski prebivalci dan za dnevom jeden za drugim priglašajo, da se jim upelje električna luč v stanovanja, kdor premisli, kako važna in kako velikega pomena je električna luč tudi iz higijeničnih ozirov, ta bo pritrdil, da občinski svet ni napačno ravnal, ko je sklenil vpeljavo elektrike v Ljubljani. Da ni napačno ravnal, ampak da je ravnal v interesu prebivalstva ljubljanskega, pa sledi tudi od todi, ker je plinova družba takoj, ko je občina oživotvorila svojo elektrarno, ceno plina, ki je do takrat bila silno visoka, in ki je, kakor nekateri trde, ki v tem ozi ru poznajo razmere v drugih mestih, tudi danes vedno še previsoka, znižala za celo tretjino. Dokler ni bilo mestne elektrarne, je plinova družba izrabljala svoje konsurnente tako, da jim je kubični meter plina računila 21 kr., mej tem ko je lansko leto, ko se je bila vpeljala elektrika, znižala ceno kubičnemu metru na 14 kr.! Gospoda moja, indirektni ta dobiček za ljubljansko prebivalstvo mora tukaj priti tudi v poštev, in jaz se le čudim, da častiti gospod poslanec Luckmann, kateremu moram dati spričevalo, da ima sicer skrb in srce za dobro ljubljanskega prebivalstva, tega ni uvaževal, ko je občinskemu svetu ljubljanskemu, ker je napravil elektrarno, očital zapravljivost.
Ad vocem: zapravljivost! Ali je res to zapravljivost, ako se je napravila elektrarna, o kateri že danes vemo, da bo mestni občini donašala dobiček? V prvem letu je občinski svet računil, da bo pri mestni elektrarni 12—15.000 gld. izgube zato, ker takrat, ko se je dne l.junuvarja 1898 elektrarna otvorila, ni bilo niti jedno stanovanje priklopljeno na električno mrežo. Šele v teku leta so se pričele izvrševati inštalacije, pa ne zadosti hitro, ker dotična tvrdka, ki je imela v prvem letu izvrševati inštalacije, je imela premalo personala in vendar je namesto pričakovanih 12—15.000 goldinarjev bilo koncem leta 1898. izgube samo 8000 gld. Torej nenavadno dobro se je elektrarna takoj v prvem letu obnesla. Kako pa je letos? Letos je proračun sestavljen na podlagi znižane cene električnega toka od 4 na 3Vi krajcarja in na podlagi tistih rabatov, ki se večjim konsu-mentom dovoljujejo — in pri vsem tem, da se bo 200.000 gld. vnovič investovalo, in da smo jako previdno preračunavali, kajti računilo se ni nič več, kakor da bo letos 1200 žarnic več priklopljenih kakor 1. 1898., rezultuje iz proračuna vendar, da bo pri elektrarni 1. 1899. samo 2000 gld. izgube. Jaz Vas pa zagotavljam, da je že danes z inštalacijami po privatnih stanovanjih toliko opraviti, da štirje instalaterji ne morejo dela zadosti hitro zmagovati, in da se od dne do dne oglaša toliko novih abonentov, da mestna občina že letos ne bo imela ne le nobene izgube, temveč da bo imela še oelo dobiček, če tudi ne velik, ampak vendar dobiček. In gospoda moja, Če bo letos mesto pri elektrarni imelo že
dobička, je temveč dobička pričakovati, da bo Imelo takrat, kadar se bo otvorila električna cestna železnica, katera se bo Čisto gotovo prihodnje leto dogradila, ker so pogajanja že tako daleč dospela, da bo že v začetku junija meseca imel občinski svet odločiti se glede oddaje koncesije. Takrat se bo rentabiliteta elektrarne še veliko bolj povišala. Torej gospoda moja, jaz odvračam očitanje, da je občinski svet razsipno, potratno, zapravljivo ravnal, ko je sklenil napravo elektrarne, temveč trdim z vsern prepričanjem, da bo elektrarna v veliko korist ljubljanskemu prebivalstvu in v korist mestnim financam, in da je to tako podjetje, kakor vojašnica, vodovod in druge naprave, ki se dobro rentujejo in donašajo mestni občini lep dobiček.
Častiti gospod predgovornik, kateri sicer, ker na Gorenjskem stanuje, jako dobro ve, kako velik pomen ima promet, kateri provzročajo tujci, je danes nekako smešil prizidevanja mestne občine, da bi nekoliko več tujskega prometa v Ljubljano pritegnila. Jaz se moram temu le čuditi, ker vsakdo, ki količkaj pozna razmere — in on jih v tem ozira gotovo dobro pozna — bo pritrdil, da dežele, kamor se poleti priseli mnogo tujcev — bogatih tujcev, ki lahko kaj denarja pustijo v deželi — v narodnogospodarskem oziru najbolje napredujejo. .Srečne so take dežele, ki imajo po prirodi tako privabljivo silo, da tujci tja prihajajo, se oddihat in živeti v svežem zraku. Gotovo pa mej te dežele spada tudi dežela Kranjska. Kdor na Gorenjskem vidi vse naravne krasote, ne more se jim pre-čuditi, kdor je bil kdaj v Postojinski jami, ne more zadosti laskavo in navdušeno se izraziti o prirodnih čudih, ki jih je videl I pod zemljo, in gospoda, kdor pride v Ljubljano samo in si lep poleten dan ogleda okolico, bo čisto gotovo priznal, da ima Ljubljana tako srečno lego, da so vsi predpogoji dani, pritegniti nekoliko tujskega prometa na se. Ljubljana s svojo lego sredi dežele, o koder je nedaleč na Gorenjsko, v Postoj ino, na obali jadranskega morja v Trst in na Reko, do Cerkniškega jezera, je gotovo tako srečno izhodišče za izlete, ka-koršno se najde redkokje. Samo da se do-sedaj za privabljenje tujcev nič storilo ni. Kaj pa je v tem oziru pred vsem potrebno ? Da je mesto urejeno moderno, kajti dan danes bo vsak tujec raje šel v tak kraj, kakor pa kam, kjer ni videti nobenega napredka, in kjer žive ljudje še s predpotop-nimi nazori. Dalje mora skrbljeno biti za prijetno bivanje, kajti le tedaj bo tujca, ki je kdaj bil v kakem kraju, mikalo, da pride še drugič tja in da se bo mogel o kraju tudi pohvalno izreči nasproti prijateljem in znancem, ki tudi hodijo vsako leto na taka potovanja. Zato je pred vsem treba skrbeti za dobra prenočevališča, za dobre hotele. Tudi v tem oziru se trudi mestna občina ljubljanska. Pač ne more nič storiti iz lastnih sredstev, zato pa je občinski svet inicijativo poprijel, da se tudi v tem oziru kaj stori. Pa tudi tlak, ki bo imel za nasledek večjo snažnost, je nekaj, kar bo dobro uplivalo glede tujskega prometa.
Vsega tega je treba, da se privabijo tujci. Častiti gospod poslanec Luckmann je pa drugega mnenja. On misli, da so nemški napisi po deželi tisto sredstvo, katero bo tujce vabilo k nam. V tem oziru se on silno moti. Ne nemški napisi, ne jezikovne uredbe, ampak udobnost življenja in kr sota prirode je tisto, kar privablja Če bi napisi odločevali, potem bi
Nemec ne hotel potovati v Italijo, ali napraviti izlet na Ogersko, na Balkanski poluotok, v Zagreb, v Beligrad Pa vendar potuje vsako leto že jako veliko Nemcev v te kraje. Gospoda moja, na Nemškem so pa tudi posebna podjetništva — jedno v Lipskem, drugo v Berolinu — ki vsako leto podvzemajo velike skupne izlete v dežele, kjer ne najdete nobenega nemškega napisa, kjer so napisi, ki jih izletniki večinoma še čitati ne znajo, namreč na — Rusko. Do Urala, na Kavkaz, na Krim potujejo Nemci vsako poletje v celih jatah. Seveda je pa tam, kamor pridejo, preskrbljeno za dobra prenočevališča. za dobre hotele.
Torej nikari ne mislite, gospoda moja, da bo Ljubljana, ako bomo povsodi napravili nemške napise, in da bo dežela naša, ako ji damo nemški nakit in jo z nemško barvo pobarvamo, privabila tujcev. To ni resnica. 0 tem sem se prepričal sam, ko je pred par leti bil tukaj neki vladni svetnik iz Halle in sem ga vodil po naši deželi. Rekel mi je: „ Kako lepo je pri Vas! Kaj tacega bi si nikdar ne bil mislil. Pripovedoval bom to tudi drugim, in verjemite mi, da bodo mesto samo na Tirolsko, prihajali moji rojaki tudi k Vara na Kranjsko." Našel je, da so naši ljudje postrežljivi, in nič ga ni jezilo, da, znajoč samo nemški jezik, se ni mogel mnogokrat pogovoriti z njimi v svojem materinem jeziku.
Govorilo se je, da je po potresu več Nemcev odšlo iz Ljubljane radi radikalizma pri občinski upravi. Gospoda moja. to je bajka, ki se je čitala po nemških listih, ki pa ni resnična. Res je, da je nekoliko bo jazljivih, strahopetnih Ijudij odšlo takrat iz Ljubljane, in da se niso več vrnili; toda teh Ijudij in rodbin je bilo tako malo, da o tem se govoriti ni vredno. To pa niso bili samo Nemci, temveč bili so tudi Slovenci mej njimi. Res pa je, in to dokazujejo poizvedovanja mestnega magistrata, in štetje, ki se je pred nekolikim časom v poskušnjo izvršilo, da se prebivalstvo našega mesta rapidno množi, in da nasproti 30.000 prebivalcev, katere smo imeli po poslednjem ljudskem štetju, ima Ljubljana sedaj že približno 38000 prebivalcev — seveda z Vodmatom, ki se je vtelovil, ki pa ni dal več kakor 3500 prebivalcev. Iz tega je torej razvidno, da je neresnično, da delovanje občinskega sveta odganja tujce, in da bi se zaradi tega morebiti ljudje iz Ljubljane izseljevali; temveč vidno je, da tujci celo uvažujejo delovanje občinskega sveta, ki je namerjeno na rast mesta.
Ako, gospoda moja, še nekoliko besed izpregovorim. storil bom to, da raztresem nekatere trditve, ki so se slišale v poslednjem času.   Tem trditvam sicer ne pripisujem velike važnosti, ker so bile izrečene v strankarskih glasilih za časa dopolnilnih volitev. Rado se je namreč agitovalo s tem, da bo mestna občina ljubljanska v kratkem morala povišati priklade, in sicer tako povišati, da bodo še jedenkrat tako visoke, kakor danes. Gospoda moja, to je največja zlobnost, katero si morem misliti.   V današnjem poročilu in v aktih, katere je občinski svet odstopil deželnem odboru v presojo in pretresanje, je jasno dokazano, da se ni treba bati, da bi se v doglednera času priklade zvišale, da, jaz celo pravim, da jih sploh ne bo treba zvišati, ker bodo tiste naprave,   katere je mestna občina ljubljanska z investicijo posojil vstvarila, v kratkem času brez brornen prešla v last mestne občine. Ko pride ta srečni čas, pa ne bo več treba misliti na zvišanje priklad, temveč mogoče jih bo morebiti celo znižati. Torej jaz le zagotovljara, kakor se je deželni odbor sam po svojem referentu prepričal in kakor se je v finančnem odseku celo pohvalno omenilo, da je mestna uprava solidna, vzorna, da se jej ničesa ne more očitati, da je vsak krajcar na svojem mestu in da nikdar denar ne leži mrtev v mestnih blagajnicah. Sklicujem se v tern oziru na gospoda referenta v deželnem odboru; sklicujem se na deželni odbor, katerega sem kot župan ljubljanski prosil,  naj da večkrat izvršiti nadzorstvo nad mestnim gospodarstvom. S temi besedami sklepam, priporočujoč, da sprejmete predlog finančnega odseka. (Odobravanje v središči.)
V ■ Jubljanl, 8. maja.
K položaju.
Dr. Kaizl se je vrnil iz Prage, kjer je informiral češke poslance o vladnem jezi-
kovnem načrtu, na Dunaj: Sklenjeno je, da se snide takoj po zaključku zasedanja češkega deželnega zbora na Dunaju izvrše-valni odbor desnice, da se posvetuje o vsebini vladnega predloga in o kompetenci vlade, izdati tak zakon s § 14. češki listi niso zadovoljni, da hoče vlada predložiti zakon državnemu zboru, češ, da brigajo jezikovne razmere na češkem le Čehe in ondotne Nemce. Povdarjajo tudi, da bodo imeli na konferenci izvrševalnega odbora desnice Čehi glavno besedo, kakor bi hoteli znova in znova povedati, da bodo smeli zastopniki drugih narodov le poslušati, kako se bode pogajala vlada s Čehi. Stališče Čehov je torej separatistično. Ne ozirajo se na jezikovne razmere v drugih državah, nego vidijo le svoje. S tem stališčem in pa z željo Čehov, da bi bili drugi členi izvrševalnega odbora desnice le nemi statisti, pa se desničarski listi ne strinjajo, kajti jezikovno vprašanje se mora rešiti z ozirom na vse narode v Avstriji. Razoroževalna konferenc«.
Avstrijo bodo zastopali na mirovni konferenci v Haagu sledeči pooblaščenci s pooblaščeni in izredni poslanik Rudolf grof Welserheimb, izredni poslanik in pooblaščeni minister na nizozemskem dvoru Aleksander O k o 1 i c s a n y i p 1. Okolic s na, poslaniški svetnik in šef kabi-bineta ministra cesarske hiše in zunanjega ministra Kajetan Merey p 1. Kapos-Mere, profesor mejnarodnega prava na dunajskem vseučilišču dr. H. L a mase h, obristlajt-nant generalnega štaba Viktor pl. Khue-pach, korvetni kapitan bojne mornarice Stanislav grof S o 11 y k. Konferenca se začne 19. t. m. ter bo trajala več tednov. Sijajna družba diplomatov, vojakov in učenjakov bo zborovala v krasni palači Oranijcev sredi velikega parka. Ker papež in dve južnoafričanski državi niso povabljeni na to konferenco, so katoliški nizozemski poslanci v zbornici slovesno protestirali in vprašali zunanjega nizozemskega ministra Beauforta, zakaj se je to zgodilo. Minister je odgovoril, da se papež že od I. 1871. ne vabi k nobeni mejnarodni konferenci. Radi južnoafričanskih dveh držav pa je dejal, da nista povabljeni radi njiju mejnarodnega stališča. Anglija ni namre č dovolila, da bi se povabili, ker ju ne smatra za samostojni. Papež ne misli protestirati, pač pa vlada v Transvaalu veliko sovraštvo do Anglije in se je bati žaljivih demonstracij. Razmere mej to mlado državo in mej Anglijo so bile že itak jako napete. Frevcinet odstopil.
S Frevcinetom je odstopil radi Drevfu-sove afere že 8. francoski vojni minister. Frevcinet je bil petkrat ministerski predsednik in še večkrat vojni minister ter je že 71 let star. Splošno se priznava čistost njegovega značaja in poštenost njegovega mišljenja. Vzrok, da je odstopil, še ni znan. V pismu, s katerim je sporočil Dupuy svojo demisijo, se izgovarja s svojo starostjo in z žalitvijo, katero je doživel v petek v zbornici, ko vsled nemira in kričanja ni mogel odgovoriti na neko interpelacijo. Časopisi pa sodijo, da se je Frevcinet naveličal neprestanega razburjenja radi Drevfusove afere. V kratkem izrečejo ka-more kasacijskega sodišča svojo sodbo o krivdi ali o nedolžnosti kapitana Drevfusa. Naj bo odgovor tak ali tak. gotovo se že itak velikansko razburjenje na Francoskem le še poveča. Temu se je hotel stari Frevcinet umakniti. Baje pa se tudi z Dupuy-jem nista dobro razumela. Novim vojnim ministrom je imenovan dosedanji minister javnih del, Camille Krantz, na tega mesto pa je stopil senator Monestier. Proti karlizmu.
Časopisi so poročali, da je prevzel vso akcijo in vodstvo karlizma sin don Karlosa, don Jaime, ki je sicer častnik v ruski armadi. Don Jaime je bil zadnje čase dolgo v Parizu na dopustu ter je z vso energijo pospeševal svoje pretendentske načrte. Nakrat pa ga je poklicalo njegovo poveljstvo nazaj k polku ter napravilo s tem konec njegovemu spletkarjenju. Tudi papež Lev je velik nasprotnik karlizma ter je že opetovano prepovedal duhovni-Štvu aktivno udeleževati se tega gibanja. Toda ti ukazi so navadno brez uspeha, kajti klerikalci se nadejajo pod vladarstvom Don Garlosa še večje moči, dasi imajo že sedaj Žezlo v rokah. Razni samostani so zbirališča zarotnikov proti sedanji vladarski rodbini. /
Novomeški vodovod.
V zadnji seji deželnega zbora kranjskega je poslanec vitez Langer poročal o novomeškem vodovodu. Ker je bilo nase prvo poročilo jako kratko, je hočemo nekoliko po polniti. Govornik je rekel:
Mislim, da ni potrebe, govoriti o nujnosti vodovoda za Novo mesto in njega okolico, ker so ne le na Kranjskem, ampak tudi v širših krogih znane kalamitete. katere mora v tem oziru prenašati ondotno prebivalstvo. Vsled naklonjenosti visoke vlade in objektivnosti deželnega odbora nam je sedaj mogoče, to vprašanje ugodno dognati. V soglasju s predlogo, katera je na razpravi, stojimo na stališču v tej zadevi odločilnega deželnozborskega sklepa z dne 2 marca 18'J7, kateri določa, da prispeva dežela k vsem stroškom projektova-nega vodovoda za Novo mesto in okolico 30 s pogojem, da prispeva država v smislu zakona iz 1884. 1. 40 %. K temu predlogu stavljeni amendement, naj dežela prispeva samo 30°0 takrat proračunjenih troškov v znesku 120.009 gld., je bil odklonjen.
Izvršuje ta ravnokar omenjeni de-želnozborski sklep, je deželni odbor z vlado v tej zadevi sklenil dogovor.
Govoriti mi je sedaj o tehniški in materijalni stvari te predloge.
Poljedelsko ministerstvo je 1. 1897. odločilo, da je projekt popolniti, zlasti je zahtevalo večje število napajališč za Živino, da se poskrbe z vodo kolodvor in njega obližje ter na kraj Bršljin in sploh želelo natančnejših podatkov o preračunanih tro-ških. Zajedno je vlada izjavila, da je pripravljena za vodovod za Novo mesto in njega okolico dovoliti 4O0/o zgradbenih stroškov.
Deželni odbor je na to prof. E Iraškemu naročil projekt predelati, in ilraskv je predložil nov projekt, po katerem so bili stroški za preskrbljenje Novega mesta in okolice proračunjeni na 187.000 gld. Po tem projektu naj bi se vzdržal vodni obrat z 217 litrov v sekundi vodnega prometa in 346 litrov v sekundi porabne vode. Ni čuda, da je deželni odbor z ozirom na preveliko zgradbeno svoto 187.000 gld. dal projekt po stavbenem uradu revidirati.
Revizija stavbnega urada in dotično njegovo poročilo na deželni odbor je vzorno delo tehniške previdnosti in temeljitosti. Poročilo prihaja do zaključka, da je opustiti vodni obrat in uvesti obrat z motori, na kateri način se je izogniti velikim težavam pri odkupu mlinov, odškodninah za vodno silo itd. in se prihrani znesek 37.000 gld., vsled česar se troški od 187.000 gld. znižajo na 150.000 gld.
Poljedelsko ministerstvo se je pridružilo tej reviziji in je namesto 40% obljubilo 48 °/9 prispevka, a je zahtevalo, naj se tisti kraji, ki se bodo preskrbeli z vodo, izrečejo, da so s priklopljenjem k tej napravi zadovoljni in pripravljeni prevzeti na interesente spadajoči delež prispevka.
Skupina Plemberg-Stopič kakor tudi skupina Vina vas - Koroška vas nista bili nikdar pripravljeni, prevzeti kak prispevek kot interesentja in sta sploh kazali veliko nezaupnost proti celemu vodovodu, nasprotno pa je glavna skupina: Novo mesto in okoliški kraji Bršljin, Kandija, Šmihel, Gotna vas in črmošnjice z oduševljenjem pozdravila priklopljenje k vodovodu in je Novo mesto s sklepom občinskega sveta z dne 28. aprila t. 1. izjavilo, da prevzame ves 22 odstotni prispevek interesentov.
Iz tega sklepa razvidi visoki deželni zbor kako življenski interes ima Novo mesto na preskrbljenji z vodo. 4 8 % je država, 22% je Novo mesto samo obljubilo — ali naj dežela sedaj zaostane in odreče temu mestu pogoj za razviranje in saniranje njegovih zdravstvenih razmer? Ali naj prezre prošnje tega prebivalstva? Ne, tega ne storimo, in prosim Vas, gospodje, da s svojim glasovanjem omogočite preskrbljenje Novega mesta in njegove okolice z vodo.
Poročevalec je na to stavil svoje predloge, ki so bili soglasno sprejeti, in katerih glavna točka določuje, da je preskrbljenje Novega mesta in imenovanih sedem krajev niegove okolice z vodo smatrati podjetjem, katero je deželi podpirati in za katero poleg državnega prispevka 48»/, in prispevka 22 Vo prispeva dežela 80%.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 8. maja.
— Občinski svet ima v torek, dne 9. maja t. L, ob 6 uri zvečer v mestni dvorani svojo redno sejo. Dnevni red: I. Pred-sedstvena naznanila. II. čitanje in odobrenje zapisnika sadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka: o županovem poročilu v zadevi poslovanja mestne blagajnice v letu 1898; o knjigovodskega praktikanta Antona Šuštaršiča prošnji, ds se odveze od službe; o dopisu odbora za mirovno propagando; o dopisu »delniške družbe za plinovo razsvetljavo" v Ljubljani v zadevi izvenpravd-nega pogajanja mej njo in mestno občino; o izvolitvi razsodnika na mesto umrlega c. kr. deželnosodnega nadsvetnika Karola Pleškota za rešitev spora mej mestno občino in „delniško družbo za plinovo razsvetljavo11 v Ljubljani. IV. Stavbnega odseka poročili: o parcelaciji sveta ob severni po-merijalni meji na levi strani Dunajske ceste nasproti topničarski vojašnici; o spremembi uravnalnega načrta za stavbiiče, na katerem je stalo redutno poslopje. V. Šolskega odseka poročila: o porabi dotacij mestne dvorazrednice na Barji za šolsko leto 1898. ,99.; o nakupu kmetijskih strojev in modelov za mestne ljudske šole; o uporabi dotacije za modelirsko šolo na realki za leto 1898. V. Direktorija mestnega vodovoda poročili: o prošnji hišnega posestnika Fr. Srakarja za znižanje navrtalnih pristojbin; o predlogu magistratovem, da se namesti kurjač pri zajemalnici v Klečah. VII. Direktorija mestne elektrarne poročilo o oddaji zidarskih del za vreditev akumulatorske postaje. VIII. Finančnega odseka poročilo o prošnjah dveh mestnih uslužbencev za podporo. IX. Direktorija mestnega vodovoda poročilo o prošnji monterskega pomagača Jakoba Babnika za stalno nameščenje. X. Disciplinarne komisije poročilo o disciplinarni zadevi proti nadstražniku Ivanu Ažmanu.
— Slovenci in Hrvati. Župan Hribar je prejel naslednjo brzojavko iz Zagreba: Kao revni obožavatelj prirodnih krasota krasne Slovenije i iskreni štovatelj divnog slovenskog naroda izričem Vama i štovanim zastupnicima najusrdniju hvalu nad dalekosežnim zaključkom slovenskog sabora, koji bio jedinstvu slovensko hrvatskomu zorom novoga dana! Dr. Stjepan pl. Mile-tić. — Našemu uredništvu je došla naslednja brzojavka iz Čabra: Oduševljeno pozdravljamo i veselimo se patrijotičnomu zaključku o uvedenju hrvatskoga jezika u učione. Spoznajmo se i branimo svoju zajednicu, spasiti će nas. Živeli Slovenci! Davorin Krmpotić, Makso Gatinelli, Abradić Serafin, Križ.
— Izpred sodišča. Obrekovalca župana Hribarja in občinskega sveta, knjigovez B res kvar, in laufbursch „ Slovenskega Lista", Stefe, sta v soboto iztaknila, kar sta iskala. Zaradi znanih obrekovanj, o katerih smo že opetovano govorili, sta bila obsojena. Breskvar, bivši kandidat klerikalne stranke, na deset dnij zapora, poostrenega s tremi posti, Štefe pa na tri dni zapora, poostrenega z jednim postom. Štefeta so bili k obravnavi pripeljali z Grada, kjer je zdaj neprostovoljno nastanjen. Ta obravnava je odmev zadnjih občinskih volitev in dokaz, s kako nizkimi podlimi sredstvi se je pri teh volitvah delovalo proti narodni stranki. Breskvar, kateremu je sodišče sedaj pritisnilo na čelo pečat radi obrekovanja, je bil pa tudi kandidat klerikalne stranke in zato je ž njim obsojena in ožigosana cela stranka. In, kar je še najžalostneje: za take ljudi je šel v ogenj prevzvišeni gospod knezoškof!
— Obcnl zbor gasilnega društva ljubljanskega. Več mesecev trajajoča kriza v gasilnem društvu je naposled končana in v društvu so zopet zavladale normalne razmere. Društvo je imelo včeraj svoj občni zbor. Župan Hribar je pozdravil zborovalce in jim obljubil, da bo mestna občina, kakor doslej, tako tudi v prihodnje vedno podpirala gasilno društvo. Na to je poročal zapisnikar g. Trošt o društvenem delovanju v minolem letu in o denarnem stanju, g. Doberlet pa o jubilejski ustanovi. Na to se je g. Đoberlet poslovil od gasilcev kot njih vodja in izjavil, da ostane 6e nadalje na čelu „Zveze", pri kateri priliki je župan Hribar pohvalno omenil Dober-letove zasluge. Pri dopolnilni volltvi so bili izvoljeni: stotnikom gasilnega društva g.
Stricelj; ta zapovednike oddelkov gg. Dinter, Cirnstein in Pa vsek ; zapisnikarjem g. Tctnik in zaupnikom g. F urla n. Občni zbor je imenoval g. Doberleta častnim komandantom, gg. Ahčina, Drelsea In Scbantelna častnimi stotniki in g. Riltinga častnim členom. S tem je častno in do-stoj no resen raz por v društvu in gre slovenskim gasilcem, kateri so odločno in možato se zavzeli za slovensko poveljevanje, najtoplejše priznanje. Pozivi jemo pa slovensko občinstvo, naj ne pozabi nikdar, kaj je dolžno gasilcem, in naj izdatno podpira gasilno društvo.
— Iz del. zbore štajerskega. V sobotni seji štajerskega dež. zbora je posl. dr. Rosina podal v slovenskem jeziku pisano interpelacijo glede ravnopravnosti pri graškem nadsodišču. Nemški listi se silno togote, da si je dr. Rosina dovolil in terpelovati v tej zadevi in da je svojo interpelacijo spisal v slovenskem jeziku. To je tako značilno, da pač ni treba ničesar pristavljati!
— Občinski odbor v Selcih je v svoji seji dne 3. maja t. 1. izvolil gospoda deželnega glavarja Otona pl. Detelo za svojega častnega občana.
— Družbinskl večer ljubljanske čitalnice se je v soboto večer izvrstno posrečil. Velika dvorana .Narodnega doma" je bila do zadnjega prostora polna občinstva vseh meščanskih slojev in tudi nekaj odličnih gostov z dežele smo videli. Zdi se nam, da plava čitalnica sedaj v edino pravi struji, in da je izključeno, ako vztraja na sedanjem stališču, da bi zašla kdaj na pesek. Mlade agilne moči, ki znajo prirediti vselej kaj novega, originalnega in mičnega, so tudi za čitalnico pravcati blagoslov. Občinstvo jim je za njihovo požrtvovalnost jako hvaležno, zato pa naj ostanejo čitalnici zvesti. Na vzpored i so bile točke: deklamacija, petje, godba in pantomima. Režiser g. Inemann je čital najprej humorističen, iz raznih slovenskih citatov sestavljen prolog, ki je vzbudil radi svoje aktuvalne vsebine mnogo smeha. Potem je čustveno čital Ganglovo — za tako priliko predolgo in prežalostno — epsko povest „Soror Alma" ter O. Zupančičevo balado „Stari Kiš". Petja „Ilirije" ne bom ocenjal, ker vrline tega kvarteta so že širom domovine znane. Ta večer se je posebno odlikoval g. Lilleg s svojim lepim baritonom. Vojaška godba zagrebškega polka 53. se je občinstvu s svojim ognjevitim, temparamentnira in izredno marljivim igranjem jako prikupila. Godba je svirala premnogo slovanskih točk, mej temi celo takih, ki si ljubljanskemu vojaškemu orkestru prepovedane, na pr. „Hej Slo vani"! Občinstvo je godbo posebno odlikovalo ter ji prav navdušeno ploskalo. Nadejamo se, da bomo to izvrstno vojaško godbo še večkrat Čuli na ljubljanskih zabavah! Pantomima „Strah v viSji dekliški Šoli" je bil pičce de resistence vsega programa, in občinstvo se je najbolj zanimalo za to točko, ki se je izvršila izvrstno in v istini jako elegantno. Pantomimo je z veliko skrbnostjo uprizoril gosp-rež. Inemann, kateremu moramo na prelepem vspehu samo čestitati. Glavni vlogi sta imela gospa Lina dr. H ud ni kova in jurist g. Lev S tarč, ki sta se kretala fino in elegantno ter rešila svojo nalogo najpopolnejše. Prav pohvaliti pa moramo tudi veliki venec dražestnih institutk ter vse ostale dame in gospode. Pantomimo je spremljal na klavirju tehnik g. Lev S o u van. Končno moramo prav priznalno omeniti izvrstno tamburanje „Zvezđe". Zabava je trajala skoraj do 4 ure zjutraj.
— Štiri velike dobrodelne predstave na korist treh zavodov: Elizabetine otroške bolnice, zavoda za hranjevanje malih otrok in društva gospej krščanske ljubezni, so se vršile v našem deželnem gledališči vseskozi povoljno. Obisk je bil jako dober, in se je ves vzpored izvajal na občno zadovoljnost navzočih, posebno je ugajal res krasno uprizorjeni plesni divertisiment „Vila lutk". Občinstvo je vsem sodelujočim damam in gospodom izražalo svoje priznanje z živahnim aplavzom, šopki in obsipanjem s cvetlicami. Ker bode poleg umetniškega uspeha gotvo tudi gmotni uspeh, ki pride na korist gori omenjenim trem dobrodelnim zavodom, brez dvoma izdaten, je le pravično, Če se izreče v imenu ubozib, katerim bodo te predstave v prid, zašla* Sena zahvala vsem, ki so se požrtvovalno trudili zanje.
— Vencsjzovo roaroviljenje. Kako monstrozno trpinči gospod svetnik Vencajz oblasti z nestvorom, Šentvidskim vodovodom, je dokaz ta. da po izrecnem, prostovoljnem potrdilu gospodov funkcijonarjev cea. kr. okrajnega glavarstva litijskega ne mine dan, da ne bi došel kak dopis v Litijo, obrnjen naravnost do osebe glavarjeve ali pa do c. kr. višjega komisarja Nedavno stavil se je ta v nekem dopisu celo predlog, naj se zadržijo, ali pa kar naravnost „adacta" položijo pritožbe, morda došle v vodopravni reči radi dovolitve vodovoda v St. Vidu, na kar se je izrazil odločno glavar, da bi bilo takošno početje preko zakona. Dne 3. t. m. prišli so klerikalni poslanci ogledat si Zatičino in St. Vid, vsled prigovarjanja V encajzovega, kateri hoče na vsak način imeti sodišče v Št. Vidu. Toplo mu pritrkava svetnik Jenčič, kateri je tisti dan poslancem spričo že oddanega dobrega mnenja, naj bo sodišče v Višnji gori, dopovedoval neresnico, da je zavzeto prebivalstvo do V« za preselitev v St. Vid. — Dne 4. t. m. je bil g. Vencajz zopet osobno v Litiji, kjer je nadlegoval ves dan funkcij ona rje cea. kr. okrajnega glavarstva v svoji vodopravni reči. —
— Pri trgovskem bolniškem in podpornem druitvu v Ljubljani bilo je lansko leto obljubljeno, da se bodo v prihodnje dvojezične tiskovine izdajale, kakor tudi, da se bode v obeh jezikih uradovalo. Ali s začudenjem opažamo, da so razpošiljajo k rednemu občnemu zboru samo nemška vabila. Ali se tako obljuba spolnjujeV Alije to jednakopravnost? — Več slovenskih trgovskih pomočnikov.
— Iz Novega mesta smo prejeli naslednje : Slavno uredništvo časnika „Slov. Narod" v Ljubljani, Oziraje v časniku „SIov. Narod" došlo notico z dne 4. maja t. I. št. 102 prosim, da vsprejmete na podlagi § 19. tiskovnega zakona sledeči popravek: „Ni res, da razpošilja c. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem tudi v letu 1899. slovenskim strankam samonemške razsodbe o vojaški pristojbini. Res pa je, da se je potom vseh podrejenih 18 slovenskih občinskih uradov razposljalo za vse v teh občinah bivajoče vojaški pristojbini podvržene obč ane samoslovenske razsodbe. Nemške razsodbe prejele so v dostavljenje le nemške občine Poljane, Čermošnjice in Smuka. Tako pa se vrši to sleherno leto. C. kr. okrajno glavarstvo Vesteneck.
— Protiitalijanski izgredi pred najvišim sodiščem. Kakor znano, je bilo zaradi protiitalijanskih demonstracij proti iredentovskemu tovarnarju Mulichu v Ba-tujah na Goriškem obsojenih 23 Slovencev na uprav krute kazni. Obsojenci so podali ničnostno pritožbo, najvišje sodišče je pritožbo 21 obsojencev odbilo, glede dveh obsojencev pa je odredilo novo obravnavo.
— Obsojena hrvatska poslanca. Posl. dr. Potočnjak in dr. Mazuranič sta napravila na vlado vlogo, v kateri sta obdolžila Župana v Crkvenici, dr. Rojčeviea, da je ponaredil uradne zapisnike. Radi te obdolžitve, ki se je izkazala baje krivična, je dr. RojČević tožil poslanca, ki sta bila v soboto obsojena vsak na mesec dnij v ječo.
— Pomladanske vojaške vaje. Danes je došlo semkaj k tej vaji 390 mož reser-
vistov, dne 29. maja pa jih vstopi 350, in sicer vsi k tukajšnjimi batalijonu 17. pešpolka, ostali pa bodo odšli k polku v Celovec, t ločim dojdejo oni 27. pešpolka k temu v Ljubljano. Prvi kot drugi bodo nastanjeni deloma v stari cukrarnici, deloma v šentpeterski vojašnici in drugod.
— ,,Veleposestnik iz Galicije". Pred nekaj dnevi nastanil se je v nekem tukajšnjem hotelu tujec, ki je vpisal v zglasilni
listek, da je veleposestnik iz Galicije. Še tisti dan je necega uslužbenca dotičnoga hotela nagovoril, naj mu posodi 20 gld. in kazal mu je brzojavko, da mu je že nakazanih 500 gld. Uslužbenec se je pola-komnil obetane velike nagrade in bi tujcu rad posodil zahtevanih 20 gld. — da jih je sam imel. Povedal je veleposestniku iz Galicije, da nima dosti denarja, pa da ima hranilno knjižico poštne hranilnice. Tujec je bil popolnoma zadovoljen, da mu izroči uslužbenec to hranilno knjižico in je rekel, da ima znanca, ki mu na knjižico gotovo posodi zahtevanih 20 gld. Uslužbenec je to verjel in tujou izročil hranilnično knjižico. Veleposestnik is Galloije ja knjižico takoj nesel v neko kavarno in ai od natakarja izposodil nanjo 20 gld., potem pa odnesel
šila in kopita. Ko se je lastniku hranilne knjižice jelo daniti, da je storil neumnost, že veleposestnika iz Galicije ni bilo v Ljubljani.
— Navihan slepar. Minoli teden je neki ljubljanski mesar kupil na Barju kravo in poslal ponjo svojega pomočnika. Ko pride pomočnik k dotični hiši, vidi pred hišo necega rno škega in mu pove, da je prišel po kupljeno kravo, in da je prinesel zanjo 50 gold. Mož je vzel denar in izročil pomočniku kravo, katera je morala takoj na pot. Kmalu potem pa je nastal na Barju vihar. Izkazalo se je namreč, da mož, ki je mesarskemu pomočniku izročil kravo in vzel petdesetak, ni bil hišni gospodari Slednji, prišedši domov, je bil silno presenečen, da ni našel krave v hlevu. Začel je poizvedovati kako in kaj, in dognalo se je, da je mesarju izročil kravo neznan slepar, kateri se je Bog zna s kakimi nameni potikal okrog hiše in porabil ugodno priliko za izvršitev pre drznega sleparstva. Doslej temu lopovu še niso prišli na sled.
— Naglo umrl. Alojzij Petrič, hlapec pri Matevžu Strajnarju na Emonski cesti štev. 10, je včeraj popoludne šel v hlev v Konjušnih ulicah št. 9 krmit živino. Prišedši v hlev, se je zgrudil na tla in bil takoj mrtev. Poklicani policijski zdravnik dr. IUner je konstatoval, da je Petrič umrl za srčno kapjo.
— Povozil je v soboto popoludne na Dolenjski cesti Mihael Potočnik, hlapec na Marije Terezije cesti št. 1, petnajst mesecev staro Albino Luhek. Hlapec je sicer vozil počasi ali ni mogel konj takoj vstaviti, ko je deklica priletela pod voz. Kolo je šlo otroku čez levo nogo in je ista najbrže zlomljena.
— Vinska trta in sadno drevje sta, kakor se nam poroča iz novomeškega in krškega okraja, dalje iz Logatca in iz Istre, po zadnjem snegu in mrazu hudo trpela, in kmetovalci teh okrajev se bridko pritožujejo nad temi vremenskimi udarci.
— Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju priredi dne 9. maja svoj I. izvanredni občni zbor s sledečim vsporedom: A. 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Rešitev vprašanja glede teh. kluba. 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitev predsednika, šestih odbornikov, dveh namestnikov in ev. preglednikov. G. Slučajnosti. B. Zabavni del. Lokal : restavracija „Zum Magistrat" I. Lichten-felsgasse 3. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli.
— Pošten tat. Pred mesecem dnij je bilo ukradenih nekemu posestniku na Bre-gah v krškem okraju 100 gld., 14 dni potem mu prinese tat na okno 45 gld., seveda skrivaj, za 7 dni pa zopet 25 gld. in listek, v katerem je bilo pisano, da o Kresu, kadar vola proda, se drugo vrne!
— Gledališče opic, ki ima v Lat ter-manovem drevoredu svoje poslopje, si je pridobilo mej občinstvom, zlasti mej mladino veliko priljubljenost. Spinettovi psi, opice, koza in prešič so v istini čudovito dresirani ter izvršujejo svoje naloge imenitno. Zato pa je gledališče vedno razprodano.
* Profesor — samomorilec. VLvovu si je gi mnazijski suplent dr. Ludovik vitez Bialoskorski-Habdank prerezal vrat in potem skočil skozi okno ter se ubil. Vzrok samomoru je žalitev. Profesor bi se bil moral radi neke dame z nekim gospodom dvobojevati. Ker pa ni sprejel poziva, ga je neki častnik na javnem prostoru in-sultiral.
* Ubila Človeka z dežnikom. Iz Bruslja pišejo: V belgijski vasi Nassagettes živi prepirljiva in brutalna megera, GOletna starka Detruit. Te dni se je sešla v neki prodajalnici s kmetom Lassalacom, ki ji je baje že 16 let dolžan 48 sousov. Babnica je znova tir jala kmeta ter se začela končno ž njim ruvati. Nakrat je sunila z dežnikom kmeta v oko ter pri tem zabodla ostri konec palice v njegove možgane. Kmet je bil takoj mrtev.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 8. maja. Razni listi poročajo, da so Češki poslanci se izrekli proti vladni nameri, oktroirati s § 14. jezikovni zakon. Nasproti temu se poroča z avtoritetne strani, da so to ni
zgodilo. Češki poslanci gjecls nameravano jezikovne akcijo sploh niso storili nobenega meritornega sklepa, nego so lo formolno sklenili, da no store nobenega odločilnega koraka, dokler se ni izrekel izvrševalni odbor desnice.
Dunaj 8. maja. Ministerski predsednik grof Thun, finančni minister dr. Kaizl in trgovinski minister baron Dipauli so odpotovali v Budimpešto, da se pogajajo z ogerskim minister-stvom glede nagodbe.
Praga 8. maja. Češki narodni delavci so imeli včeraj svojo majni-kovo slavnost. Dopoludne je bilo v raznih krajih mesta več manifestacijskih shodov, popoludne pa na razstavnem prostoru velika ljudska slavnost. katere se je udeležilo nad 40.000 oseb.
Budimpešta 8 maja. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci najprej ministerskega predsednika Szella, potem pa kardinala Vaszarvja. Slednji je v imenu ogerskih škofov poskušal pregovoriti cesarja, naj se izreče proti kancel-paragrafu. To posredovanje ni irnelo nobenega vspeha, in sicer vsled tega ne, ker je cesar sam odobril kompromis, ki ga je sklenil Szell z opozicijo. Po tem kompromisu se mora uvesti kurijalna sodba o volitvah, a kancel-paragraf je bistveni del tega načrta, in je bilo pri kompromisnih pogajanjih sklenjeno, da se mora postaviti v zakon. Škofje so torej pogoreli.
Budimpešta 8. maja. Magnatska zbornica bo v sredo razpravljala o takoimeno vanem kancel-paragrafu. Zanimanje za to razpravo je velikansko.
Narodno gospodarstvo.
— Vozni listi. C. kr. ministerstvo za železnice je v sporazumljenji z c. kr. finančnim ministerstvom glasom naredbe z dne 10. aprila 1899. Št. 16.456 rok za popolno porabo starih notranjih voznih listov, odločen z odredbo z dne 15. aprila 1898, dr. z. štev. 48 na eno leto podaljšalo za daljnih Šest mesecev, to je do konca okt. ti 1. Tekom tega časa se smejo torej stari vozni listi rabiti in sicer ne le za pošt ljatve na avstrijske postaje, temveč vsled sporazuraljenja z gosp. kr. ogerskim trgovinskim ministrom tudi za pošiljatve na ogerske postaje. Ravno tako ni smeti tekom podaljšanega roka odklanjati pošiljatve. pri-šedših s starimi ogerskimi voznimi listi iz Ogerskega na avstrijske postaje.
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemske i (Dalje.)
Še mej petjem stopil je agent h gla sovirju. „Bravo!" je rekel, živahno ploskaje. „bravo, stvar je urejena! Jaz Vas dam nadalje izobraziti. V jednem ali y dveh letih lahko prvikrat nastopite — ste-li zadovoljni?"
Mladi mož je bil osupnen. Njemu se je vedenje bradastega gospoda zdelo nekaj čudno. Kdo in kaj je bil ta mož, ki je tolikanj vnet za njega
.Gledališki agent Reber", predstavil se je oni. „In Vi gospod tenorist, kdo ste Vi, Če smem vprašati?"
Do tega trenotka je komf svoj inkognito lahko vzdržal. Nihče, razun Štefanije, ni vedel več o njem, ko njegovo ime. Pač so se govorile najrazličnejše stvari, a ni jih smatral resnim, in zatorej ga tudi ni razveselilo, ko je videl, da si mora tu javno krinko z obraza potegniti. Seveda, izogib-nega odgovora ne bi bilo težko najti. A čemu lagati ? Štefaniji in njenemu očetu je bilo znano vse, in za sanjasto damo v dru štvu se mu ni smelo več meniti, odkar so njegove ustni in Štefanijine se združile v gorak poljub. Zatorej je mirno rekel: »Moje ime je Rudolf Z. in jaz sem trgovski pomočnik v Viktorija-bazarju!"
Agent je zmajal z glavo. .Trgovski pomočnik", je ponovil nejevoljno. .Ne, ljubi moj, to mi ne ugaja, nikakor ne!"
.Obžalujem, gospod", je odgovoril mladi mož malo čmerno, „a jaz v resnici nisem druzega ko prodajalec!"
(Dalje prih)
Darila.
Uredništvu našega lista je poslal: Zs družbo »v. Olrlla in Mstoda: Oospod Gutnik 3 krone 45 vin., zložili členi in prijatelji pevskega društva .Ljubljane" na izletu pri Devici Mariji v Polji. — Živeli darovalci l
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. maja: Hilda Alojzija Hoatnik, usmiljena sestra, 23 let, Radeckega cesta St. 11, vnetje možganske mrene in jetika.
Dne 6. maja: Marija Zupančič, delavčeva žena, 41 let, Dunajska cesta St. 45, spridenje jeter.
V deželni bolnici: Dne 3. maja: Marija Bezlaj, gostija, 8*") let, srčna hiba.
Dne 5. maja: Kamilo Hornak, poslovodja. 34 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
V:«!!-. a m i morjem Sofl-i m.  Krclnu ir»čnt tlak 73«0 mm
		Stanje
j?	Čas o pa	baro-
*=.	zovanja	metra
		v mm.
6.	9. zvečer	7S."i "i
	7. =jatraj	735 4
■	2. popol.	733 1
Nebo
H S
9. zvečer   733 1
8. 7
zjutraj 2. popol.
7334 7;'.2 4
7 2 8r. jzahod jasno
4 0 si. ivzhod megla
15 0 si. jzahod oblačno
114 si. jzahod oblačno
ioo si. jvzhod oblačno
13 5    si. jug oblačno
11 U
Srednja temperatura sobote in nedelje 6 9" in 10 1°, normale: 12 8° in 130°.
XDvLra.a.3s3sa. "borza.
dne" 8. maja 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru AvBtniska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4" 0. . Ogerska zlata renta 4' „. . . . Ogerska kronska renta 4" 0 . . Avstro-ogerske bančne delnice .
Kreditne delnice.......
London v ista . ......
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci.....
C kr. cekini........
101	gld. 2i»		kr.
100	1		
119	v	60	
100	ll	411	it
119	n	60	
97		35	*
920 360	n	—	■
120	n n	471	• 3 »
58	•	95	
11	n	77	•1
9	n	651	i n
44	n	80	n
5	n	68	
Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Selanburgova ulice 3. Srečke na mesečne obroka po 2, 3, 6—10 gld.
t
Deželna skupina kranjsko-avstnjskih iivinozdravnikov v Ljubljani, naznanja tužno vest, da je dragi kolega, gospod
Artur Folakowski
c. kr. živinozdravski koncipist
po kratki bolezni dne 7. maja t. 1. izdihnil blago duSo. (886) Truplo pokojnika se bode v torek, dne 9. t. m., ob 5. uri popoludne, v hiši žalosti na Resljovi cesti 3tev. 11, blagoslovilo in potem na pokopališče pri av. KriSto.'u položilo k zadnjemu počitku.
V Ljubljani, dne 8. maja 1899.
t
Potrti od najglobokeje žalosti, javljamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest o prerani smrti nase iskreno ljubljene, nepozabne ljubeznive hčerke in sestrice
ki je po kratki a zelo mučni bolezni, 3 leta stara, danes ob 1 «11 dopoludne mirno v Gospodu zaspala.
Truplo preljubeznive rajnice bode v torek, dne 9. maja ob 5. uri popoludne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu preneseno in istotam k večnemu počitku položeno.
V Ljubjani, dne 7. maja 1899.
Valentin Golob, trgovec, oče; — Marija Golob, mati; — Pavla, Marta, sestri ; — Adolf, brat. '887)
Brez vsacega druzega oznanila.
izurjeno v trgovini z mešanim blagom, želi vstopiti v službo v Ljubljani ali tudi na deželi
Ponudbe na upravniStvo „Slov. Nar." pod „Dekle". (847—2)
1000 vreč I
posebno pripravnih za premog in krompir, tudi za zavijanje usnja jako porabne prodaja od 4 do 8 kr. vrečo
Josipina Murnik.
Sv. Petra nasip št. 35.
V industrijskem kraju blizu Ljubljane se odda
prodaj alniea
z opravo takoj v najem. — Ravno tako se odda
gostilna
z opravo in vrtom, kegljiščem, hlevi in skladiščem. — Poizve se v upravništvu
„SIov. Naroda". (883—1)
Opično gledališče
pod vodstvom ravnatelja Josipa Spinetto.
V pondeljek, 8. maja
dve veliki predstavi
ob 1 .5. uri popoludne In 8. uri zvečer.
Novo! Dresiran petelin. Novo 1
Psi kot predice. Prasec kot topničar in druga nova predstavljanja.
V torek 2 predstavi. (888) Začetek ob polu 5. in 8. uri zvečer.
JjL^ Njegova Svetost
St Papež LEON XIII.
sporočil Je po svojem zdravniku prof. dr. Lap-p oni j u gosp. /ekarju G. PICCOU-JU v LJubljani srčno zahvalo za pripo-slane Mu stekleničioe
tinkture za želodec
ter mu je z diplomom od dne 27. novembra 1897 podelil naslov ,.dvorni založnik Njegove Svetosti" s pravico, da Bme nositi v svoji firmi z naslovom vred tudi grb Njegove Svetosti
Omenjeni zdravnik kakor tudi mnogi drugi glasoviti profesorji in doktorji pripisujejo Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepi želodec, povečuje tek, pospešuje prebavljanje in telesno odpretje.
Naročbe s povzetjem sprejema in odpošilja točno (582—3)
O. PICCOLI, lekar
..Pri Angeljn" v Ljubljani. Dunajska cesta.
Tinkturo za želodec poSilja lastnik po 12 stekleničic za gld. 1*26 av. vred., po 24 stekleničic za gld. 240, po 35 stekleničic za gld. 3-50, po 70 stekleničic za gld. 6-50. PoStni paket, ki ne tehta preko 5 ki. po 110 stekleničic zagld. 10*30. Poštnino mora plačati naročitelj sam.
Cm. kr. nitrilsfci f]f£ Irtim žttaict.
1
Stev 998.
Razglas.
(844—2)
Na mestu podrtega deželnega dvorca na Kongresnem trgu v Ljubljani se bo zgradil
Dotična dela in dobave so nastopno proračunjene:
1. ) Kopanje tal in zidarsko delo okroglo ....... 152.300 gld.
2. ) tesarsko delo okroglo , ....... 13.600 gld.
3. ) kleparsko delo „ ....... 13.000 gld.
4. ) krovsko delo „ ....... 6.300 gld.
5. ) kamnoseško delo „ ....... 28.000 gld.
6. ) kiparsko delo w ....... 34.000 gld.
7. ) potrebno železje . ....... 22.100 gld.
8) mizarsko delo „ ....... 29.600 gld.
9) ključavničarsko delo „ ....... 13.000 gld.
10. ) steklarsko delo „ ....... 4.900 gld.
11. ) pleskarsko delo „ ....... 4.750 gld.
12. ) lončarsko delo . ....... 2.300 gld.
Ta dela se bodo oddala potom javne konkurence ter se dotične ponudbe sprejemajo pri podpisanem deželnem odboru
do dne 27. maja 1899. 1, do 12. ure dopoldne.
Vsa natančnejša določila glede ponudeb oddaje in izvršitve dela, se zvedo pri stavbnem uradu in so izkazi posameznih de1, ter načeti v navadnih uradnih urah na razgled v pisarni deželnega stavbnega urada, Turjaški trg št. 4, II. nadstropje ; kjer se dobivajo tudi proti vplačila tiskarskih stroškov.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 1. maja 1899. L
Izvod iz voznega reda
valjava* ad dna 1. seaja 1SSS. leta.
Odkod ls Ljabljane jol. kol. Prag« eai
._L Ob 12. ari 5 m. po no*i osobni vlak v Trbii,
Beljak, Celovec, Franiensfeste, Ljubno ; Cez Selzthal Ausse, lil, Solnngrari; tez Klein ReiHing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstattan. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak t Trb ž, Poutabel, Beljak, Celovec, Fran-zensteste. Ljubno, Dunaj; čez Selsthal v Solnograd, Klein Reifling v Line, Budejevice, Pisen, Marijina vari, Heb, Franeove vari, Karlove vari, Praga, Lipsko; ces A ni s tet (en na Dunaj. — Ob II. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec Ljubno; ces Selzthal t Solnograd, Lend-Oasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, ces Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj. Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove Tare, Prago, Lipsko, Dunaj vid A m st<-te n. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Lesce-Bled. — Proga ▼ Vovo m«sto ln v Kodevje. Osobni vlaki; Ob 6. uri 54 m. sjntraj, ob 1 uri f> m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. -Prihod ▼ LJubljano j. k. Proga ls Trblta. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaia via Ara-stetten. Solnograda, Linca, Stevra, Isla, Auaseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeate. O o 7. nri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Lesec Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra. Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, France,isfesta, Pontabla. — Ob 9 uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Linca, Ljubna. Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega maata In Ko-dav/Ja. Osobni vlaki: Ob rt. uri 'Al na. /.jutraj, ob 'J. uri 3i m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod is LJubljana d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 'iS m. zjutraj, ob i uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri "ib na zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod ▼ LJubljano d. k. Is Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1)
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da pre vzemara in izvršujem točno naročila na
kapo, čaj, olje, rit, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina i. t. d.
Poailjatva v omotih po 5 kil oddajam po polti, one od SO kr. naprej pa po železnici a povzetjem.
Take poliljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. krdmarjom, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o rasnih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr.
morsko ribo ln rake, svete sadje, fino olje 1.1, d.
Olanl moj namos Jo razpošiljati dobro blago ln po nlski oonl.
Cenike raspo&Ijem radovoljno in brezplačno. Za p n. gg. trgovce imam poseben cenik in samorem dajati blago po tako nizkih kupih, da s*) ne bojim konkurence. (637—54)
Tudi sprejemam aaatopatva ln vsako. |a*ta posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem udani
Stanovanje
v Vegovi ulici št. 2, na vogalu Kongresnega trga
obstoječe iz 4 sob, knhinje itd., SO Odda s 1. avgustom t. L (858-3) Natančneje se izve pri hišniku istotam.
Za pekovsko obrt vsprojme se
učenec 869 *
15 — 16 let star, iz dobre in poštene hiše. Kje? pove upravništvu ,,Slov. Nar.u.
Dri i stanovanji
se s avgustom ali novembrom oddasti. (850-4)
J. J. Naglas, Turjaški trg št. 7.
Pristno domače žganje
staro Mllvovko. dreženke in tre-lilnovko, fini brlnjev/cc in liorov-■ilvcvec kupite pri tvrdki
2x33.est 1 stu, i ulici San Francitco itiv. 6.
/   v Prešernovih ulicah. (21-105)
Ekonom
kateri je dovršil grmsko nižjo kmetijsko in klosterneubursko srednjo vinarsko in sadjarsko Šolo,
i&čo Blu±'be.
Zmožen je slovenskega in nemškega jezika ter prost vojaščine.
Blagovoljne ponudbe pošljejo naj se na upravništvo „Slov. Naroda" pod naslovom: „Ekonom". i857—2)
pridejo!
Dvajset oseb, moških, ženskih in otrok iz (8612)
Sudana.
4i
urar
j^net jr\mbrožič JeJrier
»))|" poročena.
Jesenice
(885)
dni 8. maja t899.
%led
^)ooi>oOooogl
XXI
Vaše blagorodje!
Usojamo se Vam naznaniti, da je v Cel ji (Štajersko) zalogo in samoprodajo našega piva prevzel
gospod Aleksander Hilty
in prosimo, da blagovolite njemu pošiljati svoja čestita naročila, ter zagotov/jamo najhitrejšo in najso/idnejšo postrežbo. Istotako se naročila iz LJubljane in s Kranjskega sploh radovoljno izvrš.
Z velespoitovanjem (884—1)
Kneza Schvvarzenberga pivovarna
v Trebohu fVVittingauJ na Češkem.
t- ~rrrrr.Tr*~.T.
a.  k. _A _*   i_ S- _A
bdajattlj in odgovorni urednik: Josip NollL
Tiftttnini in tisk tNatoans Tiskarne".