Inserati nh aprejemiijo in veijfc trintopiin vrHt.u:
8 kr., ('.« «« tisk« lkrnt.
1 Si	'1
4* ii ii n ii * »i
ii n n n ^ • i
Pri voAkrutnem tiskanji • hi i h primerno biiihu)hh.
Rokopisi §o no vrarujo, iinfrankovuitn pismu hm ni) aprojiHiinjo
Naročnino projmnn oprnvniMv" Htiiniiiistriic.ijH) in t'kHp«(lici)4 im Btiirom tr^u h. nt. 16
* MSI«venp(,lt
lutžo Članek, himno jili iz konllsrir. listu [nniiilisnili.)
z današnjim listom prične svoj peti letnik, in kdor gu sednj primerja z bornim pričotkom, mu vsestranskega napredka ne more odrekati. Da še ni dospel do vrhunca popolnosti, temu se nihče ne bode čudil, kdor le površno pozna zapreke in sitnosti, s kterimi se je dandanes boriti katoliškemu in zlasti še slovenskemu časnikarstvu. Med tem ko liberalni listi svojim vrednikom, dopisnikom in pisateljem prinašajo čast in denar, morajo se vredniki, dopisniki in pisatelji katoliških, zlasti slovenskih časnikov truditi skoraj — zastonj, po vrli u pa se tudi v drugih svojih razmerah trpet; zavist in preganjanje dostikrat celo od tistih strani, od kt.erih bi se bilo katoliškim listom nadejati najkrepkejše podpore. To je glavni vzrok, da je moral že marsikteri izvrsten konservativen časnik ali poginiti, ali se pa vsaj skrčiti , kakor n. pr. vrli požunski »Itecht", ki bode od-Hilunnl namesto vsaki dan, izhajal le vsaki teden enkrat.
Du ,,Slovenec' ni poginil, kakor so nekteri pričakovali in nameravali, zahvaliti se je v prvi vrsti blagodušniin vstanoviteljem njegovim, ki so zve.divši omenjene nakane odločno izrekli, da hočejo nu vsak način ohraniti .,Slovenca", če bi tudi zanj morali mnogo žrtvovali. Mnogi so se res tudi velikodušno spominjali njegovega vreduištva, o kterem so vedeli, du lastnega dobička pri „Sloveneu" ni nikdar iskalo. Ker ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti , mi) bo vsem skupaj za njihovo požrtovalnost javno izrečena naj prisrčnejštt zahvala. Knako zalivalo izrekamo tudi vsem čustitim gospodom
Po poŠti prpjemnn vel|a
Z,m tieie letu , ki k.| i,r. k« pni lt.u . . h .. — 'H iVtrt leln , •> »n
n
V ndmmislraciil vcl|» -
Z« celo leto . s (f|. AO lir. '•» |"'i IftM	4 ,, ao
r.n rcirt leta . J n m i(
v I .Mililitilli lin dnin pi|Hil|«b ■
vuljn »'.n lir. vije nn miti.	-
VredniStvo nu Hrusti miim
itev. 190.
Izhaja potriltrai nn tednu in.iciT v toreli . čet rt nit ni titiittitn-
* Nekoliko dni pri Horvatoviču.
(Obrazci iz bojnega taboril.)
II. Pot v tabor.
(I. Glej IV. letnik št. 143.)
»Ukazali -ii," • ,o Ohrcstov, „naj takoj iz Itc	odidem v Aleksinec, iz
Aleksinca p	bodo poslali, kamor 1 'e
treba."
„12. dan julija meseca (ali po . odnem koledarji .10. junija) sem se iz Rclegu gradu odpeljal naravnost proti Smederev. . Nisem bil prvič ta pot ua deželi v Srbskej, za tega delj se nii je na poti iz llelega grada v Aleksinec zdelo tako, kakor bi doma bil. Ali kolika je bila razlika! Poprej je bilo vse živo po vaseh in mestih, ta pot, pa je bilo povsodi tiho iu mrtvo, kakor bi bilo vse pomrlo bilo, tako so bila selil. De kaka ženska se je tam pa tam prikazala med hišami, ali pa je le kak zgrbljen starček, ali lcakov otrok pogledal izza tega ali tega ogla. Krčme in kavarne so stale prazne; v niursikterej gostilnici je gospodar sani sedel zamišljen, ali pa je le kakega človeku pri sebi imel in pijučil z njim vred,
dopisnikom m prijateljem, kteri za svoj obilni trud večidel niso imeli nobenega druzega plačilu. ki».U'.u' mveat, da s.a s,i s.ve.ji moč,i. prizadevali razširjali dobro, zatirati laž iu odvračati hudo, kterega je dandanes med človeštvom toliko nakopičenega. Vse te gospode prosimo, da naj nas enako podpirajo tudi za naprej, iu svesli smo si, tla se „S|oveneu" ne bode bati ničesar, dokler bode imel tako nesebične m marljive podpornike, kteri se za občni prid ne vstrušijo nobene žrtve, nobenega truda. Prosimo jih pa, da naj si v svojih poročilih iu dopisih prizadevajo, kar je najbolj mogoče bili nepristranskim, da ;:e bodemo nikomur dajali prilike pritoževati se o osebnih napadih. Z mirno vestjo zamoremo reči, da vodoma nismo hoteli nikogar žaliti, in da se bodemo tega pravila držali tudi v prihodnjo; a ravno tuko izrečemo, da se ne bodemo vst rušil i ničesar, kadar bode šlo /a pravo in pravico. »Recta tucri", braniti pravo iu pravico nam bode vselej prva in najgluvnejša skrb, če se bodi- morda vsled taga tudi posameznim kadilo. Ob enem si bodemo prizadevali tudi vstrezali vsem nam ruzodetim željam, in bodemo, ker se je nova mera iu vagn že vdomačila, zopet prinašali tržne, žitne iu druge cene, eksekutivne dražbe, loterijske številke, vradne oklice in vse druge za občinstvo važne reči. Zato pa se trdno nadejamo, da nam dosedanji častili naročniki uc ostanejo le ne zvesti, ampak da nam bodo skušali pridobili še kterega novega naročnika, ker je poinnoženje naročnikov najboljši pripomoček listu dati trdno podlago iu čedalje veto popolmunost.
* Hit/Jiožiiji država v zgodovini.
V	štirih člankih pojasnil seui v preteklem letu podlago moderne liberalno-materijalistično države; riukazavši v obče njen načrt sem v posamnem narisal in po mogočnosti tudi zavrgel njeni brezbožni nastanek, namen in lik v državi kot izvoru vsega prava; prodno pričnem v posnmnom pretresovanje njenih razmer proti katoliški cerkvi, naj i/, zgodovine pojasnim, kam da pripeljejo dosledno izpeljani ti nauki.
V	preteklem veku razširil se je inateri-jali/cm iu ž njim vsaj pojem ali zrno njegovega uku o državi iz Angle/kega na Frau-cozko iu je tu zudobil v kratkem mogočen vpliv na mišljenje in delanje narodovo. Njegov sad je fruncozka preklici j a; a ona je tudi vzor moderne države. Sicer se res mora vsaj nekoliko onih grozovitih činov pripisovati razvnetosli in lunutizirunju ljudstva, prenaglemu premenjonju vseh razmer in tudi bilo bi se malo vmirilo divjanje, ko bi bile zginile vse reči, spominjujoče na prejšnje čase. V velicih obrisih pa, in če ne pozabimo omenjenih okoliščin, je iu ostane Irancozka država, kakoršnu je bila od leta 1703 naprej, vzor moderne države. Pri popisovanji tega vzora posluževal se bom podatkov, ktere navediijejo „Perioclische lUiitter" v lanskem letniku. Razvidno bo, da država ločena od lloga, more roditi le krivico in ne nravnost, n e s r e čo i u r e v šč i n o, o hč u o n e v a rnosi in p 1 u h ost., da ona niti ne more doseči svojega materijalnega namena. Hudobije, ki so se godile v imenu države, presegajoče vse, kur je mogla pokazati zgodovina prejšnjih vekov, izpeljujejo se popolnoma dosledno
zalo da si je kratil čas. Zdaj še le sem se preveril, kaj je lo vojska. Lahko, čitatclj, misliš, kako neprijetno mi je bilo na poti skozi neljiidiiate vasi. Motril sem drevje in prtisc.e ob cesti, pa na daleke gorske grebene sem se oziral, da sem se motil.
»Naposled se pripeljem k vasi llagrdauu. Pred vasjo drži majhen most čez uekov potok, ki se vije v Moravo. Na mostu je stal stražnik , imel je zarijavelo puško ; stopil je k vozu iu rekel mi, naj se oglasim pri kapitanu, kedo sem. Povprašam ga , kje je kapitan. Pokazal mi je neko vaško kavarno."
»Res je kapitan sedel v kavarni in nekega popa in dva druga moška imel pri sebi: karlali so vsi štirje. Dvakrat, trikrat je pregledal moja pisma, voščil mi srečno pol, pa je zopet sedel Ii kartam. Ali takoj jih je zopet moral deti iz roke. Gruča ljudi jo bila. štiri tate pritirulu na naglo sodbo."
„Ali ste krčmurju novce ukradli iz zaboja, ne V" — poprašu kapitan resno."
,,,,Nismo ukradli novcev ne, gospodar,"" odgovorili so hudodojci. „„Mi smo pili, pa smo odšli.""
,,Dobro je, zaprite jih v hlev!" ukaže kapitan, pa je bilo konec vse sodbe.'1
»Na večer sem prišel v J ugodi ne. Zjutraj zgodaj sem šel če/,i Moravo in odšel daljo proti Olupriji. Od ('uprije naprej je bilo ži-vejše na cesti in po vaseh. Ze sem se bližal velikej vojski. Srcčavuli so nas selški vozovi s živežem vred. Zagledal sem, da ima mnogo voznikov na sodeli s smodnikom goreče čibuke v ustih, zato sem jih opomnil in posvaril; ali vozniki so le kimali z glavami, smijali se in hladnokrvno gonili dalje."
,,Ko sem se bil pripeljal v Paračin , čudovito se mi je zdelo: z vseh hiš in skozi vsa okna so viseli Srbski prapori. Menil sem, da je to proslava kake zmage, okaleroj še nisem slišal, naposled pase spomnim, da jo tu glavni kneževi tabor. Zagledal sem tudi kneževi dvorec, prosto poslopjiče, zasuto s prapori in z venci. Po ulicah je bilo vse polno vojščaka in udov »rudečega križa."
,,1\> nekolikih urah sem se pripeljal v Aleksinec. V Aleksincu je bilo, kakor na kakem scinnji. Pred mestom, takoj za nasipi jo bila cela vrstu krčem, po katerih so se voj-
iz materialističnih 11 kov; komur še govori pamet, naj misli iu pomisli, kam nas bodo peljale čisto enake namere sedanjega veka 1
1. Pre ku c i j a v n i čila j e v so pravo svobodo.
Rousseau pripisoval je državi izvor vseh pravic; v državno veljavo pa je naredil ljudstvo in njegovo voljo, tako da se vse pravo izpeljuje iz ljudske volje, daje vse, kar ono hoče, postava. Uk sam na sebi sem že zavrgel in pokazal, kako ic vse pravo od Boga, da je večno in nespn nenljivo. Oglejmo si posledice v francozki vzorni državi!
Človek ima pr a v o do življenja in do prostosti; a kako je to spoštovala revolucija! Nikdo, ki ni molil državnega boga, si ni bil svest življenja- V avgustu 1. 1792 sklenili so preiskovanja hiš, da so vse sumljive poiskali, zaprli in pomorili; sumljivi pa bili so vsi, kteri niso bili v zvezi z vladajočimi, kteri so si hoteli pripisovati lastno prepričanje. Pričelo se je krvavo klanje; nikdo se ni mogel odtegniti strašni nevarnosti; zaprli so mestna vrata, preiskali vse klete in skrivne kote, ter jih tako zajeli nad 3000, ktere so vse živinsko pomorili. -- V septembru 1. 1793 sklenjena je bila postava „0 sumljivih", ki je le malo jih pustila, da bi se mogli odtegniti moriji; poleg nje bili so sumljivi vsi, ki so se skazali po obnašanji, činih govorih in spisih ko prijatelji in služniki tri-nožtva-federalizma in ko sovražniki ljube svobode; vsi, ki niso mogli dokazati, s čem da se žive in da zvesto spoluujejo dolžnosti državljanske; vsi vradniki odstavljeni od svoje službe; vse plemstvo z ženami in otroci in privrženci; vsi, ki so hoteli od 1. julija 178!) iz dežele iti, če so prav pozneje premenili svoj namen. Te postave posluževali s-> se trinogi zoper vsakega, čegar stan, omika ali bogastvo jim ni bilo po godu; ona je žugala vedno vsakemu mirnemu človeku, ker vsaka beseda že mogla je biti povod tožbe in gotovo sledeče obsodbe. Iz nje razvilo se je naj-ostudneje vohunstvo; nikomur ni bilo zaupati, da ni skriven ogleduh. To je bila prostost in varnost življenja v tej vzorni državi. Pa pre več bi bilo naštevati posamne dogodke, zadostuje, ako povem, da so bile napolnjene vse ječe, pa tudi vsi prejšni samostani, gradovi so bili premenjeni v zapore; in vendar le malokdo je
srečno odšel krvoločno.-.ti rabcljnov. Preiskovanja in pravde ni trebalo; porotniki ležali so zijaje na klopeh in hladnokrvno izgovarjali svoj ,,kriv!" nad nedolžnimi žrtvami. „Kako se imenujete? Ste poniževali narodno zastopstvo? Ste obrekovali revolucijo? Ste podpirali ari-stokratične spise? Ste hotli zamoriti prostost?" To so bila vprašanja, ktera je seveda zanikal vsak zatoženec in že je mislil , da je prost, pa naenkrat so mu naznanili smrtno obsodbo.
Pa še prepočasno je napredovala moritev; z novo postavo je bila meseca junija 1794 vstanovljena sodnija, ki naj s smrtjo kaznuje „sovražnike ljudstva", a kteri da so ti, ni bilo določeno; ni bil dopuščen zagovornik, niti skrivno vpraševanje, niti priče; porotniki naj sodijo po ,,svoji vesti." Zdaj ga pač ni bilo človeka, da bi ne bil v vedni smrtni nevarnosti; kakor je djal poslanec v konventu, ni bilo ostalo druge pomoči za onega, ki je hotel oditi giljotini, kakor da se vstreli. Dosti je, dosti teh grozovitih dogodkov; a oni kažejo nam jasno, kam je pripeljala država odpadla od Boga nesrečni človeški rod, kako konča vse pravo življenja in prostosti.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. januarja.
Avstrijske dežele.
\a Češkem bodo imeli po naznanilu stare „Presse" koncem tega meseca zopet volitve za državni zbor, o kterih se pa po dosedanji skušnji že zdaj zamore povedati, kako da se bodo izšle.
O^i-Mki ministerski predsednik Tisza je na vošila svojih tovaršev v novem letu odgovoril v daljnem govoru, v kterem je pa le to jasno povedano, da se morajo v notranji in vnanji politiki posebno varovati ogerske koristi. Omenjal je sicer tudi vzajemnosti z Avstrijo, a le inemogrede in samo zarad koristi, ktere Ogerska od te vzajemnosti ima.
Vnanje države.
iioiilerniciji) v Carigradu nima zaželjenf ?a vspeha. Turčija o mednarodni komisiji in njeni žandarmeriji, kakor tudi o po-miloščenju bulgarskih vstajnikov in razširjenji Srbije noče nič slišati. Poslanci pa so se dogovorili , da od prvih nasvetov za las ne od-
jenjajo in da bodo zapustili Curigrad, če bi se turška vlada branila sprejeti te nasvete. Včeraj je imela biti zadnja seje konferencije, pri kteri se je imela poslancem naznaniti ko-nečna volja vlade turške. Toda le malo upanja je, da bi se Turčija vdala. Ker Midhat-paša najmanjše reči noče odjenjati, sprli so se ministri med seboj in Midhat utegne odstopiti. S tem bi pa reč še ne bila rešena. Vsled nove vstave bi jo morala pretresati namreč tudi turška zbornica, ki bi pa nasvetom vnanjih vlad gotovo še trdovratnejši nasprotovala kakor Midhat, paša sam. Premirje tedaj, ki se je do 1. marca podaljšalo, ni še nobeno poroštvo, da bi se ne pričela vojska, ki se je le za toliko časa odložila, da se vlade zanjo zadostno pripravijo.
Nu Mrliškem ostane Ristič na vla-dinem krmilu in Mar i no vi č ostane — v Petrogradu.
BCiimuii«ka oporeka novi turški vstavi, ki Rumunijo prišteva k nerazdeljivemu cesarstvu turškemu.
lBei'ftiji« je sklenila zvezo z Rusijo in poslala je 40 regimentov na mejo turško, tako turški poslanec iz Teherana poroča v Carigrad.
Angleško brodovje je zapustilo be-ziško luko, pa se od ondod ni podalo v Solun, ampak v grško ladjišče Pirej.
JVa (■1'Hkciii se priprave za boj neprenehoma nadaljujejo.
Izvirni dopisi.
I/, novomeške okoiiee. 3. ja-
nuarija. (Naši narodnjaki, čitavnica in naši nemčurji.) Uže večkrat so slovenski listi tožili, da naši narodnjaci spijo. Žalihog, da je temu res tako; za narodno stvar je mnogim prav malo mar; danes Slovenec, jutri nemšku-tar, to je navadno geslo. Posebno mlajši ljudje v raznih službah, ki so v svojih dijaških letih večno zvestobo prisegali svojemu uarodu, podpirajo zdaj rajši našo kazino Prepričan pa sem. da to delajo le zarad svojih predstojnikov, kteri so večidel grami nemčurji. Naši meščani (purgarji) so tudi zelo omahljivi, in vendar še taki, kteri so kot hudi nemčurji znani, ne znajo pravilno niti nemški govoriti, niti slovenski. Živim kot puščavnik in le malo med ljudi zahajam, zategadelj tudi njih nemčino težko urnem. A če pojde tako na-
ščaki krepčali z vinom in rak;jo, pripravljali so se na smrt."
„Glavni štab je bil pred Aleksinško cerkvijo v nekej starodavnej hiši, okrog katere je stal plot. Ob plotu pri vratih je stala straža. Stopil sem pred načelnika, polkovnika Protiča, ki je takoj potlej dobil generalsko čast. Po kratkem razgovoru me je poslal, kar sem sam želel, k polkovniku Ilorvatoviču, čegar vojska je tedaj bila daleč na vshodu prav Balkanu v znožju na zemlji Pirotske krajine, torej že v Bolgarskej."
„Krasna, nova cesta drži skozi Banjo v Knjaževec. Pri Banji mora človek skozi prodor iti med vrhovi Rtanje in Ozrena; tu je meja Aleksinškega in Knjaževškega okraja."
,,Slišal sem, da so Turci in njih divji tovariši Čerkezi in ciganje popalili blezu šestdeset vasi v Pirotskem kraji poleg reke Ni-šave in ob Srbskej meji — in da so tamošnji bivalci pobegnili v Srbsko, česar jaz nisem hotel verovati, a brzo sem se preveril, da je resnica to."
„0b cesti sera povsodi videl cele gruče moških, ženskih in otrok; njih obleko takoj|
v prvem pogledu razlikuješ od Srbskega sel-1 skega kraja po Knjaževškej krajini. Ženska ima na sebi dolgo, belo kožuljo (rizo) prav do kolen; rokava ima takova košulja široka, vrhi košulje nosijo kratko suknjo brezi rokavov,— suknjiča, jako podobno prsljaku, prešita je se žolto prejo in s pisanim cvetijem po vsej prednjej strani. Ta suknjiča je prepasana z usnjatim pasom, ki ima zapono odličeno se srebrnimi dragotinami. Vrhi suknjiče nosijo dolgo suknjo, kakor kako košuljo, ta suknja tudi nima rokavov; roba je črna, močna in volnena. Obute so bile v bele ali pisane nogavice, segajoče prav do kolen."
..Čudil sem se nenavadno dolgim lasem ki ženskam sezajo pod kolena. Pa to niso bili res lasje, temuč krepka volnena preja je bila — spletena. Na glavi imajo v lase vpletene stare srebrne novce."
,,Obrazov niso imeli grdih; pod črnimi obrvimi se jim svetijo črne oči, nos je raz-meren, usta imajo srednje velika, obraze nekako okrogle, rudeče bele, teles pa so visokih in vitkih."
„Moški so bili največ belo oblečeni: imeli
so na sebi tesne nogavice, prsljak iz drevesne volne, belo suknjo z rudečim pasom, a vrhi vsega belo suknjo do kolen. Glavo imajo nekateri do cela obrito , le dolg šop las jim s temena visi in seza na ramena. Glave pokrivajo se šubavo iz ovčje kože, iz katere je volna izglajena."
,,Taka noša je navadna okrog Pirota. Bol-garji ta ljud imenujo Šope, naselišča tega plemena sezajo na jug do Zofije, do Samo-kova, do Kjustendila in Jvratova."
„Ubožci so korakali ob cesti in po lesovih tako, kakor kaka razkropljena čreda. Sami niso znali, kde je kateri. Vsak je pobegnil, kekor je mogel, za tega delj ni bilo čuda, ker so bili goli, bosi in lačni. Videl sem matere, katere so na enej roci imele dete, v enej so nesle šarenice in različno posodje, okrog njih pa so begali drobni otročiči. Dež in veter jih je imel v lasti — in živeli so tako, kakor zverjad živi po lesovih. Kar je meni znano, blezu 30.000 duš je pobegnilo iz Bolgarske v Srbsko, kder še zmerom v naj-večej gnječi žive — razprostrti od Timoka do Belega grada. Pogled na to razstoče vsa-
prej, bodemo krnalo v kacem nemškem listu brali, da je nastal nov nemški dialekt imenovan novomeški.
V naši čitalnici je. premalo življenja. Med tem ko naši nemčurji zmeraj veselice dajejo, dala je naša čitalnica le jedno. Vzrok temu je menda mlačnost naših narodnjakov, ki jo premalo podpirajo materijelno kakor tudi duševno. Letos se je le jedenkrat predstavljala dramatična igra. Igrali so še zadosti dobro; igra je bila vsaj estetična.
Nedavno je naša kazina napravila veselico za slovenske pogorelce v Jablaniku. Vedeti pa morate, da so naši nemčurji jako politični: videli so, da kazini marsikaj še manjka, kav se je najlaglje po tej priliki omislilo. Dohodkov je bilo 140 gld., od kojih so za pogorelce darovali sto gld. Tudi drugačej so dali še dve veselici z vstopnino, ktero je moral vsaki ud plačati; blagodušnost ni bila omejena. To je nektere ude hudo jezilo in 5 odličnih udov je v kratkem iz kazine izstopilo, le en nov pa je pristopil. Tak napredek bo za nas dober. Koncem pusta bo pa razpušeua, tudi kazinska godba, s ktero so se novomeški velikaši tolikanj ponašali in vrh vsega tega bo še predsednik naše kazine v kratkem naše me-stice zapustil, /elimo mu srečno pot, lepo vreme in -- boljšo srečo.
Marsikdo je uže trdil, da nemčur ali pro-stomavtar je vse jedno. Pri nekej veselici, ktero so bili napravili naši nemčurji, norčevali so se iz narsvetejših reči katoliške cerkve. Travestirali so lepo cerkveno pesem „tantum ergo", nekdo pa, kteremu so slov. duhovniki dosti dobrega storili, posmehoval se je vnebo hodu device Marije. Če bi se v našej čitalnici kaj črcz nemčurje reklo, bil bi to precej političen prestopek. Ri'vnopravnost, kje si?
In trden značaj pa nevstrašljivost, kje ste ostale? Tudi ve ste izbežale iz našega gujezda. Saj so se nekteri, kakor se čuje, pod drugimi imeni vpisali v našo čitalnico, nekdo pa ni hotel v našej čitalnici peti, boječ se, da bi mu to pri službi njegovi ne škodovalo.
Puščavnik na Gorjancih.
1» /■aKi eldi. 2. junija. Preč. g. dr. Fr. Rački, predsednik jugoslovanske akademije v Zagrebu, instaliran je bil 19. pret. m v Djakovu kot kanonik lektor djakovskega kapitola. —
Matica hrvatska je nekako životarila do-
slej, in treba je bilo, da se je pobudila nekoliko. V Obzoru naznanja sedaj predsednik J. Kukuljevič, da obrok za vplačevanje traja do konca svečana, in da družniki dobijo to leto tri knjige in to Vernejev pot okoli zemlje, V. zvezek Stanka Vraza in Anderse-nove pravljice; knjige se razpošiljati prično meseca januarja. Letniki plačujejo po 3 gld., vstanovniki pa 50 gld. ali koj skupaj ali v petih letih.
Umrl je v Zagrebu 19. decembra pret. 1. v bolnišnici usmiljenih sester br. Gregor Ska-rič, redovnik frančiškan iz Hercegovine v naj-krepkeji dobi dovršivši komaj 40 let. Bil je iskren rodoljub, učil se modroslovnih in bogoslovnih naukov na Talijanskem, deloval v Hercegovini doma goreče, ali — zavidovan pobegnil je v Beligrad, kjer je delal 4 leta in 1872 došel v Zagreb, kjer je le tega želel, da doživi osvobodjenja domovine svoje, česar pa žalibog ni dovČakal.
V Zagrebu so se une dni prepirali duhovniki, kako bi spravili na dan „Propo-vednik" ali »Cerkveni Govornik", kakor je izhajal v Ljubljani, ali kakor je „Slov. Prijatelj", ki daje ga na svetlo g. A. Einspieler, in niso se mogli porazumeti med seboj. Kar napove v ,,Zagr. kat. Listu" g. II. Hladaček, ako ne izide poziv za „P ropov j ednik" do Božiča, hoče ga izdajati sam in to meseca svečana, in v naslednjem listu ga že res naznanja, ki stati ima za celo 1. 5 gld. av. v, in vredni-štvo nahaja se v Gradištu v Brodskem okrožju, župnik in prisednik duh. stola, češ: Roma de-liberante Saguntum peri it. — Tako je prav!
Iz Mele krajine. 31. dec. 1870. Dobili so učitelji svojega c. k. okrajnega šol skega nadzornika v osobi nadučitelja A. Jer-šiuovica. Kolikor mi moža poznamo — da ne rečem — poznamo ga! Vse ob svojem času! Ker je g. Jeršinovic ud c. k. okrajnega šolskega sveta in kot nadzornik, že tako treba bode nove volitve mesto njega v okrajni šolski svet. G. Stanonik, ki je mož značajen, ki je že več let delal v okrajnem šolskem svetu, zasluži gotovo, da se mu v zahvalo njegovega delovanja čast okrajnega šolskega svetovalca nakloni. Učitelji! narodnjaki I volite ga enoglasno.
I f Itel^radsi, 21. decembra. Več dni že stojita dva avstro-ogerska monitorja v | Zemunu. V nedeljo popoldne 17. t. m. bil
sem v gradu in sem s trdnjave videl, da se je en monitor približal srbski granici vendar je stal še na Avstrijskem, ravno o tistem času, ko smo s trdnjave gledali avstrijsko vojno ladjo, bilo nas je kacih 20 ljudi, prišel je tje tudi kuez in knjeginja, ki se je pripeljala, in trije višji oficirji in so gledali na monitor; kaj so govorili, nisem razumel, ker so govorili francozko. V sredo popoldne sem zvedel, kar sem se v četrtek tudi sam prepričal, da je avstrijski monitor v torek zvečer prišel do grada. Srbska straža tega ni pustila in na trikratno klicanje na monitor s svojo puško ustrli in nekega avstrijskega vojnika rani. Govorilo se je, da je tudi umrl. Avstrijski kapitan na to zapove, da se ena granata vrže v srbski grad, kar se je tudi zgodilo, in gradu napravilo nekoliko škode, potem se je zopet mir naredil. Tudi se je na menitoru ena granata po nerodnosti sprožila in več avstrijskih vojnikov poškodovala in zarad tega slučaja kapitan ni pustil dalje streljati. To je uzrok, da so vsi srbski ministri odstopili.
Od zadnjega ponedeljka je prišel ukaz, da od 9. ure zvečer do 5 ure zjutraj nihče ne sme brez svetilnice po ulicah hoditi, ker je premnogo lopov po Belgradu. Pa ko bi tudi lopov ne bilo, je ta ukaz izvrsten, ker po Belgradu je zvečer tako temno, da človek ne vidi drug druzega, ker ni svetilnic po mestu in le pri kakem hotelu brli kakšna lešerba, in to je že imeniten hotel. Tudi tlak je tak, da bi si človek noge polomil, tedaj brez svetilnice res ni mogoče hitro hoditi.
Pretekli teden bilo je več Rusov v Zemunu, kjer so se preveč napili. Začeli so tedaj zabavljati in prijemati za orožje, in moral je priti batalijon avstrijske vojaščine, ki so obkolili Ruse in jim ukazali, da naj se vdajo z lepo, ker bodo sicer streljali. Ko so Rusi videli, da jih je premalo, položili so orožje in se vdali; drugi dan so jih pa avstrijski vojaki pritirali v Belgrad. Tudi sinoči bilo je streljanje na Teraziji, to je v sredi mesta blizo konaka. Stepli so se Rusi in Srbi in prišla je tudi patrola, po kteri je bilo mnogo vpitja; pri streljanju bili so nekteri tudi ranjeni. Tukaj v Belgradu so nekteri Rusi prodali svoje konje in so šli v državni hlev iskat državnih konj, in vsaki je rekel, da je konj njegov in ga na noben način ne spusti iz rok.
Danes, jutri, v soboto in nedeljo še ima
kojake nade, skoro brezi vsakorsne pomoči bi moral do solz ganiti i karaeneno srce."
»Pripeljal sem se v Knjaževec, ki je ta čas bil še živ in vesel. Nikomur se ni sanjalo o groznej nesreči, katera je po nekolikih dueh zadela to lepo mesto, razprostrto ob stoku Velikega in Malega Timoka v plodovitej dolini."
»Zvedel sem, da tu čakajo generala Čr-njajeva. Čakal sem ga tudi jaz, zato da bi se mu pokazal. Pripeljal se je po noči iz Zajčara in stopil je v neko gostilnico."
»Zjutraj, dne 15. (3.) julija precej sem se oglasil polkovniku Beckeru, kateri me je odpeljal pred prvega načelnika. Črnjajevu se je močno mudilo, že je pred hišo čakala njegova kočija. Ne bode napačno, če nekoliko popišem vnanjost tega vojvode, čegar ime je močno poznamenitilo se v Slovanskej zgodovini. Čr-lijajev je visako vzrastel, podolgovatega in ru-dečega obličja, brke ima žolte iu majhen „Henri-quatre" na bradi; oči je velikih in gibčnih, nosa pa je podolgovatega."
Govoril je srbski-rusko mešanico in po nekolikih prijaznih besedah me je poslal naprej k Ilorvatoviču na Pandiralo.
„Šel sem k mestnemu načelniku, poprosil sem ga, da bi mi dal voz — in takoj tistega dne se mi je vresničil namen na »komordžij-skem" vozi. »Komordžiji" so bojui vozniki v Srbskej in vsi so kupci, pa ne hodijo v boj, kakor vsi drugi občanje, temuč na svojih vozeh prevažajo živež in ranjence."
»Nekoliko dni poprej je bila velika in važna bitva pri Zajčaru. Črnjajev sam je na-čeloval na desnem krilu. V tej bitvi je slavno in junaški padel polkovnik Kirjejev, prvi Rus, ki je svoj život podaril svobodi južnih Slovanov o zdajnej vojski."
»Blezu 200 ranjencev so bili pripeljali v Knjaževec. Sel sem v glavno Knjaževško bolnico, da bi videl ta ubogi ljud. Bolnica je bila na dosta velikem prostoru, ali zgrada je bila tesna. Stopim na dvor. Že zdaleč me je pozdravilo stokanje in hrščanje. Po vsem dvoru je bil ranjenec pri ranjencu. Izbe so bile vse prenapolnjene in večina teh nesrečnikov je bila primorana, da je ležala vzunaj pod milim nebom Vrhu tege pa je tega dne nežen dež rosil na-nje 1"
»Rane so jim izpirali in obvezavali jako
urno, ali kako morata ugajati samo en zdravnik in le en ranocelnik, kder je toliko ranjencev i Z vseh strani si slišal tožbe in krik. To je bilo tako, kakor je po mesnicah. Še borišče o bitvi ni strašno tako, kakor je lazaret grozen po bitvi! Nevoljen sem odšel...."
„0b cesti sem povsodi videl prapor z ,,u-dečim križem vred — znamenje bolnišnično. To so bile kavarne in hiše, ki so jih bili popustili bivalci. Po njih so bili vojaci obvezanih rok ali glav sedeli, ležali ali tiho razgovarjali se. Sorodniki iz rodnih vasi, žene, otroci in starčki so prihajali povprašat, kako je bolnikom, donašali so jim kruha in mesa."
,,Srbske vojske zdravstvene priprave so iz početka bile, jako revne. Se le po nekolikih tednih so bile takove , kakoršne morajo biti, a to je. Ruska zasluga. Sploh o tej bitvi jes bilo več ranjenih, nego mrtvih — zato ker so velike bitke bile redke, pogoste a krvavo pa male bitke."
vsa srbska narodna vojska do 50. leta III. red predstaviti; ako o tem kaj več poizvem, hočem prihodnjič pisati.
V torek 12. t. ta. bila je zvečer razsvit-ljava, zjutraj pa je bila slovesnost v cerkvi, na velikem trgu pa velika parada v spomin srbske svobode; bil je tedaj tudi zapovedan srbski narodni praznik, ki se ponavlja vsako leto.
Danes sem po nakljufbi od nekega kapitana zvedel, da Ilubmajer je šel zopet v Bosno; ta kapitan pa ide v Rumunijo v Bu-karest, ker pravi, da na Srbskem mu ni prestati; to sem slišal že od več oficirjev in drugih omikanih vojakov.
Domače novice.
V Ljubljani, 5. janaarija.
(Prva številka) letošnjega,,Slovenca" je bila zarad dopisa iz Kamnika od slavne policijo konfiscirana. Ker je bil stavek po veeem že razmetan, nam ni bilo mogoče napraviti druzega popravljenega natisa. Zarad praznika pa tudi priklade nismo mogli priložiti.
(Katoliška družba) napravi v nedeljo 7. t. m. ob 6. uri zvečer tombolo, k kteri vljudno vabi vse ude.
(BoŽiČnice rokodelskega društva) 1. t. m. se je vdeležilo prav veliko prijateljev in podpornikov omenjenega društva, med kterimi so bili tudi knez in škof dr. Pcgačar, ki so v daljem govoru nazočim pojasnovali, kako nas mati sv. cerkev s svojimi prazniki vpeljuje v cerkveno življenje, v kar gg. društvenikom še posebej društvo pripomore, pokazali so pa tudi, kako je Jezus sam s svojim delom pošteno rokodelstvo posvetil in povzdignil, ter spodbujali, svoje delo z višjim namenom sklepati, da bode tako imelo svojo vrednost ne le za čas, temuč tudi za večnost. Potem so sledile de-klamacije, med kterimi je „stara bolgarka" posebno dopadala, in petje. Govori in pesmi rokodelskih pomočnikov so pričali, da društvo pod vodstvom č. g. Janeza Gnjezde vrlo napreduje. Prav dobro se je obnesla igra „ka-zavec", ktera ima mnogo smešnega, pa tudi koristni nauk v sebi, da druže rokodelski naj ne želi biti prehitro sam svoj, marveč naj rajše pridno in pošteno svojega mojstra služ;. K sklepu je bila tombola z lepimi dobitki. Tako se je tudi letošnja božična veselica rokodelskega društva zvršila v vseobčno zado-voljnost in vsem pričujočim vesel večer napravila. K temu pristavimo le še: Bog obflno povrni vsem dobrotnikom ter pospeševateljem vrlega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov in blagoslovi pošteno delo pridnih rok! — Za rokodelske dečke se bode božičuica obhajala na sv. treh kraljev dan G. t. m.
(Obe roki odtrgala) je 3. t, m. mašina nekemu delavcu v udmatski tovarni za koce. Pievež je ostal sicer pri zavesti in je prejel sv. zakramente, vendar je že po noči vsled silnih bolečin umrl. To je zopet nov dokaz, da tudi vajen človek pri mašinah ni nikdar dovolj previden.
CUmrlo) je meseca decembra v Ljubljani 68 ljudi, 34 možkega in 34 ženskega spola.
(C. kr. deželna komisija za povzdigo konjereje) bo žebce gospodarjev, ki za ietos žeie dobiti dovoljenja za spuščanje, v Ljubljani ogledovala 20. t. m, dopoldne, v Radolici 23., v Kranj i 24. in v Kamniku 2G. t. m.
Razne reči.
—	f G. J. Zupanec, bivši c. kr. sod-uijski predstojnik sedaj v pokoju v Vipavi, je 4. t. m. umrl. Ker je bil ranjki celih enajst let družbenik narodne čitalnice naj mu postavimo v »Slovencu" mali spominek s temi vrsticami. Naj v miru počiva. Pokojnik je zapustil pet hčera in dva sina , oba pri c. k. armadi.
—	Vabilo. V nedeljo po sv. treh Kraljih, 7. januarja 1877 ob 11. uri zjutraj, bode reden občni zbor društva Edinost v mestni čitalnici (via S. Francesko Nr. 4). Dnevni red: 1. Potrdilo zapisnika zadnje seje in pregledovanje letnega društvenega računa. 2. Volitev novega društvega odbora. 3. Prošnja do vlade , da bi v prihodnem deželnem zboru predlagala 14 poslancev za okolico. 4. Obravnava poiicijske zadeve v okolici. Okoličani, ako si želite da česa dosežemo, pridite v zbor vsi, ker v tacih prilikah je najbolj ležeče na tem, da se zbora veliko ljudi vdeleži.
V Trstu, 27. decembra 1876.
Odbor.
—	Utonila je na sv. Tomaža dan neka ženska pri Naklem, ko se je v temni noči iz Kranja vračala domu.
—	* Književni oglas. Od novega leta počenši izhajajo v Zagrebu pod vredništvom Ljudevita Tomšiča vsako soboto na celej poli
i' novink', časopis za gospodarstvo, obrt i narod, „Pučke novine" pisane so prav po domače, tako, da jih tudi vsaki Slovenec brez najmanje težkoče razumeti more. Ker vemo, da naobra-ženi Slovenci radi segajo po kmečkih spisih iu časopisih in da je čedalje veča potreba, da se hrvaški in slovenski narod vsaj v književnem obziru združuje, priporočamo ta novi list vsem rodoljubnim Slovencem tem več, ker se bo ta list posebno tudi na slovenske razmere oziral. Cena za vse leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 30 kr., za četrt leta 1 gl. 15 kr. — Naročnina naj se pošilja „knjižari Mučnjak i Senftleben" duga ulica u Zagrebu.
Prva številka je že gotova, ter se vsakemu naročniku koj odpošlje.
U Zagrebu 20. decembra 1876.
Knjižara Muhijak i Senftleben.
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji : 0. g. dr. Anton Jeglič postal je kurat v ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem. Č. g. Anton Jakšič dobil je du hovnijo Poljanice. Č. g. Jakob Vindišar postal je kaplan v Kranjski gori. Č. g. Janez Oema-žar, duhovnik pri sv. Joštu, se poda v pokoj. — Razpisane so te-le duhovnije : Osilnica , Am-brus. Sela, Št. Jošt pri Polhovem gradcu, Zla-topolje, Smihelj pri Žužemberku.
—	Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. Na lrazr. ljud. šoli v Nadanjem selu (pri sv. Mihelu) v Postojnskem okraju, služba učitelja z 1. p. 500 gl. in prostim stanovanjem v šolskem poslopju. Prošnje do 1. svečana pri krajnem šolskem svetu.
—	* Uboj. Na Studencu poljske fare pri Ljubljani so se v soboto večer fantje med seboj stepli. Pri tej priliki je 19 leten malopridnež nekega fanta z ročico tako hudo mahnil po glavi, da mu je razbil črepinjo in je moral že drugi dan vsled tega vdarca umreti, nekega druzega pa je menda tudi tako hudo ranil, da sedaj bolan leži v bolnišnici. Ali ni čudno, da se uboji tem bolj množo, čem bolj peša vera in se razširja novošegni napredek, in da jim na grad za enega jetnika, ki ga po doslu-
ženi kazni izpuste, pripeljejo 3 ali štiri nove obsojence?
—	* „N e u e s St. Iled vvigs-Blatt" imenuje se zbirka cerkvenih;govorov ali pridig, ki jo v Vratislavu s pomočjo mnogih izvrstnih pisateljev in pridgarjev na svitlo daje dr. Mattner, kaplan pri sv. Vincencu v Vratislavu. Dušni pastirji imajo o nekterih prilikah toliko druzega poslal, kakor izpraševanja, spovedovanja itd., da nimajo časa pridigo izvirno sostavljati in pisati iu so veseli, če jim ostaja nekoliko ur, da jo zamorejo memorirati. V takih zadregah človeku zbirka primernih pridig jako prav pride, A pravo polajšanje jim daje le tedaj, če so pridige tako osnovane, da jim učenje ne prizadeva posebnih težav. Ker malo je vstreženo z govorom, kterega si človek z veliko težo v glavo vtepe. Ravno v tem oziru smemo gori omenjeno zbirko vsim duhovnikom prav toplo priporočati. Govori so lahko in tudi za prosto ljudstvo umevno osnovani iu pri memoriranje ne prizadevajo posebnih težav. Tistim pa, ki so že bolj izurjeni, ali ki hočejo bolj samostalno izdelovati pridige, bode gotovo jako vstreženo s kratkimi osnovami ali načrti, ki se v St. Iled-vvigsblattu nahajajo. Itazun pridig za navadne nedelje in praznike nahajajo se v zbirki tudi govori o raznih prilikah in konečno se obravnava tudi kratka zgodovina homiletike v zadnjih stoletjih. Prav '.oplo tedaj priporočamo vsem č. duhovnikom omenjeno zbirko, ki bode prihodnje leto štela že 18. letnik, kar najbolj potrjuje njeno izvrstnost. Vsako leto izide 12 snopičev, ki vsi skupaj stanejo 3 gld. in se zamorejo naroČiti pri bukvarju Otokarju Klerru, na Starem trgu v Ljubljani.
—	Kamniška naaodna čitalnica bode imela občni zbor v nedeljo 7. t. m. popoldne ob 5. uri. 1. Govor g. pri dsednikov. 2 Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Nasveti posameznih udov. 4. Volitev novega odbora. Vjudno se vabijo vsi čast. gg. udje k obilnej vdeležbi.
Odbor.
Žitna cena v Ljubljani
3. januarija.
Pšenica po 10 gld. 24 kr., rež G gld. 60 kr., ječmen 4 gld. 80 kr., oves 4 gld. 20 kr., ajda 6 gld. 1 kr., ječmen 5 gld. 30 kr., turšiea 6 gld., fižol 8 gld. hektoliter. Krompirja 100 kil po 4 gld. 10 kr., maslo po 94 kr., mast 85 kr., špeh frišen 64 kr., posušen 75 kr. , govedina 48 kr., teletina 54 kr., svinjina 52 kr. kilo. Jajca po 3 kr. Seno pe 3 gid. 15 kr., slama 3 gld. 5 kr. 100 kil.
TelfKrnfične dfMinrue cene 4. januarija. Papirna renta 150.95 — Srebrna r-nta G6.20 — Zlata renta 71.05. — lSfiOletuo državno posojilo 111.— Banki«« akeija817— Kreditne'akcije 139.— — London 125.25 — Srebro 114 25 — Ces. kr. cekini 5'9S 20-frankov 10-01 1
Loterijske številke.
V Pragi 3. januarija:
10, 59, 25, 83, (»8. Št. 11200.
Razpis
službe zdravnika.
Za prosto mesto zdravnika za občine sodnijskega okraja v Kanali z letno plačo 700 gld. in pogojno določenimi dohodki za poti v posamesne občine.	(22—3)
Prosilci naj tukaj vložijo svoje prošnje, previdene z dokazi starosti, sposobnosti in znanja jezikov do 20. januarija 1877.
G. kr. okrajno glavarstvo
v Gorici dne 20. decembra 1870.