189. številka Ljubljana, v petek 21. avgusta. XXIV. leto, 1891 Uhaja vsak dan *ve**r, izimti nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za avstro-ogera ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 80 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ca četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah 8t. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemški militarizem. Pred petindvajsetimi leti bilo je, ko je Prusija na čeških bojiščih porazila Avstrijo, s katero je tekmovala za nadvlado, za prvenstvo v Nemčiji* Štiri leta pozneje pogazila je v izredno srečni vojni Francijo, ki je do tistih mal bila v Evropi prva velesila, kajti iz Pariza narekovala se je vsa vnanja politika Evropi, dokler ni pokopala vojna katastrofa Napoleona III. in razrušila njegovega prestola. Francoska republika, ki je nastala iz razvalin Napoleonovega prestola, zbrala je vse svoje moči, da zaceli hude rane, katere je usekala nesrečna vojna in brezosirnost oholega zmagovalca bogati Franciji in čudovito hitro opomogla si je na splošno začudenje vsega sveta. Kako pa je z njeno zmagovalko, z mogočno Germunijo, katera je zavzela njeno mesto in gode že nad 20 let prve gosli v politiškem koncertu evropskem? Mislil bi človek, da poslopje nemške države, s krvjo in železom zgrajeno, stoji trdno za vse večne čase, da ga ne razruši nobena sila. A temu ni tako. Kaže se sem in tja pogubni črv partikularizma, ki na tihem razjeda mogočno poslopje jedine domovine. Neznosna bremena, katera naklada pruski militarizem vsem državam, so taka, da se celo v Nemcih samih oglašajo nasprotni glasovi, ki odločno obsojajo prusko nadvlado, katera je vso Nemčijo spremenila v veliko vojašnico, ž njo pa manj ali več vso Evropo, kajti nikdo neče zaostajati in oborožuje na vse pretege. Da se nam ne bode očitalo, da morda s svojega stališča govorimo pristranski, naveli smo predvčeranjem pristno nemški glas v Monakovem izhajajočega lista. A jednaki glasovi neso osamljeni, danes imamo zopet priliko podati čitateljem našim jednak pristno nemšk glas iz Bavarske, kjer neso nikakor posebno uneti za dobrote, katere podaje pruski militarizem. V Monakovem izhajajoča „Neue Freie Volks-zeitung" piše tako-le o bremenih, katere naklada ta militarizem evropskim narodom: „Kdo ima vse to na vesti? Država na severu Nemčije, ki je, ne glede na grozovite nevarnosti v bodočnosti, brez ozira na izzvane svetovne požare, iskala moč in mogočnost, ta država je, ki kali evropski mir. To je ona Prusija, ki je bila vedno pohotna na zunaj, in je Že stoletja iskala vedne boje za svojo prevlado. V stari nemški zvezi uničila je nemški mir, da je potem spravila v daljni konsekvenci evropski mir v dvomljiv tir. Morda tega ni hotela, a dozdevalo se ji je lahko. To je bilo vedno prokletstvo zlega dejanja, da rodi novo zlo, vojna rodi zopet vojno. Kako srečni bi danes lehko živeli kot Nemci v svoji domovini, da ne bi bilo teh groznih odno-šajev polnih negotovost i j in vojnih nevarnostij, razjarjenih plemenskih in narodnih bojev. PriSlo je do tega, da je mogočnost Prusije — nesreča Nemčije. Britka, a gola resnica! Prvih 25 let pruske nadvlade je minulo, dovolj draeih na žrtvah in velicih po žalostnih izgledih za bodočnost. Kako bode za daljnih 25 let? Naj vsemogočni vladar sveta vse obrne na blagor velike domovine in naše bavarske dežele." Če Nemci sami tako sodijo o svojih notranjih odoošajih, nemarno prav nobenega povoda, da jim nasprotujemo, ker le prebritko občutimo vsi manj ali več, da so ti glasovi popolnoma opravičeni. Prusija, katera je dosledno delovala na to, da dobi nadvlado v Nemčiji, dosegla jo je po nepričakovano srečnem izidu nemSko-francoske vojne tudi v Evropi, kjer velja za prvo vojno silo, seveda le tako dolgo, dokler ne izgubi, morda prej nego misli, tega nimbusa, kakor ga je izgubila svoje dni Francija. A koliko milijonov je že požrl vojni moloh v Nemčiji, da bo vzdržuje ta fikcija, koliko milijonov morale so žrtvovati že druge evropske države, posebno pa zaveznice Nemčije, da ne zaostajajo za njo! Vsak prijatelj pravega napredka mora torej le z veseljem pozdravljati take glasove, ki se opirajo silnim bremenom, po 1 katerim stočejo vse evropske države in to Bamo zaradi tega, ker ima Nemčija slabo vest, katero hoče oglušiti z žvenke-tanjem brhkega bojnega orožja. Dobrot, katere naklada pruski militarizem, naveličali so se že Nemci sami in se ne boje to javno izreči pred vsem svetom. Slovenščina na Koroškem. Na Koširjevem zemljevidu in Czbrnigovi etnogratični karti avatro-ogerake monarhije je narodnostna meja mej Vrbskim in Osojanskim jezerom tako potegnena, kakor držo najvišji hribje, torej čez Golobinjak (TaubenbUchl), Sv. Urh in Sv. Magdaleno. V zadnjih tridesetih letih pa se je narodnostna meja že precej bolj na jug pomaknila. Na Koslerjevem zemljevidu je Moosburg (Blatograd) še kot slovensk zaznamovan, Bedaj je pa že vsa županija nemška daleč doli do Breze (Pirk). Volovca ("VVoIfnitz) in Čajnče (Tultschnig) sta že mešana kraja, tako da mora duhovnik oba jezika znati, a nekdaj se je še na Šenturski gori in Karnskem gradu slovenski govorilo. Dežna ves (Tessendorf) in Arnož (Ehrenhausen) sta mešani vasi, a Goričica še vedno slovenska. Severna polovica starodavne župnije (losposvetske je že ponemčena, a južna (okolu Šentjurja) še slovenska. Bolje se drže Slovenci v Velikovškem okraji, kjer Begajo najdalje proti severu, namreč še čez Djekše (Diex) vun. Zadnja slovenska vas proti Voš-perku so Krčanje, a Pustrica je že nemška. Na tej strani se torej ni nič spremenila narodnostna meja, to pa zaradi tega, ker se skoro popolnoma ujema s političuo mejo velikovskega okraja. V tem okraji je vse polno posojilnic in podružnic sv. Cirila in Metoda, da, Še preveč, ker je nevarnost, da bodo zopet zaspale, ako se ondotne delavne moči kam drugam premestijo. Najbolj se širi nemštvo okolu VrbBkega jezera kjer biva v poletnem času vse polno tujcev. Po letu vse nemški govori, še le po zimi se Bpomuijo svoje materinščine in začnejo zopet slovenski „mnr-njati". Tujci so pokupili že vse lepše prostore okoli Vrbskega jezera iu si tam postavili svoja letovišča, ki so prava ognjišča. Pa tudi dalje tja gori proti Osojanskemu jezeru so Že vsa lepša poBestva v rokah Nemcev, le slabejše kmetije imajo še Slovenci. Na Osojnici med Vrbskim jezerom in Dravo pa stoji slovenstvo na trdnih nogah. Sploh Be opaža, da se kmetje sramujejo svojega jezika pred tujcem povsodi ob velikih cestah in blizu večjih krajev, čeprav med seboj le slovenski govore in v cerkvi le v Blovenščini božjo besedo poslušajo (n. pr. v Železni Kapli ) Vidi se pa tudi, da peščica med Slovenci živečih Nemcev poskuša vkc uačiue, da bi tujcem prkrila slovenski živelj na Koroškem in jih preslepila, češ, da je to popolnoma nemška dežela. V Velikovškem glavarstvu dale so občine napraviti krajne table, na katerih so za- LISTEK. Igrača. (Novela V.. K r a s i 1 j u i k o v o, provel V o j s k a r.) (Dalje.) Cuvašev je pustil Andreja, pohitel v prednjo sobo, Hiiel s tresočimi rokami z vešala svoj kožuh in klobuk in začel oblačiti se. Ko je hotel oditi, prišla je v prednjo sobo njegova sestra. — Kam tako rano, Petja? Ne pozabi, da so pri nas danes gosti, je dejala. Peter Kirilovič se je obrnil k njej in prestrašil jo, kakor Andreja z izrazom svojega obličja. — Kaj je s teboj ? Mraz je preletel Ćuvaševa in hotel je krik-niti: „Ona umira!" a mahnil je samo z roko, za-lopnil vrata za seboj in pohitel doli po stopnicah. Hladni vzduh jasnega in mrzlega december-skega jutra, koje je postalo krasno iz rudečkaste megle, je osvežil na ulici Čuvaševa in povrnil mu možnost mišljenja. Poklical je prvega izvoščika, katerega je zagledal in ukazal peljati ga k svojemu zdravniku, ne da bi ga prašal za ceno. Zdravnik Ću vaševih je bit precej važna osoba v zdravuiških krogih. Ker je bil general in imel več nego navaduo premoženje, je malo več zdravil, a Ćuvaševi so bili izjema, kot njegovi jako stari znanci. In res je vzrasel pred njegovimi očmi ne samo mlajši brat ('uvaševa in njegova sestra, ampak tudi sam Peter Kirilovič. Ko je zaslišal torej i/, svoje oblačilnice prepir ('uvaševa z lakajem, kateri je služil malo časa in ni znal Petra Kiriloviča ter ga ni hotel pustiti noter, spoznal je zdravnik poslednjega po glasu, odprl sam duri v prednjo sobo, opravičil so pred Ćuvaševim radi svoje jutranje oprave in poklical ga k sebi. — Prosim oprostite, novi lakaj Vas še ne zna ... Za tako stare znance sem vedno doma in jih vsprejemljem, rekel je zdravnik. — Toda, kaj je z Vami? Tako ste bledi! Je pri Vas kdo obolel ali kaj se je prigodilo? je pristavil, ko je pogledal v obličje svojega posetitelja in zapazil njegovo pre-padenost. Peter Kirilovič je povedal, zakaj je prišel k zdravniku, in prosil ga, da bi šel k Olgi. — Dobro, takoj, da bo le oblečena, popijem kavo in nekaj uredim — čez poldrugo uro — največ dve. Pustite mi naslov, odgovoril je zdravnik. — Ćrez poldrugo — dve uri! Pomislite, doktor, kaj govorite! Potem bode prepozno, morda je že sedaj, vzkliknil je z obupanjem Ćuvašev. — Idiva takoj. — Kako pa . . . mislil je začeti zdravnik. — Ako ne pojdete takoj, navalite velik greh ua-se ... V Vas zaupam, kakor v Bi»ga ... le Vi jej morete pomagati. Pojdiva, drugače ne odgovarjam zase, ako Be kaj prigodi . . . Ako umre Olga, — je jaz ue preživim! govoril je Peter Kirilovič nevede kuj. Zdravnik je uprl vanj oči, in morda se je bralo z ujegovega obraza, da njegove besede neso bile vrženo na veter, vsaj prisilile so zdravniku, da se je odločil. — Torej pa — idiva, rekel je odločno, del na stran britev, katero je mislil rabiti, in naglo oblekel suknjo. Ćrez kakih pet ali deset minut je bil zdravnik opravljen in šel s Ćuvaševim na ulico. (Daljo priti.) pisana imena vasij in občin najpoprej v nemškem, potem v slovenskem jeziau; le v Štebnu in Glo-basnici v Podjunski dolini ima slovenščina prednost pred nemščino. Pa tudi na zadnjem mestu po nekaterih krajih ne trpe slovenščine, kar spričuje krajna tabla v gitari vosi ob cesti iz Dobrle vasi v Železno Kaplo. Nekdo je namreč v svoji veliki nemški naudušenosti tablo počez tako razklal, da ji je odbil spodnji slovenski del in je ostal le še zgorenji nemški tekst. Skoro ves pouk v koroških ljudskih šolah je nemšk; ali pri vsem tem se nemščina le slabo pri-jema mladih glavic. Tega se je prepričal neki gospod na Selčah pri Podkloštru. Spremljalo ga je namreč deset dečkov na potu iz Podklošterskega „Schul-hausa" proti domačim bajtam. Hodili so ravno mimo ječmenišča in gospod jih oprala, ali mu vedO povedati, kako žito da tam raste. Vsi mu odgovore: „To je jačraen". „Kako ge pa temu žitu nemški pravi Vu, naduljuje gospod. In glej, vsi otročiči so molčali na to uprašanje. Ko so prišli mimo nekega drevesa, upraša jih gospod: ,Kaj jo to?" „To je jasen (jesen)u, bil je jeinoglasen odgovor. „Kako se pa nemški temu drevesu pravi?" Nobeden ni vedel odgovora. Ko pridejo mimo drugega drevesa, vsi povedo, da je to „jelka". A na uprašanje, kako se jelki nemški pravi, molči jih devet, samo jeden se odreže: „Der Baum!u Koroška mladina se torej slovenščine v šoli ne uči in zato jo tudi odrasli le slabo, po domače znajo. In tudi ko bi sedaj najedenkrat slovenščino v Šole upeljali, ne bilo bi mnogo pomagano, ker je učitelji sami ne znajo. Dokaz temu je neki učitelj, ki je sestavil sledeč nadpis za svarilno tablo ob občinski poti: „V tej občini se mora živina, pri d m gak 9 0 0) kazni, otvežena gnati". — V občini B j e I a (Bad Vellach) se čita pogostoma na krajnih tablah, da se nahaja ta ali ona vas v Velikovškem okrajnem „glovarštvu". Bolje se godi slovenščini le Na jezeru. Tam vidiš same slovenske nadpise, kakor „goBtilnica", „prodaja tobaka" in še celo na poštnem uradu stoji pod nemškim nadpisom tudi slovenski: C. Kr. Pošt-nija (sic!) Zgornje Jezero". Tudi na obeh pokopališčih (zgornjem in spodnjem) vidiš iz novejšega časa zgolj slovensko nadpise, n. pr.: „Tukaj počiva Marija Suller, po hiši (sic!) Anjka". (Anko je namreč hišno ime najbogatejšega posestnika v Zgornjem Jezeru). Po drugod na koroških pokopališčih pa so slovenski nadpisi zelo redki, čeravuo se v novejšem času vedno bolj množe, za kar je treba zahvaliti ae ondotni vrli duhovščini. Politični razgled. Notranje vležclo. V Ljubljani, 21 avgusta. Mladočeški shod. Kakor Be poroča iz Prage, bodo imeli dne 6. Beptembra Mladočehi shod svoje stranke v Pragi. Staročeška stranka se drži nekako v reservi nasproti dogodkom v mladočeškem taboru, veuder pa se poroča, da bodo v kratkem imeli tudi zaupni možje staročeške stranke svoj shod, na katerem se bodo posvetovali, kako postopati glede na novi položaj. -Najnovejši politični prot/ram. Nemški listi se mnogo bavijo z novim programom, katerega sta baje po poročilu necega dopisnika Berolinske a Kreuzzeitung" razodela mlado-češki dr. Julij Gregr in antisemit Sehueider do-tičnemu dopisniku, ki ju je „intervievoval". Ta program ima za podlago federalističen priucip in skuša ž njim poravnati nasprotstva mej posamičnimi narodi avstrijskimi na jedino pravični podlagi jednacib pravic za vse. Jeti vse tako res, kakor je razloženo v „Kreuzzeituug", ne vemo še za gotovo. Vender že zdaj nemškoliberalni listi v dolzih Člankih pobijajo misli, ki so razodete v omenjenem programu. Spregovorili bodemo tudi mi prilično kaj več, ko ae preverimo, da vsa stvar ni morda le kaka izmišljotina nemškega lista. Itela cepiča v Pragi. Kakor poročajo „Nar. List v", bil je direktor gimnazije v Kijevu državni svetnik Peter (rodom Ceh) oni mož, ki je igral v razstavi na orgije rusko himno in čegar bela cepca je vzbudila pozornost. Te dni prišel je ob 9. uri zjutraj v stanovanje njegovo policist ter mu izročil poziv, da se ima takoj oglasiti pri policijskem direktorji. Državni svetnik Peter oglasil se je ob Val I- uri iu ga je policijski direktor vitez StejBkal uprašal precej osorno, zakaj je igral rusko himno in nosil belo čepico. Peter odgovoril je, da igra rusko himno skoro mehanično, ker jo igra doma vsak dan svojim otrokom, da vzbuja v njih patrijotične čute. Belo Čepico nosi vsakdo v Rusiji, ker je praktično pokrivalo, zatorej si prizadeva, da jo povsod i priporoča in se je faktično tudi v Pragi že mnogo po-upraševalo po belih čepicah. Policijski direktor odločil je, da mora državni svetnik Peter najdalje do 18. avgusta zjutraj ob 1 al2. uri zapustiti Prago in sploh Češko in Avstrijo. Ako bi se ne pokoril tej odredbi, bodo ga šiloma tirali preko meje. — Komentara pač ni treba. Hosenskl hatalijoni in Rti sija. Ruski listi se pečajo z uprašanjem Berolin-skega traktata, katerega je Avstrija po njih mnenji zopet prekršila s tem, da hoče pridružiti Dunajskim in Budimpeštanskim garnizijam nekatere bosenske batalijone. „Novosti" pravijo, da ne bode ostalo brez protestov, ker bi se sicer še na dalje kršile mejnarodne pogodbe in bi nastalo uprašanje, je li sploh obstaja Berolinaka pogodba. Neki oficijozni organ Dunajski pravi na to, da so to samo strahovi, katere vidijo ruski listi pri belem dnevu. V nanjo držat e. H usko-francosko prijateljstvo. Kakor se poroča, bode baje šel oddelek ruskega brodovja v Cherbourg, ali pa se bode seSel s francoskim brodovjem, ko se bode pod poveljstvom admirala Gervaisa vračalo iz Portsmoutha. Uradui Varšavski dnevnik poletnizuje proti zadnjemu govoru Salisburya in pravi, da evropski položaj ni nikakor tako miren, kakor ga je slikal angleški ministerski predsednik. Trden mir bode nastal še le tedaj, ko bodeta pravično rešeni alzaško-larensko in orijentalno uprašanje. Konečno pravi: „Govor Salisburvev Bluzi v dokaz fakta, da se nagiba zvezda trojne zveze k zatonu iu da ustaja iz valov baltiškega morja nova zvezda francosko-ruake „entente cordiale", da razsvetli politiško obzorje. Balkanska zveza. Za potovanje srbskih dijakov v Atene se delajo prav resne priprave v Belemgradu. Tudi srbska vlada podpirala bode ta izlet, tako da se ga bodo mogli udeležiti tudi manj premožni dijaki. Vršil se bode meseca septembra. Po izdanem oklicu je namen izletu, da se pobrati mladina bal-banskih držav, kateremu pobratimstvu naj bi sledilo v bodočnosti zjedinjenje balkanskih narodov. V Pireju vsprejel bode odbor 12 članov goste in jih odvedel v Atene, kjer jih bode pogostil v hotelu nasproti kraljevski palači. Banketa na Čast srbskim gostom udeležili ae bodo tudi ministri. V gledališči bodo priredili Atenski dijaki slavnostno predstavo. Gostje bodo si ogledali razna mesta in je v to svrho dal vojni minister ua razpolaganje ladijo. Francoska diplomacija in Turška. Kakor poroča „Times", si francoska diplomacija prizadeva doseči bolj intimno sporazumljenje s porto. To se je baje zgodilo vsled ruskih priporočil. Francija si prizadeva, da bi pripravila sultana, da pristopi francosko ruski zvezi, če ne očitno vsaj na tihem. V Berolinu. pravi „Times", slede paz-nim očesom tem francoskim prizadevanjem in store vse, da jih preprečijo. Francosko 'It vodo vje na Angleškem. Bruselski „Nordu gevoreč o posetn francoskega brodovja v Spitheadu pravi, da je razloček mej slavnoBtmi v Kronstadtu in onim v Portamuthu. Rusija nema nobenega povoda, da bi bila ljubosumna zaradi izrazov simpatij Anglije proti Franciji. Rusija nikakor neče Francije zapreti v kletko izključnega prijateljstva, ker je preverjena, da je vsako približanje Franciji, kateri drugi evropsko sili le koristno splošnemu cilju, vesolnjemu miru. Ne da bi se dvomilo o odkritosrčnosti angleških izjav, ostane vsprejem v Kronstadtu jeden i/mej onih dogodkov, ki se ne dado izbrisati. „Nord" se nadeja, da bodo francoski poset zholjšal odnošaje mej obema narodoma, kar utegne le koristno biti egiptiškemu uprašanje. Izvoz rži in žita iz Masije. Kakor se poroča iz Varšave, meljejo v vseh tamošnjih mlinih izključno rženo moko in otrobe. V okolici so ae po visokih cenah najeli vsi mla-tilni stroji, da se izvozi kolikor mogoče rži prednlo stopi v veljavo ukaz, ki prepoveduje izvažanje rži, to je do 27. avgusta. Kakor se poroča dalje, hoče se prepovedati tudi izvažanje žita. Hoparskt napadi in odpeljavanje zasačeuih popotnikov so na dnevnem redu v turških pokrajinah. Skrajni čas bi bil zares, da se takemu počenjanju stori konec. Dopisi. 1% li j uhlju no 19. avgusta. [Izv. dop ] Da smo v Ljubljani in na Kranjskem sploh še v tem in onem zelo „zadej", prepričal sem se pred ne dolgim časom na lastna ušesa. — Po § 118. avstr. kaz. postoj), reda pokličejo se, kadar potrebno, v sodnijskih stvareh „veščaki", ki po svojem najboljšem znanji dotično razjasnijo in o tem sodnika v pravični sodbi podpirajo. V ž i v i n o z d r a v n i-3kili zadevah je dandanes pravi vešeak jedino le diplomiran živinozdravnik, kar skoro ne bi bilo treba Se poudarjati. Ni bilo torej moje začudenje malo, ko sem pred nekaterimi dnevi zvedel, da sta bila pri nekem sodnijskem ogledu kot „vešftaka" dva kovača, ki se ovfemistiško nazivljata tudi „kuršmida*, ter da je jeden baje celo stalno zaprisežen kot sodnijaki veščak, kar je še povečalo moje začudenje. — Kdor količkaj ve, kako je baš sodnijskemu živinoidravniku v današnjih razmerah neobhodno potrebno vsestranske izobrazbe, da more zadoščati vsem znanstvenim zahtevam in s tem tudi postavi, vedel bode tudi, da je aa navedeni slučaj naše začudenje vseskozi opravičeno. Prej omenjenih ljudij znanje pa pač ni tako „vsestransko", kakor se od veščakov zahtevati more; če je kdo dobro porabljiv v ko-vačnici, s tem pač nema še pravice in zmožnosti tako rekoč biti zastopnik sedaj že samostojne znanosti, t. j. živinozdravništva. Žalibog, da v tem pogledu sedaj še nemarno tako jasnih postavnih določb, kakor v sličnih druzih zadevah. Sodnika ne vežejo v veterinarnib zadevah nikaka bolj gotova določila, kakšne ljudi je smatrati živino -zdravniškimi veSčaki. Stvari so se v teku desetletja temeljito spremenile — in določbe sodnijske izza prejšnjih let so s tem, kakor drugače ni mogoče, nujnih prenaredb potrebne. Kolikor smo po-izvedeli, spoznala se je ta resnica tudi že ua višjih mestih, vsaj, če smo bili prav poučeni, izdal se je z višjega sodnijskega mesta nekak „nasvet", da se pri sodnijah, kolikor možno, poslužujejo diplom, živinozdravnikov. No, za Ljubljano, kjer biva do pol dvauajstorice diplom, veterinarjev, je to gotovo možno in tedaj posluževanje „psevdoveščakov" neopravičeno. Na deželi, kjer živinozdravniki neso tako govto sejani, bi v sili človek jedno oko še za-tianil; vender pa je tudi tu vsaj jeden pravi veščak vedno kje v bližini, k .terega se sodnik v svojem interesu, kakor tudi v interesu strank samih lahko poslužuje. Spregovorili bi še maraikatero, toda raje opustimo, z upanjem, da se i v tem v prihodnjosti na boljše obrne. Iz Mod ružice IG. avgusta. [Izv. dop ] Obupnemu dopisu iz Ribnice v „Slov. Naroda" se mi sicer ne vidi potrebno dosti odgovarjati, ker sem uverjen, da se je v glavni stvari g. dopisnik našim utemeljenim trditvam rad ali ne rad — moral udati. Predao je g. dopisnik pripravljen svoje orožje odložiti in kapitulirati — skušal je zagnati še zadnjo sovražno moč proti našim opravičenim zahtevam. Akoravno sem uverjen, da je trditev g. dopisnikov iz Ribnice v predmetu popolnoma jalova in neosnovana in naši odkriti resnici ne bode najmanjše sapice prizadejala, vender sem isto tako kakor g. dopisnik iz Ribnice sklenil, jedenkrat in zadnjikrat oglasiti se. Gosp. dopisnik trdi, da bi bil popolnoma molčal, ako se bi mu ne bilo pačenje številk predbacivalo in da bo zaradi tega še jedenkrat in zadnjikrat oglasi. Ker dotične številke, koliko jedna ali druga občina davka plačuje, glede cestne proge, kakor za železnične postaje nemajo nobenega važnega upračanja oziroma pomena, tako bi bil gosp. dopisnik, ako boljšega fakta ni imel —, o tem lahko popolnoma molčal. Da pa je resnično, kar sem jaz trdil, priznal bode g. dopisnik iz Ribnice sam, ako bode pazljivo prečital dopis iz Sodražice. Ako mi združeni strašimo z močvirjem in neugodno ulico na „Mlaki", je to popolnoma opravičeno, in Brno o tem v dopisih utemeljene razloge odkrili. — Kako se g. dopisnik smešno lovi, razvidi se iz tega, ker je projektirane dele cestne proge Vinice-Ribnica skoz ulice „Mlake" in vari-jantni del na vzhodni strani ob „Pungertu" izpustil, ter se ua novo poprijel do sedaj v predmetu ne stoječe dovozne ceste (? I) na zapadni strani ob „Pungertu". O tem bi imel povoda mnogo govoriti, toda nečem smešiti g. dopisnika zaradi nedolžnih Ribničanov. Gosp. dopisnik poudarja, zakaj ne izloči dopisnik iz Sodražice iz Sodraške krajne občine Ž': „ marčna renta .... Akcijo narodne banko . . Kreditne akcije ..... London ....... Srebro........, —'— — „ —*— Napol.......... 9 40'/, — - 9 40'/, C. kr. cekini...... , h 63 — , 5*68 Noiuske marke......f8 12«/t — . 5815 4" „ državno srečke iz I. 1854 860 gld. 185 gld. 75 kr. Državno srečke iz 1. 1864 100 . 180 „ — , Ogerska zlata renta 4°/i.......108 » 65 „ Ogerska papirna renta 50/0......101 , 10 , Dunava rog. srečke 5% . . . 100 gld. 120 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4',','„ zlati za»t. bati . . llfi „ — , Kreditno srečke......100 gld. 188 . 25 , liudolfovH srečke..... 10 „ 20 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 149 , 25 , Tramway-drust. volj. 170 gld. a. v. . 220 „ — „ 91-35 — , 91-25 11070 — „ 11090 102|0 — „ 102-10 1016 — — „ 1023 — 278 — — „ 278 — U8'10 — . 118 15 Priden učenec zmožen slovenskega in nemškega jezika ter računanja, vsprejme bo v apeeerljako trgovino. (691—2) Več pove upravu i Atvo n Slovenskega Naroda". Raznesla se je vest, da je mojega sina Franca Gruber-ja, Resljeva cesta št. 27, ubil Franc Jeras, stanujoč ravno ondu. Ta vest je izmišljena, zakaj moj sin je umrl za vročico, kakor je dokazala preiskava. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1891. (700) Štefan Gruber, oče. Ženitna ponudba. Samostojen, postaren a zdrav mož, lastnik moderne, v jedno nadstropje zidane, 12 let davka oproščene hifte z lepim vrtom v nekem prijaznem mestu na Štajerskem želi se oženiti z damo brez otrok, ki ima 3—4000 gld. premoženja. Resne ponudbe pošiljajo naj se tlo 80. t. m. pod šifro J. Ii. 107 upravništvu tega lista. (667) puškar v Borovljah (Ferla«»li) na Koroškem izdeluje in prodaja vsakovrstne nove potke in revolverje ter vso lovske priprave« patrone ter drago streljivo po najnižjih cenah. — Puške so vse pre-skasene na ces. kr. izkušavnlišči ter zaznamenovane