Y ШШ v peieK flne 7. шш 1924. Posamezna stcvnRa stane 1 "50 Din. Шо Ц Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 xa pol leta ..... .12« M celo leto .... . 340 za inozemstvo: mesečno ...„.', . Din SO Sobotna izdaja: celoletno . Din 40 . - 60 f Jugoslaviji , « Inozemstvn . Cene Inserafom: Fnostolpna petltna vrel« mali oglasi po Din Г50 in Oin 2'—, večji oglasi nad 45 mm vlSine po Din 2'50 veliki po Din V— in 4'— oglasi v uredniškem deln vrstica po Din 6-—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan lzv*«m8i ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj M\m plačano v oetovini. UredniStv« }e v Kopitarjevi allci 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre* Jemajo. Uredništva telefon 50. upravniStva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.0H, Praga In Dunaj 24,797. Azijatska uprava. V smislu rimskega sporazuma med državami, po katerih teče južna železnica, je ministrski svet naše države 22. avgusta 1923 sklenil prevzeti južno železnico v državno upravo. Minister prometa, slavni dr. Velizar Janković, je v bombastičnem razglasu, polnem otlodonečega patriotizma, to novico osobju južne železnico naznanil in zagotovil, da bo r. tem dnem kot državno osobje glede prejemkov popolnoma izenačeno s svojimi kolegi pri državnih železnicah. Ta določba tvori vsebino člena 17, odstavek 5 rimskega sporazumu, ki južne železničarje tako glede napredovanja kakor plač izenačuje z državnimi, počenši s 1. septembrom 1923, kar je tudi generalni ravnatelj Deroko z okrožnico št.l/I 1924, službeni list št. 1/1924 osobju posebič namenil. Danes pišemo 7. marca 1924, in nobena izmed teh obveznosti ni od strani državne uprave izpolnjena! Pa ne samo to, osobje južne železnice je celo na slabšem od osobja državne, tako da pomeni njegov prehod iz privatne službe v državno samo veliko poslabšanje njegovega položaja. Če bi bili uslužbenci ostali pod upravo privatne družbe, bi jim bila ta po veljavnem dogovoru avtomatično podelila tiste poviške, katere je državna dovolila svojemu osobju. Zdaj pa, ko so podržavljeni, pa niti tistih ugodnosti ne uživajo, ki so jih kot privatni uslužbenci! To azijatsko, zahrbtno in besedolomno postopanje osvetljujejo sledeča deistva: Z odlokom št. 4566-24 z dno 14. februarja 1924 je generalno ravnateljstvo državne železnice oiioštavi/o Razveljavilo đotič-no določbo rimskega sporazuma, sklep ministrskega sveta in razglas prometnega ministra ter izjavilo, da se južni železničarji glede prejemkov z državnimi ne morejo izenačiti, češ da rimski sporazum sploh še ni od parlamenta uzakonjen! čemu pa so potem ministrski svet, dr. •Tanković in generalni ravnatelj Deroko železničarjem izrecno zagotovili, da se imajo smatrati za sprejete v državni status z datumom 1. septembra 1923? Ali ni to postopanje neodkritosrčno, zahrbtno in čisto orientalsko? Kajti čisto vseeno je, ali so bili južni železničarji, ko se je sprejel novi zakon o državnih železničarjih, že pod državno upravo ali no, kakor navaja ravnateljstvo državnih železnic. Gre samo za to, da se imajo z njimi izenačiti, kakor hitro postanejo državni. Torej južni železničarji do danes flploh niso se državni uslužbenci? Kaj še! Državna uprava z njimi razpolaga in jih tudi izenačuje, toda samo glede na njihove dolžnosti, ne pa glede na pravice! Tako so se ukinili delavski zaupniki, vožnje po brzovlakih po režijski ceni, proste vozovnice za nakup živil in odškodnina za dvojno gospodinjstvo. Pa tudi dohodninskega davka za uslužbence ne plača več uprava sama, kakor ga je plačevala preje privatna družba. Kar se pa povišanih plač tiče, na katero državno železniško osobje dobiva od januarja 1924 avanse, nema za osobje južne železnice zakonske mogućnostk, kajti za dolžnosti velja rimski sporazum, za pravice pa ne! To so metode, kakršnih bi se bil sramoval celo pokojni Abdul Hamid! »Slovenski narod«, glasilo naše demokratske frakarije, tega seveda ne vidi. Ne vidi, da je cestni pometač ljubljanske mestne občine boljše ulačan od uradnika podržavljene južne železnice. Ne vidi, kako se s tem uničuje izborni aparat te železniške družbe. Ne vidi za tem namena režima Slovenijo gospodarsko upropastiti. Pač pa piše vsak dan članke proti onim, ki se trudijo ta staroturški režim korupcije, zapravljanja in uničevanja narodnih dobrin pomesti in poživlja ljudi, naj rajši pomagajo temu »državotvornemu« režimu Slovenijo upropaščati. Seveda, v generalnem ravnateljstvu Južne železnice sede tudi pristaši »Narodovega*: demokrato-radikalstva, profesijo-nelni koritarji in belgrajski plačanci, ki za tiogate dnevnice, ki jih za svoje uničevalno delo vlečejo, pomagajo osiromaševati П.000 železničarskih družin. Upravno anarhijo tega režima pa imenuje »Slovenski narod« apolitično konsolidacijo in narodno fer državno učvrsteniek Fooarienost v vladi. PREDAVEC V BELGRADU. — BREZPLODNI POSVETI VLADE IN RADIKALNIH PRVAKOV. — SPORAZUM S SV. PRIBIČEVIČEM BREZ H AS K A IN USPEHA. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Danes zjutraj sc jc pripeljal v Belgrad podpredsednik HRSS g. Preda v e c. G. Predavec se jc nastanil v hotelu ^Pctrograd*. Takoj po svojem prihodu jc odšel v parlament, kjer jc najprej obiskal dr. K o -r o š c a in dr. S p a h a. Z obema voditeljema opozicionalnega bloka jc imel daljše konference in po teh konferencah jc časnikarjem podal sledečo izjavo: Kakor znano, jc hrvatske narodno predstavništvo na svoji nedeljski seji sklenilo, da podpre akcijo opozicionalnega bloka, in siccr na ta način, da pošlje v Belgrad ono število poslancev, ki jc potrebno za to, da bo akcija bloka uspešna. Ta sklep hrvatskega narodnega predstavništva izvršujem danes s tem, da sem prinesel s seboj poverilnice tistih poslancev, ki so jih na seji izročili predsedništvu. Opozarjam, da so vsi sklepi glede prihoda in glede podpiranja opozicijskega bloka bili sklenjeni soglasno in so vse druge vesti proste intrige. Prišli bomo v Belgrad, čim bodo mandati verificirani. Nadejam se, da sc bo verifikacija izvršila točno po poslovniku, zakaj namen našega prihoda ni borba proti srbskemu narodu, temveč proti sedanjemu režimu. Bo.lgrad. 6. marca. (Izv.) Ker se je prihod g. Predavca izvršil povsem po določenem sporazumu, ni izzval v vrstah opozicijo nobenega iznenadenja, ki pa je bilo v vrstah radikalov tem vočje. Kajti po poročilih, ki jih je vlada prejela iz Zagreba, niso pričakovali poslancev HRSS v Belgrad. čim se je zjutraj izvedelo, da je dopotoval g. Predavec in da nosi s seboj hkrati poverilnice poslancev, se je v krogih vladne večine pričelo opažati nenavadno gibanje. Člani vlade so se takoj zbrali v svoji sobi, radikalni poslanci v svojih klubovih prostorih in v dvorani so ostali skoro sami steno-grafi in govorniki. Zato se je debata o zem-ljbradniški interpelaciji vršila skoro pred popclnoma prazno razpravno dvorano. — Agenti Nikole Pašiča so letali na vse strani ter prisluškovali in poskušali zvedeti podrobnosti. Posebno so se radikali zanimali za to, koliko poverilnic bo g. Predavec izročil. Število teh poverilnic se drži tajno in jih bo izročil šele po končani konferenci glavnega odbora demokratske stranke in po predhodnem sporazumu opozicijskega bloka. Ta negotovost jo globoko vplivala na radikale in zmedenost v njihovih vrstah Su veča od ure do ure. Dopoldanske seje vlade se jo udeležilo več uglednih članov radikalnega kluba, kar se je dosedaj prvikrat zgodilo. Kljub temu ni prišlo do nobenega sklepa. Eni so predlagali, da naj vlada takoj odstopi. Ta struja misli, da bi s tem radikali onemogočili vsak uspeli opozicije, ki bi morala v tem slučaju prevzeti slabo dedščino s še slabšim, šo no sprejetim proračunom, ker jo nemogoče v kratkem času napraviti nov proračun, kar bi bilo potrebno, ako se večjo bistvene postavke proračuna naj izpremene. Pa ta predlog je bil takoj odklonjen, češ da opoziciji ne bi bilo treba izglasovati proračuna, ker ima vlada zakonsko pravico podaljšati dvanajstine za 4 mesece. V tem času bi pač lahko izpeljala volitve. Zato so nekateri predlagali, naj se verifikacija poslanskih mandatov IIRSS zavleče vsaj do izglasovanja proračuna, nakar bi Pasin odgodil seje parlamenta najmanj do 1. septembra. V tem času se Pašič nadeja, da sc mu posreči izvleči se iz zagate. Dasiravno jo bil ta predlog tudi predlog Pašiča, ga vendar niso sprejeli. Kajti takega postopanja vlade ne bi odobravali ižvenparlamentarni krogi, še manj pa inozemstvo. Zavlačevanje verifikacije so sploh smatra kot zelo nevarna operacija, ki ravno v tem slučaju ni priporočl jiva. Več prisotnih je predlagalo takojšnjo izpolnitev in izvršitev dogovorov s Pribičevi-ćem. V tej smeri so radikali imeli snoči sestanek s Pribičevičem. Na njem so konsta-tirali, da Pribičević momenJtano še ne mo-r računati s pomembnim številom poslan-c v, zato je ta kombinacija neizvedljiva. Z . Arom na prihod hrvatskih poslancev je pripravljenih slediti Pribičeviću le malo poslancev: V i I d e r, L u k i n i ć, B u -dišavi j ević, Kahlenburg, R e i -s n e r in še par drugih kapacitet in bi nova akcija ne imela potrebnega uspeha. Zato jo Pribičević danes časnikarjem izjavil, da ostane zaenkrat popolnoma pasiven in da prepušča vso odgovornost za uspeh ali neuspeh politiko g. Davidovića vodstvu demokratske stranke. Ker se torej na tem sestanku radikalnih ministrov in prvakov ni mogel noben od gornjih predlogov upoštevati, je imela vlada jx>sebno sejo do pol 10. zvečer. Gotovo je, da tudi na tej seji ni prišlo do nobenih sklepov. Šo nikdar niso bili ministri tako poparjeni kakor po tej seji in niso dajali prav nobenih informacij in se s časnikarji niso spuščali v sicer običajne razgovore, temveč mrkih obrazov v največji naglici odpravili vsak na svojo stran. Zatrjujejo nam pa, da je seja jv>-tekla zelo hurno in da so ministri drug drugemu hoteli naprtiti odgovornost za se-' danje obupno stanje radikalne stranke. OpozicJonalni blok. Posveti o verifikaciji mandatov. Belgrad, 6. marca. (Izv.)Danes dopoldne in popoldne se je vršil daljši sestanek dr. Korošca, dr. S p a h a in Predavca. Popoldanskega sestanka se jc udeležil tudi demokrat P e š i č. Na popoldanskem sestanku se jc posebno razpravljalo o modalitetah pri verifikaciji mandatov in pri tej priliki je g. Pečic kol star parlamentarce in pravnik navedel vse možnosti in eventualnosti. Na obeh sestankih je vladalo popolno soglasje. Seja ožjega odbora demokratske stranke. SOGLASNOST ZA OPOZICIONALNI BLOK. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Danes dopoldne ob 10 je imel ožji glavni odbor demokratske stranke svojo sejo. Seje so se udeležili skoro vsi demokratski poslanci in tudi več članov glavnega odbora iz notranjosti države. Opazilo sc je, da so bili posebno člani glavnega odbora iz Hrvatske precej številno zastopani. Predsednik g. Lj. D a v i d o v i ć je obvestil člane glavnega odbora najprej o važnosti dnev- — ^Vieviel hat or daffir hekommon?<\ ie vprašal nekoč v rajni Avstriji minister svojega kolego, ko mu je pokazal nek podoben članek, ki jc hvalil njeirovo upravo. I nega reda. Sklenjeno je bilo, da se z ozirom na to važnost dnevnega reda mora j javiti k besedi in izreči svoje mnenje od-nosno mišljenje svojega okraja vsak član glavnega odbora, da bi sc na ta način s popolno gotovostjo lahko govorilo o enotnosti demokratske stranke. Nato jc g. Da-vidović v dolgem govoru obvestil člane o vseh dosedanjih fazah, okoli katerih se jc sukalo delo za ustanovitev opozicionalnega bloka. Nato je Voja M a r i n k o v i ć obširno poročal o svojem predlogu o samoupravah in nato otvoril debato. Javilo sc i je nato več govornikov. Seja se jc vršila ! dopoldne in popoldne. Doslej so govorili sledeči člani-poslanci: Pera Markovič, Šumenković, Wilder, Kujun-džić, Savčić, Grisogono in S c -č e r o v. Vsi govorniki so odobravali za-počoto delo Ljube Davidovića in Marin kovica in izjavljali svojo željo, da bi v slučaju, če se opozicionalnemu bloku posreči dobiti vlado v svoje roke, bila ta vlada poslovna vlada s krajšim gospodarsko -tinančnim programom, ki naj bi popravil glavne napake sedanjega režima, nakar naj hi sc vršilo volitve. Posamezni govorniki so se živahno zanimali za posamezne faze pogajanj. Poslanec Wildcr, znani Pribičeviči-janec, je imel govor, v katerem jc nestoma izrekel svojo suinnjo. vendar кв ni izrekel proti opozicionalnemu bloku. Vsi govorniki so tudi poročali o svojih sestankih v posameznih okrajih in novdarjali. da ic ljudstvo v vseh krajih, posebno v Srbiji, za sporazum. Seja sc jutri dopoldne nadaljuje in se misli, da bo tekom jutrišnjega dne debata končana in da bo prišlo do končnih sklepov. V krogih Davidovičevib pristašev vlada najboljše razpoloženje; trdijo, da jc Pribičcvič potisnjen popolnoma v ozadje. SKRBI PAŠIČEVEGA RADETA. Belgrad. 6. marca. (Izv.) Opazilo so je, da se je danes ves večer za časa vladne seje nahajal v sobi predsednika vlade g. Rade Pašič. To se tolmači na ta način, da nameravajo voditelji režima še prav posebno izkoristiti poslednje dni svojega vladanja- v razne seveda poštene« nizke svrhe. Ponovni predlogi Jugoslovanskega kluba za trgovsko pogodbo z StaHjo. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Jugoslovanski klub se je na svojih poslednjih sejah ponovno bavil z zahtevami, !;i jih je treba uveljaviti ob priliki sklepanja trgovske po godbo z Italijo. Sklenjeno ie bilo, da \ vseh leh zahtevah poslanci Jugoslovanskega kluba ponovno posredujejo na merodajnih mestih. Tako je danes poslanec Š k u 1 j intervenira! pri predsedniku delegacije zn trgovsko pogodbo z Italijo, dn naj se sprejme v pogodbi uvoz izdeli <>\ domače industrije, posebno lesne in keramične obrti v Italijo. Tozadevno pnpol norna točno izdelano poročilo in predlog je posl. Škulj izročil članom delegacije. Predsednik Kukič je izjavil poslancu Škulju, da se je o tem predlogu že govorilo in da so Jtr.lijani na ta predlog načeloma pristali. Gre še za podrobnosti glede okrajev v Sloveniji in glede pasa ob državni moji, kamor bi smeli naši ljudje tudf krošnjariti. Predlagali so se okraji Kočevje, Logatec, Črnomelj in Kamnik ter pas prejšnjega teritorija avstrijske monarhije, ki je sedaj pod Italijo, in Furlanijo. Ker se sedaj nanovo urejajo izvozne tarife za našo državo, je danes posl. škulj izročit predsedniku delegacije Kukiču, ki ureja tarife, spomenico, v kateri se zahteva, naj se blago domačo obrti oprosti izvozne carino. Po odgovoru g. Kukiža je upati, da predlog Jugoslovanskega kluba prodre, kar bo v veliko korist posebno Sloveniji, BODRERO PRI DR. NINČIČU. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Danes dopoldne je novi italijanski poslanik Bo-drero v družbi s predsednikom italijanske delegacije L u c i o 1 i j c m obiskal zunanjega ministra dr. N i n č i ć a in dr, R y b a r a. SESTANEK ITALIJANSKE DELEGACIJE. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Italijanska delegacija jc tudi danes imela lastne sestanke, na katerih se jc razpravljalo o naših predlogih in o dosedanjem delu * vseh treh sekcijah. TRGOVINSKA POGAJANJA DO KONCA APRILA. Belgrad, 6. marca, (Izv.) Kakor smo izvedeli iz krogov delegacije, ho delo na trgovs ki pogodbi in drugih konvencijah' trajalo najmanj do konca aprila Poslaništvo carske Rusije odpravljeno. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Danes je bit izdan sledeči uradni komunike: Ker je politična misija ruskega poslaništva v Belgradu prenehala, se g. Stran d m a n u , dosedanjemu ruskemu poslaniku v Belgradu. prepuščajo interesi ruskih emigrantov v naši državi kot >delegatu za emigrantec. — S tem komunikejem je vlada končno odpravila abnormalnost, ki je obstojala n« vsem svetu edino lo še v Belgradu, namreč poslaništvo carske Rusije. Ta korak je bil splošno ugodno sprejet in so smalra, da jo to v zvezi z nedavno izdanimi navodili našemu poslaniku v Berlinu g. B a I u g d ž i -ču , da stopi v stik z rusko oficielno vlado v Moskvi v svrho upostavitve normalnih di-plomatičnih odnošajev med .lueoslavijo in sovjetsko ronubliko. Narodna skupščina. Belgrad, 6. marca. (Izv.) Na dnevnem redu današnje seje parlamente *je bila interpelacija zemljoradnikov o zlorabah pri dobrovoljcih. Debata o tej interpelaciji je potekla brez večjega zanimanja in je bil sprejet prost prehod na dnevni red. Prihodnja seja bo jutri dopoldne in se bo nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za pravosodje. SPORAZUM Z NEMČIJO PODPISAN. Belgrad, 6. marca. (Tzv.) Nocoj je bil podpisan sporazum z Nemčijo o nadaljnih reparacijah v smislu naših dosedanjih poročil. V imenu Nemčije je podpisal sporazum državni tajnik dr. K u n z e, odpravnik v nemškem poslaništvu Eisenflor, z naše strani pa dr. R y b a f in v to odrejeni član vlade. ARETACIJE NA BOLGARSKEM. Sofija, 6. marca. (Izv.) Vlada še vedno Zapira sumljive osebe, ki so obdolžene, da sodelujejo z makedonskimi organizacijami in netijo upor. Do danes jih je zaprla okoli 300, med temi 90 v SofijL DEMARŠA V SOFIJL Rim, 6. marca. (Izv.) Listi poročajo iz Belgrada, da so se demarši belgrajske, ru-munske in grške vlade v Sofiji pridružili tudi zastopniki Anglije in Italije, ki so bolgarsko vlado pozvali, da za vsako ceno prepreči obmejne spopade med Jugoslavijo in Bolgarijo. ČEŠKOSLOVAŠKI PARLAMENT. Praga, 6. marca. (Izv.) Danes se je začelo spomladansko zasedanje obeh zbornic. V poslanski zbornici je govoril pred začetkom seje predsednik Tomašek Wilsonu lepo posmrtnico. Nemški poslanci so za ta čas zapustili dvorano. Ko se je pričela prava seja, je takoj prišlo do burnih prizorov med komunisti in socialnimi demokrati. Komunist dr. Šmeral jc klical: »Doli z vlado korupcije!« — Zbornica je nato izvolila dva odseka, enega za preiskavo dunajskih dvornih arhivov', enega pa za preiskavo znane špiritne afere. NOVA BELGIJSKA VLADA. Pariz, 6. marca. (Izv.) Kakor poroča »Matin«, bo nova belgijska vlada sestavljena tako-le; Theunis predsedstvo in finance, Longueville vojno, Poullet železnice, gospodarstvo van de Vivere, znanost Nolf, pravosodje Masson in poljedelstvo Ruzette. VOJAŠKA KONTROLA V NEMČIJL Pariz, 6. maja. (Izv.) Veleposlaniška konferenca je v prisotnosti maršala Fo-cha ugotovila besedilo note na nemško vlado, s katero se zopet vpostavlja vojaška kontrola v Nemčiji. Nota je skoro istovetna z besedilom angleškega preJloga Nato določa, da se bo posebna vojaška komisija po vsi Nemčiji prepričala, če se ni Nemčija 1. 1923. oboroževala. Če bo ugotovitev komisije ugodna, bo komisija zopet odpoklicana, na njeno mesto pa bo stopila maloštevilna garancijska komisija. NEMŠKA EKSPANZIJA PROTI VZHODU. Rim, 6. marca. (Izv.) Z ozirom na sklep posebne pogodbe med Nemčijo in Turčijo piše »Messaggero«, da skuša Nemčija še vedno prodirati na vzhod. Zato morajo biti interesirane velesile na nemško ekspanzijo proti vzhodu posebno pozorne. DRAGINJA V PARIZU. Pariz, 6. marca. (Izv.) »Petit Parisien« poroča, da so cene v Parizu danes 5krat višje kot so bile leta 1915. Nekateri predmeti so se podražili za lOkratno ceno, n. pr. milo. NOVI ANGLEŠKI POSLANIK V WA-SHINGTONU. Washingtonu, 6. marca, flzv.) Novi angleški poslanik sir Horvvara je izročil predsedniku Coolidgeju poverila. V svojem nastopnem govoru je naglašal, da smatra angleški kralj prijateljstvo med Anglijo in Ameriko za najtrdnejšo podlago svetovnega miru, ANGLEŽI OBDRŽE MOSUL. London, 6. marca. (Izv.) Vlada de-mentira vest, da namerava vrniti Turčiji mesto Mosul. VSTAJA V MAROKUl Madrid, 6. marca. (Izv.) V Maroko je odšla ena pešadijska divizija s potrebnim topništvom. Tudi posadka iz Algecirasa je odšla tja. Po drugih poročilih je mesto Melila v plamenu, v Malagi pa je baje nastal upor. IZGREDI STAVKUJOČIH. Baden, 6. marca. (Izv.) Izprti delavci so nasilno vdrli v tvornico za anilinskc barve, da odvrnejo neštrajkujoče delavce od dela. Prišlo je do hudih spopadov, v katere je posegla tudi policija. Na obeh straneh so streljali. Ranjenih je okoli 15 oseb. Pravijo, da je nekaj tudi ubitih. Iz globoke žalosti, da se radikalski režim ne more rešiti s tem, da bi se oprl na korupcionistično in policajsko krilo demokratske stranke pod Pribičevičem in nadaljeval v kompaniji z njim odiranje države, se »Jutro« skuša oškodovati s tem, da nadaljuje svojo kampanjo laži proti SLS. Slovenski demokrati bi hoteli soodgovornost za grehe samoradikalskega režima naprtiti SLS, ker dobro čutijo, da ta soodgovornost v resnici pada nanje. Kajti radikalska vlada j® dobila pogum, da Slovenijo prisili na kolena pred centralizmom, le vsled sopomoči, katero so ji izkazovali demokrati kot njihovi zavezniki, pozneje pa s svojo ljuto časopisno gonjo zoper revizionistično opozicijo, kateri je stala vedno na čelu SLS. Kajti dokler Marinkovič ni sestavil pod pritiskom javnega mnenja v prečanskih krajih svojega samoupravnega načrta, so demokrati streljali z vsemi kanoni na avtonomijo, glasilo slovenskih demokraiov» je pa še do poslednjega časa metalo re-vizionizmu kolena pod noge, in šele ko se je pokazalo, da do bloka z 80% verjetnosti pride, je začelo bruhati svoj dozdevni ogenj na radilcalijo. Pa še zdaj je ne napada zaradi njenega centralizma, velesrbstva in sovraštva do Slovencev in Hrvatov, ampak samo zato, ker sedi na koritih, na katerih bi radi sedeli naši demokrati. Z vso virtuoznostjo političnih žonglerjev bi slovenski demokrati zdaj radi utajili vodivno vlogo SLS v boju zoper radikalsko centralistično korupcijo in na to mesto postavili — sebe! Zato falzi-fikujejo izjave »Slovenca« ob nastopu samoradikalskega režima, češ. da ga je »Slovenec« pozdravljal. Resnica pa je ta, da smo mi pozdravili izključno dejstvo, da demokratski korupcionisti ne bodo več deležni vlade, kajti če bi ti še nadalje sedeli v Pašičevi vladi, bi bila centralistična korupcija še dvakrat večja nego je. Sodelovanje z demokratsko stranko v svrho strmoglavljenja korupcije pa je sedaj mogoče le vsled tega, ker se je odločivno vodstvo stranke pod poštenjakom Davi- dovičem otreslo pogubnega vpliva Pribl-čevič-Zerjavovega krila in z Marinkovi-čevim načrtom ubralo po stezi avtono-mizma ter se tako približalo revizionistlč-ni opoziciji. Da je bila demokralsko-ra-dikalska koalicija največja ovira za sporazum, kakor smo pisali dne 3. maja 1. 1., je res in se je potrdilo po vseh sledečih dejstv'h. Radikali bi s pomočjo demokratov še hujše izvajali centralizem in korupcijo, dočim so sami kmalu doživeli polom, in to baš po odločni borbi SLS, ki je pritegnila v to borbo polagoma tudi poštene elemente iz demokratske stranke, ki niso mogli odoleti vplivu odpora vseh prečanskih elementov. Tako se je pokazalo, da je bila taktika SLS edino prava in da je baš ona izpodkopala tla radikalskemu režimu s tem, ds ga je oropala pomoči Pribičevič-Zerjavove skupine. »Jutro« pa hoče zdaj žeti, kjer ni sejalo, kakor to delajo sploh vsi politični afaristi. Politično godljo prve vrste ponuja ^Slovenski Narod« svojim bravcem v uvodniku 7. t. m. Najprej napada vlado, pa ne zato, ker je uvedla popolno upravno anarhijo, izniozgava prečanske kraje in jih terorizira, marveč zato, ker jim daje še preveč svobode! Graja, da ne izvaja še bolj centralistične ustave, da ne nastopa kakor Mussolini z vso odločnostjo proti opoziciji, skratka ker ne sega naravnost po diktaturi! Potem se seveda loteva opozicije, ki da noče z »državo« pozitivno sodelovati, to je, podpirati sedanjo vlado pri njenih korupcijskih metodah in uničevanju državnih in ljudskih dobrin. Čeden državotvorni program ima »Slov. Narod«! Pri tem pa kaže tudi svojo veliko nevednost. Piše namreč, da revizio-nizma ni v nobeni drugi državi razen v Jugoslaviji! Navaja Anglijo, Italijo, da celo Nemčijo in Češkoslovaško! V Angliji ustavnega revizionizma res ni, ker tam sploh pisana ustava ne obstoja. Program delavske stranke pa vsebuje točke, ki gredo neprimerno delj od revizionističnih zahtev naše opozicije. Tako zahteva samovlado za Škotsko, da le nekaj omenimo. V Italiji ima P. P. I. cel svoj avtonomistični ustavni program; da pa ga ne more uveljaviti, so krive »državotvorne« fašistovske bombe in batine. V Nemčiji zahteva centrum revizijo ustave v smislu večjega osamosvojenja zveznih dežela. Na Češkoslovaškem zahtevajo revizijo ustave Slovaki, na Poljskem Ukrajinci. V Belgiji terjajo samoupravo po reviziji ustave Flamci; istotako konservativci v Španiji, kar se tiče Katalonije; sploh ni iz-lepa dežele v Evropi, kjer bi kakšna stranka ne stremela za ustavno revizijo, »Narodov« člankar se je izkazal za pravcatega ignoranta in politicis. Čemu potem neki piše članke? Prekmurska duhovščina. K naši notici o g. kanoniku Jos. Slepcu iz Murske Sobote o priliki blagoslovitve zvonov v Tišini piše »Slov. Narod«, da se »Slovencu« zdi tako hujskanje čisto v redu ter nima besedice graje. Tako podtikanje »Slov. Naroda« je nepošteno, ko je vsak otrok moral razumeti našo notico kot grajo takega hujskanja. 20% kronski boni. Poslanec Škulj je v svojem zadnjem govoru trdo prijel gosp. finančnega ministra zaradi znanih 20% bonov (pravzaprav »malov«), V ponedeljek je odgovarjal posl. Škulju g. finančni minister, ki je podal glede teh »bonov«, kakor smo že poročali, sledečo zanimivo izjavo: »To je zadeva, ki se vleče že od leta 1920. Danes stoje stvari tako; M i sploh ne vemo, kako velik je ta dolg!! Bone je izdajalo veliko število uradov in od teh zopet vsak z dru- gim pečatom in podpisom, da danes prav nič ne vemo, koliko je pristnih in koliko ponarejenih. Vlada torej že iz tehničnih vzrokov ne more svojih obveznosti poravnati.« — Naša politična javnost se gotovo še prav dobro spominja, da je ranjki Stojan M. Protič takoj ob nastopu koalicijske vlade zalučal demokratom v obraz težki očitek, da so ljudem odvzeli 20% njihovega premoženja »na prevaran način«. Današnja izjava g. finančnega ministra kaže, kako je mož imel prav. In taka državna finančna uprava hoče imeti v svetu ugled in kredit? Pri kom in za koliko pa? Golaš za uradnike. Pred par dnevi smo čitali, da politične organizacije J. D. S., po drugih virih D, S. — namen ali po-, mota? — prihodnjo soboto prirede zabavni večer za uradnike, češ, usmilimo se jih, saj že dve leti niso imeli prilike za zabavo. Kaki tepci smo vendar uradniki! Doslej smo mislili, da je fjrilik več kot preveč in da nam manjka e monet, da bi jih izkoriščali Politične organizacijo J. D. S. ali D, S. nas pa т soboto pouče o nasprotnem in bodo tako v eni noči rešile vprašanje, ki ga strokovnjak prof. Reisner v dveh letih ni mogel. Seveda lc z blagohotno pomočjo g. Krapeža, ki za z m e r,n e cene oskrbi jed in pijačo, kakor se je pozneje sramežljivo pristavilo. Na lastni račun, kajpada! Ali je naša naivnost ali naša apa-tija večja, da brez protesta požiramo take? — Uradnik. centralističnega režima. Rateče-Planica, 5. marca Kaj dela velesrbski režim s Slovenci ofr jugoslovansko-italijanski meji na Gorenjskem, naj povedo naslednje vrstice: Jugoslovanska (ne italijanska) vlada je nam podpisanim posestnikom potom carinarnice na Jesenicah prepovedala počenši s 1, marcem vsako delo na našem zemljišču v za sedenem ozemlju. Polje sme obdelovati le tisti gospodar, ki plača režimu 85 Din in sicer: 1. za potrdilo, da je zemljišče res dotičnega gospodarja, kolek........20 Din 2. za potrdilo, na kakšen način da je bilo zemljišče pridobljeno, kolek.....20 Din 3. za potrdilo živinozdravnika, da je živina zdrava, kolek.........20 Din 4. za legitimacijo, da smemo iti delat, kolek za.............20 Din Б. za rešitev vloge kolek za ... . 5 Din Skupaj 85 Din Čemu toliko potrdil? Menda samo zato, da se proda več kolekov. Saj vendar nihče ne dvomi, da bi zemljišče ne bilo naše. Se je li že kdaj slišalo, da bi bil tuj človek obdeloval moje polje? Pa to še ni vse. Vsak gospodar mora za svojo družino oskrbeti slike. Ako ima deset oseb pri hiši, mora imeti deset slik. Koliko da stane samo ena, ve najbolje fotogra! sam. Ker nimamo fotografa doma, bi ga moral vsak posestnik ali naročiti na dom, ali se pa peljati z vso družino 30—40 km daleč ter plačati visoke vozne cene na železnici. Imamo tudi več tujih pastirjev in delavcev, ki se menjujejo na en ali dva meseca, ker se naveličajo dela. Za dotične bi morali vsak mesec klicati fotografa Kdo se ne smeje? Od resnobnega do smešnega je samo en korali. Nivd balkanskega inte-lekta, ki dela sramoto omikani Evropi. Smo že tako izžeti, da ne moremo nič več plačevati. Večina posestnikov nima nobenib dohodkov. Preteklo leto je vso spomlad sne žilo in zmrzavalo, slana nam je pobrala vse Edmund About: ' бв Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. (Dalje) >Ha! Za vraga!« sem rekel Lobsterju, »starega lopova moramo plačati s svincem. Čemu si bolj spreten kot Nimrod, če tvoj talent ni za drugega, kot da si kratkočasiš s Sokratovo ječo? Organizirati moramo lov na palikare! Nekdaj nisem hotel iti na pot v notranjo Afriko; in še danes mi je tega žal. Dvojno veselje je, zasledovati divjačino, ki se brani. Pripravi si dvojno zalogo smodnika in krogel in jutri zjutraj gremo na pot.« Viljem je ugriznil v kost, Giacomo je trdo udaril s pestjo ob mizo; saj poznate Giacomove udarce. Prisegal je, da nas spremlja, če mu preskrbimo puško z debelim batom. Toda najbolj divji med vsemi je bil g. Merinay. Hotel je oprati svoje roke v krvi krivičneža; Sprejeli smo njegovo ponudbo, toda jaz sem mu stavil drugo ponudbo, da odkupim potem vso divjačino, katero bo on prinesel. Povzdignil je svoj glas na najbolj smešen način in rekel, ka-zaje svoje pesti, nežne kot kake gospodične: »Hadži Stavros bo imel z menoj opraviti.« >Jaz sem se smejal iz polnega srca, tembolj, ker sem vedno vesel na predvečer bitke. Lobster je postal ves razvnet ob misli. da bo pokazal tolovajem svoje uspehe v streljanju. Giacomo se ni mogel vzdržati od veselja; konci njegovih ust so mu stopili v ušesa; razdiral je orehe z obrazom niiren-berškega razdiralca orehov. Gospod Meri-nay jo imel sij okoli glave. To ni bil več človek, bil je le še umetni ogenj. Razen nas so se vsi drugi mizni gostje držali zelo kislo. Stara pekovka se je križala; Dimitrij je dvigal oči proti nebu; četni poročnik nam je svetoval, naj se dvakrat premislimo, predno se spoprimemo s kraljem gora. Toda deklica s potlačenim nosom, ona, ki ste jo vi krstili na ime C r i -nolina invariabilis, je bila vtop-Ijena v prav smešno žalost. Zdihovala je, da bi se kamen usmilil, jedla navidezno, in lahko bi bil stlačil v evoje levo oko vse, kar je nesla ona v svoja usta. >To je dobra deklica, Harris.« »Naj bo dobra, kolikor se vam zdi, toda meni se zdi, da je vaša potrpežljivost zanjo prekoračila meje. Jaz ji nikoli nisem mogel odpustiti njenih kril, ki so se vedno natikala na moj stol, neznosni duh, ki ga je razširjala okoli mene in medle poglede, s katerimi je gledala okoli mizo. Človek bi rekel, da no more videti sobe, ne da bi se zaljubila vanjo. Toda, če jo ljubite, kakršna je, nimam proti temu ničesar. Odšla je okoli devetih v svoj zavod; želel sem ji srečno pot. Deset minut pozneje sem stisnil roko svojim prijateljem, odšel, zbudil svojega izvoščka in uganite, koga najdem v vozu? Crinolino invuriubilis s pekovo deklo. Položila je prst na svoja usta, vstopil sem brez besede in odpeljali smo se. ^Gospod Harris,« mi je rekla še dosti dobro angleški, pri moji veri! »gospod Harris, pri-sežite mi, da se odpoveste svojim načrtom proti kralju gora.« Začel sem se smejati, ona se je začela jokati. Ona je prisegala, da se bom pustil ubiti, jaz sem ji odgovoril, da bom jaz ubijal druge; zoperstavljala se je, da bi ubili Hadži Stavrosa; hotel sem vedeti zakaj in končno, ko je bila pri kraju s svojo zgovornostjo, je vzkliknila kot v petem dejanju drame: »On je moj oče!« Potem sem jaz začel to stvar resno premišljati: enkrat še ni navada. Mislil sem, da lahko pridobim nazaj svojega prijatelja, ne da za to žrtvujem dva ali tri druge in rekel sem mladi palikarmji: »Ali vas oče zelo ljubi?« >P>olj kot svoje življenje.« »Ali vam je že kdaj kako stvar odrekel?« »Ničesar, kar rabim.« »In če bi mu pisali, da rabite Hermana Schultza? Ali bi ga vam poslal z obratnim selom?« >Ne.« »Ali veste to za gotovo?« »Popolnoma.« »Potem pa, gospodična, mi preostane samo ena stvar. Proti tolovaju tolovaj in pol. Odpeljem vas na krov Fancy m čuval vas bom. dokler se no vrne Herman.* »Hotela sem vam to sama predlagati Za to ceno vam bo papa vrnil prijatelja.< Na tem mestu sem prekinil povesi Johna Harrisa. »No, torej,« sem mu rekel, »ali ne ob čudujete uboge deklice, ki vas tako ljubi da se je podala v vaše roke?« »Lepa stvar!« je odgovoril; »hotela j« rešiti svojega poštenega očeta in vedela je da potem, ko je bila enkrat vojska napove dana, mi ne bomo odnehali. Obljubil sen ji, da bom ravnal z njo tako uljudno, kakoi mora ravnati dvorljiv mož z vsako žensko Jokala je do Pireja, jaz sem jo tolažil, ka kor sem vedel in znal. Mrmrala je med zob mi: »Izgubljena sem!« Dokazoval sem ji J A plus B, da se bo že našla. Rekel sem ji naj izstopi iz voza, naložil sem jo z njen* debelo deklo v svoj veliki čoln, prav tisti ki nas čaka tam. Pisal sem staremu razboj-niku odločno pismo in sem poslal dobre žensko v mesto z malim naročilom za Dimi trija. Od tega časa gospodari lepa objokan ka sama v mojem stanovanju. Izdal sen povelje, da se ravna z njo kot s kraljeve hčerjo. Do ponedeljka zvečer sem čakal od govora njenega očeta; potem mi je zmanjkalo potrpežljivosti in prišel sem zopet n« svojo prvotno misel; vzel sem svoje pištole dal znamenje našim prijateljem, ostanek pa sami veste. Sedaj ste pa vi na vrsti; vaša povest mora biti dolga za celo knjigo.« (Dali« »ledij pridelke. Turšice, naše glavne hrane, nj bilo niti zrna. Kar smo imeli krompirja, je segnll v kleteh. Sedaj pa škoda po Italijanih! Zmanjkale nam je veliko živine na paši, streljali so našo ovce, kopali jarke po naših travnikih, požgali plota 3 km dolgosti, posekali 5 kozolcev, raztrgali v gorskih senožotih 40 lesenih hlevov, katere smo rabili za shrambo sena čez zimo. Ko smo bili po leti v največjem delu na polju, so nas pognali večkrat kar nenadoma domov. Tn koliko smo dobili odškodnine? Belgrajski režim nam ni vrgel niti drobtine pred noge, akoprav smo mu plačali ves zemljiški davek ne samo v nezasedenem ampak tudi v zasedenem ozemlju. Sedaj se bliža spomlad, ko bo treba obdelovati polje, voziti gnoj na njive, pripeljati steljo in seno za lačno živino, toda nikamor ne smemo, ako no plačamo zgorai omenjene oderuške vsote. Mi trpimo že šesto leto na italijanski meji vsakovrstno škodo, da bomo postali polagoma tolpa beračev in sužnjev. Kaj drugega kakor sužnji, ako ne smemo obdelovati lastnega zemljišča. Pri tej stiski nam naklada režim še nove davke, vganja krivico za krivico, grdohijo za grdobijo. Vse kaže, da nam bo slekel še zadnjo srajco, ki jo imamo na sebi. Vseh posestnikov, ki obdelujemo zemljišča v zasedenem ozemlju, je 92. Belgrajska bogata porodica bi torij dobila od nas revežev 92 krat 85 je 7820 Dinl Vsak čas pričakujemo razmejitev z upanjem, da pripade vsa občina Rateče—Planica Jugoslaviji. Belgrajski centralizem hoče menda porabiti zadnje trenotke, da nam popolno izprazni žep§. Ako ne plačamo takoj gorostast-nega harača, nam je naše zemljišče zapito. Ko tožimo Srbijancem o teh krivicah, nam odgovarjajo brezčutno: Predpisi so predpisu To je vsa njih argumentacija. Naj izve tudi celokupna Slovenija, v kako obupnih razmerah da živi sibirska občina Rateče—Planica na Gorenjskem. Slede podpisi vseh 92 prizadetih gospodarjev. Občni zbor Jugosl. Obrtne zveze odgoden. Vsled nenadno nastalih težkoč, zlasti vsled želje mnogih podružnic in dveh okrajnih obrtnih zvez, ki v nedeljo, dne 9. L m., ne bi mogle poslati na občni zbor svojih delegatov, je odbor v seji dne 6. t. m. sklenil občni zbor preložiti. Kdaj se bo občni zbor vršil, bo pravočasno jav-ljeno vsem podružnicam in delegatom. Načelstvo J. O. Z. Dnevne novice. — Kako sc godi katoliškim duhovnikom t Jugoslaviji. Piše se nam: Skoraj 25 let sem duhovnik, 20 let se bojujem na sevemi meji, osivel sem v boju, živčevje imam uničeno. Stal sem pri preobratu na severni meji v prvih bojnih vrstah z generalom Majstrom, celo nasprotniki, najhujši sovražniki katoliške cerkve mi priznajo zasluge za Jugoslavijo. Pozdravil sem novo državo z navdušenjem kot malokdo. Pa kako sc mi godi v tej Jugoslaviji? Kar nič me ne vprašate, sram me je povedati! Mesečno imam 59 Din 99 par. Pa boste rekli, da imam druge dohodke, pogrebe, krste, poroke itd. Pogreba še letos sploh nisem imel nobenega, krstov je bilo malo, porok pa tri. Pa žup-nišče mi nese! Imam par polovnjakov vina na prodaj, pa mi ga nihče noče kupiti. Če ga prodam po tej ceni, ki mi jo ponujajo, še proizvajalnih stroškov ne dobim nazaj. Živine ne morem rediti veliko, ker ni travnikov. Drugega pa nimam na prodaj. In s temi 59 Din 99 para moram sebe in svojo veliko družino preživiti in tudi oblačiti. In potem ti ogromni davki! Sem tako srečen, da imam skoro 33 oralov na-darbinske zemlje. 14 oralov je pa samo gozda. In radi tega mi ne dajo draginj-ske doklade. Gozd pa je tako mlad, da bi moral celega posekati, če bi hotel par ku-bikmetrov prodati. Še za domače potrebe nimam dovolj drv. Pa paragraf je tak in zato nimam pravice do draginjske doklade. Modri gospodje v Belgradu nič ne vprašajo, kaj in koliko nese nadarbina; Če je 33 oralov, pa tudi same golice, dovolj je; številka je tu in s tem basta. Prosil sem pa vseeno za draginjsko doklado. Odposlal sem prošnjo 6. sept. 1923 na ordinarijat v Maribor; tam je ležala do 27. oktobra 1923. Ta dan je šla prošnja v Ljubljano in še tam zdaj leži (!). Jaz pa pomanjkanje trpim. Se odgovora mi ne dajo. Nehvalcžnost je plačilo sveta. To z drugimi bridko čutim — Obmejni duhovnik. — LTsposobljenostni izpiti za osnovne in meščansko šolo pred tzpraševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljišču) ве prično dne 23. aprila ob 8. zjutraj. Pravilno opremljene prošnje ,za prlpust k usposobljenostih preizkušnji noj se predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najkasneje do 16. aprila v rokah izpraševalne komisije. Prošnje naj se pišejo na ceio polo in koikujejo s a-f 20 dinarji, vsaka priloga pa z 2 Din. — M. Pire, predsednik. — Umrl je v Črnomlju ▼ starosti 88 let g. Franjo Urbančič, upravitelj davčnega urada v p. — Mengeš. Pripravljalni odbor za prireditev veselice v korist obrtno-nadaljevalnl šoli se tem potom najlepše zahvaljuje vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k krasnemu uspehu naše obrtne veselice. — Nov dnevnik v Belgrada. Dno 10. L m. začne v Belgradu izhajati ilustrlrano-informa-tivni dnevnik »Podne«. Lastnik je Milorad K. Ivani č. — Belgrajski tisk. Radikalna »Tribuna«, ki je pred nekaj dnevi nehala izhajati, je v nedeljo zopet izšla. Zloglasni »Beograd« je istega dne prenehal izhajati. — Promet med Italijo in Reko. Italija je otvorila z Reko direktni blagovni promet O otvoritvi tega prometa je Italija obvestila Avstrijo, Češko iu Mažarsko, naših oblasti pa ni o tej zadevi niti vprašala niti jih obvestila. — Kakšna jo naša svobodna luka v Solunu. Naša vlada se jo nekaj časa silno ponašala s svojim sijajnim »uspehom«, ki ga jo dosegla s pridobitvijo svobodne cone v solunskem pristanišču za trgovino kraljevino SHS. Danes pa se ti »uspehi« kažejo v pravi luči, ker izvemo, da je ta svobodna cona tako prostorna, da bi ves prostor zadoščal komaj za dve večji tvrd-kil Ob našem nasipu pristaneta lahko komaj dve srednjeveliki ladji, v magazine se naloži lahko komaj 400—500 vagonov blaga, dalje shramba za 400 vagonov žita in nekaj hlevov za živino. Zato bodo naši trgovci prejkoslej prisiljeni posluževati se posredništva grških in židovskih trgovcev v Solunu, ki imajo vso tamkajšnjo trgovino v rokah. — Lepi dobičku Hranilnica v VarJiždinu ima 250.000 delniške glavnice, dobička pa 58 tisoč Din. — Srbska hranilnica v Zemunu ima kapitala 1 milijon, dobička pa 225.000 Din. — Srbska hranilnica v Glini: kapital 250.000, dobiček 94.000 Din. — Razne nesrečo in poškodbe. Delavčevi hčerki Antoniji Novakovi iz papirnice v Vevčah je vrgel neki dečko kamen v glavo in ji izbil levo oko. — Delavec Gregor Burger v Medvodah je padel na zmrzliui tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. — Posestnikovega sina Franca Žagarja iz Iške vasi je udaril Fr. Kranjc iz Loke s kolom po glavi in ga težko poškodovaL — Posestnikov sin Alojzij Sajo iz Žabjeka pri Novem mestu je pretepel s kolom posestnikovega sina Alojzija Piškurja iz Velikega Gabra pri Novem mestu. Prizadjal mu je težke poškodbe po rokah, nogah in po glavu — Hlapca Franca Veharja iz Loga je ugriznil pes posestnika Franca Novaka v desno roko. — Vse omenjono poškodovance so prepeljali v ljubljansko bolnico. — I« raznih krajev. V Somboru se je ustrelil vojaški zdravnik kapetan dr Aleks Wittman. Sumijo, da je izvršil mož samomor, ker bi bil moral biti reduciran. — V Pivici pri Virovitici je pilo štiriletno dekletce Ignaca Bodija ocetno kislino in je umrlo v silnih mukah. — V Osjeku si je prerezal Moric Kuhar iz Prestiševa z britvijo vrat Samomor je izvršil v pijanosti. — Tihotapstvo v Snbotici. Subotlško špe-ditersko tvrdko M. de Brus so zasačili na tihotapstvu. Tvrdka je iz inozemstva dobivala luksuzno blago, ki bi se moralo zacariniti v Novem Sadu, kamor je bilo namenjeno. Toda tvrdka je pri prekladanju luksuzno blago pridržala, v zaboje pa naložila blago, za katerega ni treba plačati carine. Novosadski trgovci so se nato sami vozili v Subotico po luksuzno blago in tamkaj plačali tvrdki za tihotapske usluge primerno nagrado. Osobje tvrdke so zaprli, a ga proti pologu kavcije po 30..000 dinarjev za osebo zopet izpustili. Lakaji za dvor. Uprava dvora v Bolgradu potrebuje prvovrstne lakaje. Beflektira se predvsem na osebe, ki so služile po aristokratskih hišah. Pogoji zelo ugodni Reflektanti naj poSljejo pismene ponudbe na naslov: Slavko Plemelj, zastopstvo Uprave dvora, Ljubljana. p Ob vstollčenju novega tržaškega škofa. Povodom napovedanega vstoličenja tržaškega škofa dr. Fogarja dne 6. t. m. je prinese! »Osservatore Romano« dne 5. t. m. daljšo brzojavko iz Trsta, ki naglaša, da bodo škofa slovesno sprejele oblasti in verniki, ki ga z radostjo pričakujejo. Brzojavka zaključuje: »Naše veselje bodi obljuba sinovske vdanosti in pokorščine, discipline in ljubezni do njega, ki prihaja k nam v imenu Gospodovem.« Gospodarstvo. Janko J o v a n : Trgovska pogodba z Italijo. ZA KATERA NASE "REDMETE JE TREBA IZPOSLOVATI PROST DOHOD NA ITALIJANSKI TKG? (Dalje.) Svinec. Tovarna Mežica v Koroški more dnevno produclrati 2 vagona svinca, ako Ima potrebni koks na razpolago. Nezadostna količina koksa povzroči lahko največji zastoj v produkciji. Italija bo, ker je v produkciji svinca pasivna in, radi tega navezana na uvoz iz naše države, sama zahtevala od nas uvoz. Mi moremo zato Italiji dovoliti svoboden izvoz, a kot protikoncesijo moramo zahtevati od Italije svobodeu izvoz koksa iz tovarne v Skednju pri Trstu. Obedve strani pogodbenih držav se odrečeta izvozni in uvozni carini na koks, oziroma na svinec. Oplomonjevalni promet. Imamo velika podjetja, ki lete danes na področju Italije. Kar smo omenili za cink, volja tudi za druge, posebno metal urgične industrije. Velika tvornica jeklenih Izdelkov in elektrod na jeseni-cah na Kranjskem je navezami na osoclirano podjetje v Skednju pri Trstu. Obedje podjetji sta last »Kranjske industrijske družbe«. Skedenj dobavlja Jesenicam surovo jeklo, fero-mangan, koks itd., a podjetje zopet izdelke iz dobljenih surovin. V takih slučajih se mora vršiti medsebojni promet neovirano brez vsake carino bilo od katerekoli strani. Ta neovirani promet med odgovarjajočimi podjetji, ki imata svoj sedež eno v naši, drugo v italijanski državi, je velike važnosti ne samo za podjetje samo, ki bi drugače ne moglo obstojati, ampak za celo državo, dokler nimamo sami sličnih podjetij, ki bi nnm mogle dobavljati surovin in polsurovin. Celuloza in lepenka. V naši državi imamo dovolj tovaren za izdelovanje temne celuloze, vendar nam manjka fabrikacije beljene celuloze Naših pet tvornic izdeluje ca. 650 vagonov celuloze, kar se vporablja za izdelovanje lepenke in kartonažnih proizvodov. Od te količine se vporabi v državi ca. 150 vagonov, a 500 vagonov moramo izvoziti v tujino. V našem interesu je ne samo, da zasi-guramo uvoz celuloze v Italijo, ampak da ščitimo tudi našo kartonažno industrijo, ki se v zadnjem času zelo lepo razvija. Z naše strani mora biti izvoz celuloze pa tudi pol-fabrikatov in izdelkov iz nje svoboden, a zahtevati moramo od Italije tudi svoboden uvoz na italijanski trg. Kot koncesijo moremo vpo-rabiti izvoz drugih gori omenjenih predmetov, za katere moremo zahtevati protikon-ceeij. Sita iz konjske žimo. V Sloveniji je močna industrija, ki proizvaja sita iz konjske žime. Izvoz se je vršil v velikem delu v Italijo, a potrebno je, da ta trg zasiguramo tudi dalje. Vobče moremo za obedve pogodbeni državi ugotoviti načelo najvišjih privilegijev. KATERIM ITALIJANSKIM PREDMETOM TREBA ZABRANITI ODNOSNO OTEŽITI PRISTOP NA NAS TRG. Vobče moramo zagovarjati načelo: Vsem onim italijanskim predmetom, ki jih imamo preveč v naši državi, moramo zabraniti pristop na naš trg, vsem predmetom pa, katerih neobkodno no potrebujemo, odnosno jih moremo nabaviti od drugih strani, je treba otežiti pristop na naš trg. Ako dovolimo uvoz predmetov, katerih neobhodno ne potrebujemo, bomo smatrali taka dovoljenja kot koncesije, dane Italiji, za katere moremo od Italije zahtevati protikoncesije. Agrarni produkti Žito. Ker smo eminentna agrarna država, ki more velike količine vseh vrst žitaric eks-portirati, nam s te strani v tem oziru ne preti sicer nobena nevarnost, vendar razširjenost države, ki obsega, kar se tiče prehrane, aktivne in pasivne pokrajine, ne izključuje možnosti uvoza iz tujine pod ugodnejšimi cenami kakor znaša ta pri nabavi z dražjim prevoznim stroškom iz notranjosti države k oddaljenim krajem. Kadi tega moramo zabraniti načelno dohod žitaric iz tujine in otežati z uvozno carino, a vendar na način, ki ima samo svrho izenačiti radi prevoza nastalo razliko v cenah. Uvozna carina, ki odgovarja temu načinu, bi bila zadostna za pšenico in rž 18 Din. Za ječmen in oves 10 Din, za koruzo 8 Din, v kateri carini so že vključeni vsi davki, n. pr. na poslovni promet itd. Prepoved uvoza mora torej biti naše načelno stališče, od katerega pa moremo delati izjeme. Tudi Avstro-Ogrska je imela že v vidu siromašne in od naših žitnih krajev od daijene pokrajine, kakor so Dalmacija, župa-nija Lika i Krbava, in je dovoljevala svoboden uvoz pšenice in koruze brez plačanja carine in to za Dalmacijo 50.000 met. stotov pšenice in koruze 30.000 met. stotov; za Liko-Krbavo koruze do maksimalno 20.000 met. stotov. Ker so danes prometne prilike skrajno neurejene ne samo da vsi razlogi za ta omenjeni svobodni uvoz še veljajo, ampak so ti razlogi še mnogo tažji. To isto velja danes tudi za Slovenijo, ki je v normalnem času nabavljala žito iz Pešte preko Pragerskega, kar ji je dane« nemogoče, pa mora ravno zaradi neurejenih prometnih razmer še večkrat dalj časa čakati na krušno hrano. Radi tega je povsem upravičeno, da naša vlada tudi za Slovenijo dovoli uvoz 35.000 met. stotov pšenice brez plačanja carine, kar znaša približno polovico potrebe uvoza. Žito, ki so uvaža v svrho m^ljave, a se izvaža zopet v tujino, jo osvobojono uvozne carine, odnosno se mora carina po dokazanem izvozu vrniti. RIS. Po statističnih podatkih je znašal uvoz riža leta 1920. v našo državo v vrednosti 31,500.000 Din, a vrednost uvoza v bivšo Avstro-Ogrsko je znašala ca. 40.000.000 kron, na katerem uvozu je Italija participirala s komaj 10 odetot., mod tem ko je ostali kontingent zadovoljevala največ Anglija iz evojih kolonij; Srbija istotako pred vojno ni bilu navezana na Italijo, ampak je svoj kontingent krila preko angleških dobavljačev. Iz tega jo jasno: 1. da produkcija riža v Vojvodini in I Srbiji daloč na odgovarja konzumu. 2. da ab- solutno nismo vezani na uvoz rila iz Italije. Mi moremo torej otoževati uvoz riža iz Italije, odnosno, ako dovolimo uvoz, smatrati ga kot koncesijo, dano Italiji, za katero si pridržujemo pravico zahtevati od Italije protikoncesije. Maksimalna carina za uvoz riža je zadost« na 80 Dni; neoluščoni riž je osvobojen carine. V carini jo vključen davek na poslovni promet (Dalje sledi.) • • • g Vinski vzorčni sojem v Semiču. Podružnice Kmetijske družbe Semič, Kot in Strek-ljevcev v Belikrajini prirede dne 18. marca v Semiču vinski vzorčni sejem za vsa semiška vina od Ručetnegore do Krvavčjega vrha, od Črnomlja do Metlike. Otvoril ga bo ob Д2. uri (po prihodu ljubljanskega vlaka) zastopnik oddelka za kmetijstvo, višji kletarski nadzornik g. Fr. Gombač. Scmičan lanskega pridelka je izredno dober in močan. Znano je, da je lega semiških vinogradov silno ugodna. Cene so nizke (od 19 K naprej liter). Obeta se silna udeležba kupcev, posebno z Gorenjskega. g Noyc cono kruhu v Belgradu. Za čas od 6. do 15. tm. je določena v Belgradu cena belemu kruhu na 5.50 Din, črnemu na 4.50 Din za kilogram. g Izkaz nnrodno banke. Po izkazu Narodne banke smo imeli dne 29. februarja v obtoku 5 milijard 687.1 milijona papirnatega denarja, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu zmanjšanje za 17.7 milijona dinaijev. Istočasno se je zmanjšala tudi metalna podloga za 15. milijona dinarjev (najbrže radi intervencije na borzah) na 436.2 milijona di-iar.lt\ g Tedenski sejm v Zagreba. Prvovrstni voli 15-16.25 Din, II. vrste 13-14.25 Din, III. vrste po 11.50—12.50 Din. Krave I. vrste 13 do 14 Din, II. vrste 12—13.25, III. vrste 11.25 do 12.50. Bosanski voli I. vrste 13.50-14, II* vrste 12—12.50, III. vrste 10—11 Din. Svinjo pitane 25—26 Din, II. vrste 22.50—28.75, III. vrste 20-22 Din. Teleta I. vrste 17.50—18.50 Din, II. vrste 16—16.50 Din. BORZA. Zagreb, 6. marca. (Izv.) Italija 3.425—3.455, London 3-14.50—347.50, Newyork 79.75—80.75, dolar 79.-80, Pariz 3.227—3.277, Praga 2.31—2.34, Dunaj 0.1132—0.1152, Curih 18.90—14. Čarih, 6 marca. (Izv.) Pešta 0.0070, Berlin 0.000001275—0.00000130, Italija 24.775—24.825, London 24.845—24.855, Ne\vyork 577.63—57&25, PariS 23.35-23.45, Praga 10.0875—10.725, Dunaj 0.0081 П do 0.008175, Buknrešt 8—3.10, Solija 4.10—4.20, Belgrad 7.175—7.225. Telovadna akademija ŠentpetersKega Dria v nedeljo 9. mm ob 8 zvečer v llniooo. LfubHansfee novice. lj Sestanek somišljenikov SLS za šentpe« terski in vodmatski okraj se je vršil snoči v prostorih šentpeterske prosvete. Shod je otvoril občinski svetnik g. S r e b o t, ki je ugotovil skoro polnoštevilno udeležbo od strani somišljenikov. Najprej je poročal podžupan g. dr. S t а n o v n i k, ki je v poljudni obliki orisal položaj v občinskem svetu ter se dotaknil najvažnejših vprašanj ljubljanske komunalne politike, tako naprave nove elektrarne, sezi-dave pogrebnega zavoda ter institucije poklicnega gasilstva. Obširneje je razpravljal nadalje o stanovanjski gradbeni akciji. Nato je poročal občinski svetnik g. P i r c, ki je podrobno obrazložil novo službeno pragmatiko ter proračun. Očrtal je koncem tudi delo, ki čaka občinski svet v najbližjem času, to je vprašanje brezposelnosti ter organizacije mestno uprave. Pojasnil je tudi zadevo cestne električne železnice. Po poročilih se je razvila o lokalnih zadevah živahna debata, med katero so dajali pojasnila navzoči občinski svetniku Končno so izrekU navzoči enoglasno sedanjim zastopnikom SLS zaupnico ter jih pozvali, da naj vztrajajo na začrtanem programu do popolnega uspeha. lj Za vojno vdovo in njeno hčerko so dalje darovali: Ga Lavtar-Činkole K 200; gosp. Valerian Učak, prior, Križanke, K 200; gosp. Fran Juvan K 40. — Srčna hvala 1 lj Cenejšo telefje meso. Josip Kocjan rn Fran D o l n i č a r, mesarska mojstra v Šolskem drevoredu naznanjata slavnemu občinstvu, da bosta od sobote naprej prodajala telečje meso (pečenka) I. vrste po 24 Din, II. vrste po 20 Din za kg. lj Trdovraten samomorilec. Včeraj ob 11, dopoldne se je vrnil domov posestnik in kn-nar na Krakovskem nasipu Alojzij Burgar. Okoli 1. ure popoldne pa so ga našli obešenega na stopnicah, ki vodijo na podstrešje. Mož se je poskusil obesiti najprej v sobi in sicer na kljuko v stropu, ki je pripravljena zn svetilko. Bil pa je pretežnk in kljuka se mu je iz-drla. Našli so jo na tleh med kosi ometa. Po tem ponesrečenem poskusu je šel na stopnice in se tam obesil. Mož je bil samec. Zakaj j« izvršil samomor, še ni ugotovljeno. lj Policijske ovadbo. Tekom včerajšnjega dne so bile vložene na policiji te le ovadbe: 2 radi tatvine, 3 radi prestopka cestno policijskega reda, 3 radi nedostojnega vedenja, 1 radi nezgode in 1 radi prekoračenja policijske ure. lj Poskušon cestni rop. Na vogalu Hilšer-Jeve in Vegove ulice je napadel neki neznanec vpokojenega svetnika Antona Križmann, kn se je vračal okoli 9. zvečer domov. Pograbil ga jo in mu zaklical: »Imate kaj čnopsn na prodaj ?-Nato pa mu je skuiial s silo iztrgati zlato veri'/,i po z uro, kar pn po mu ni posrečilo, ker se ga je Križman ubranil in klicni na pomoč, na kar je napadalec pobegnil. lj Pazite na suknje. Zadnje dni je bilo ukradenih v raznih restavracijah in kavarnah več zimskih sukenj z obešalnikov. Naznanila, starešinsko predavanje se v rs i danes (petek, rtne 7. marca) ob osmih zvečer v Akademskem domu. Predava prof. I. Dolenec o poi-otku krščunsko-socialnoga gibanja med Slovnici r. ozirom na tridesetletnico, odkar je ustanovil Krek v Ljubljani prvo krščansko-socialno delavsko društvo. Vstop jo vsakomur prost. Gostje dobrodošli! Na telovadni akademiji Sentpeterskega Orla v nedeljo v Unionu se bo prvič deklamirala dr. Pregljeva pesem: »Hvalnica slovenskih Orlov«. Govor ho imel dr. Basnj. — Vstopnico so dobi v predprodaji do sobote v prodajalni Ničman v Kopitarjevi ulici. Predavanje т društvu Soča v Ljubljani. V soboto 8. marca nadaljuje zadnje predavanje >Pomen našega morjai ravnatelj trg. akademije g. dr. L. BOhm v salonu pri »Levu«. Pričetek točno ob JI. zvečer, nakar se glavni vhod zapre. Zamudni-Kom je potem vhod le od zadaj mogoč. Med predavanjem se ne servira. Udeležite so tega lepega predavanja polnoštevilno in pravočasno. Vstop vsem proet. Pevski zbor Glasbene Matice. Vaje so odslej tako razporejeno: Pondeljek in četrtek moški zbor, lorek in petek ženski zbor, sreda mešani zbor. Vsa-kikrat ob 18.15. Vsi in točno! Redni občni zbor Zveze šoferjev Slovenije se vrši v soboto, dne 8. marca v gostilni g. Kodelja. (Umska cesta 11. Ker se občnega zbora udeleže tudi zunanji delegati, poživljamo tukajšnje člane, da se zboru zanesljivo udeleže. Podružnica Jngoslovenske Matice v Kranja Tina svoj redni letni občni zbor v soboto, dno 8. marca ob pol 8. (za primer nesklepčnosti uro pozneje) zvečer v gostilni >Pri Peterčkuc. Tem povodom bo predaval delegat pokrajinskega odbora g. dr. Prago MaruSič o razmerah na Primorskem. Dijaški vestnik. d .Tng. kat. akad. društvo ^Dnnimc ima redni občni zbor v soboto, dne 8. uiarca ob 8. zvečer v Akademskem domu. d Jug. kat. akad. društvo »Borbac ima no-roj ob 8. v dvorani Akad. doma svoj 4. redni občni ?bor. Tovariši bratskih društev vabljeni. ~~ Prosveta. pr Spored II. koncerta jugoslovanske komorne glasbe, ki se vrši v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 8. uri v Filharmcnični dvorani in katerega izvaja Zagrebački kvartet: F. Aranyi, J. gosli, M. Graf, II. gosli. D. Aranyi, vijola, U. Fabri, vijolončel obsega sledeče točke: 1. Peter Konjovič: Kvartet v d-molu, I. Allegro inoderato, II. Tema z varijacijami na nek 3 bos jaški motive, III. Scherzo, IV. Rapsodico. 2. Josip Stolcer-Slavenski: Godalni kvartet op. 3 v I)-duru; I. Fuga (Largo molto inten-sivo), II, Jugoslovenski ples (Allegro molto vivace) v formi sonate. — 3. Anton Dvorak: Kvartet v d-molu: I. Allegro, II. Alla polka 'allegretto scherzando), III. Adagio, IV. Finale. Poco allegro. — Stojišča za ta komorni večer se dobe v Matični knjigarni. Istotam se dobi program z razlago posameznih točk. pr Simfonični ciklus >Ma vlasl« se prišteva po vsej pravici ne le med najboljša ia orkester pisana Smetanova dela, ampak je brez dvoma eno najboljših del slovanske in tudi svetovno glasbe. V tem eiklnsu Smetana na idealno lep način opisuje ponosno svojo domovino odnnsno posamoznn odlomke narodne zgodovino, V celoti so ta ciklus izvaja prvokrat v Ljubljani na slavnostnem Smetanovem koncertu, v ponedeljek dne 10. t. nt. v Unionski dvorani po simfoničnem orkestru Zveze godbenikov za Slovenijo. Vstopnico v predprodaji v Matični knjigami. pr VII. muzikalno predavanje pod naslovom »Mladinska pesem in harfa« ponovi se v nedeljo, dno 9. t m. dop. ob 11. uri v Filhar-monični dvorani. Izvajajo ga: operna in koncertna pevka ga. Pavla I-ovšetova, operna pevka Slavka Sax-ova, gdč. Dulkn DOubrav-ska in operni pevec g. Anton Šubelj. Spored še objavimo. Pri vhodih hode uvedena najstrožja kontrola, ter ponovno opozarjamo, da je vstop dovoljen le mladini, ki »e ir.kaže s programi. Ljubljanska porota. Ljubljana, četrtek G. marca. DRAG PRETEP. Včeraj se je vršila razprava proti Jožefa Lo-žarju iz Sneberjn in sicer radi težke telesno poškodbe, katero je prizadjal Ivanu Polžu v Ihanu. Obtoženec se je zagovarjal s silobranom. Porotniki so vprašanje glede težko telesne poškodbo z 10 glasovi zanikali, potrdili pa so vprašanje glede prekoračenja silobrana. Ložar je bil obsojen na 6 mesecev ječo in mora plačati poškodovancu 10.000 dinarjev za povračilo bolezenskih stroškov, in pn 25.000 Din odškodnine za njegovo trajno pohabjje-nje. Sunil je namreč Polža z nožem v hrbet in mu ranil mozeg, vsled česar mu je ena noga popolnoma, druga pa delno ohromela. Zagovornik je vložil prlziv radi previsoko odmerjene kazni. TIHOTAPSKE KUPĆI.TB. Dne 25. februarja okrog 10. zvečer ata zaplenila orožnika Ed. Hudoklin in Ivan Mam v gozdu na cesti pod Clnkoveem tihotapcem 6 volov, katere so nameravali vtihotapiti preko meje. Izročila sta zaplenjene vole carinarnici v KozarSah in sicer 25 letnemu cariniku Otokarju Zornu. Ta je prodal te vole na Javni dražbi, ki se jo vršila v gostilni pri Žumru in se završila pri Kopilariu. Skupil je za vole 15.600 Din. V licitacijski zapisnik pa je vknji-Zil kot skupiček samo 10.314 Din in si je 5185 Din pridržal zase. Drugič jo zamenjal zaplenjenega vola, katerega bi moral prodati, s pohabljenim volom posestnika Andreja Teliča, ki mu je plnčal za to zameno 700 Din. In končno si je dne 24. februarja pri licitaciji 9 zaplenjenih volov pridržal 2000 Din in sicer na ta način, da je vknjižil v lieitnclj-ski protokol mesto 20.74G Din samo 18.745 Din. Obtožen je radi zlorabe uradne oblasti po g 101 in predlaga drž. pravdnik, naj se kaznuje po § 103 k. z. Prvo partijo volov jo prodal L Ronku, ki mit je plačal 15.500 Din, kar je potrdil mož tudi pri obravnavi. Za te njegove manipulacijo sta soveda zvedela tudi orožnika, ki sta bila prizadeta tudi pri razdelitvi nagrade. Od skupička zaplenjenih živali dobita namreč državna blagajna in pa uprava fonda finančne straže vsak eno četrtino, polovico vsote pa ''obilo orožnika, ki sta živino zaplenila. Pri zamenjavi oLroirelega vola pos. Teliča je bil deležen tudi Milan Nikolič. Oba sta bila kaznovana zaradi to sleparije pri deželnem sodišču. Pri omenjeni dražbi je podpiral obtoženec 4 do 5 Ložanov, katorim so bili voli zaplenjeni in so jih na ta način zopet pe ceni dobili nazaj. V ta namen je Zorn domače kupce, katerih je bilo tudi precej, na različne načine odklanjal in je končno kar kratkim potom domaknil vole zopet tihotapcem, ki so si gotovo znali pridobiti vsoto, ki so jo plačali Zornu za vole. Kako po ceni so prišli ti -tapci zopet do volov, kaže dejstvo, da so prodali kasneje samo 4 vole za 13.500 Din, dočim jim je dal Zore vseh 9 volov za 18.745 kar zuačl, da jih te stalo ostalih 5 volov samo 5245 Din. — Obtožene*, ki ima roalčno maturo. Je stopil v službo cn ine 27. oHohra 1020 in jo izvršil obtoženo dejanje kot carinik 4. razreda, zaprisežen pravi državni uradnik. Nato jo služil v Mariboru kot raznašalec Slovenskega naroda . Zagovarjal so je, da ie licitacijo pravflno razglasil, pravega predpisa carinsko dražbe pa sploh ne pozna. Dražtteljom je kavcijo, ki so jo morali založiti, pred licitacijo vrnil. Da bi bil z ticltr.nti popival v gostilni med licitacijo, obtoženec odločno zanika. Sonat jo stavil porotnikom vprašanje glede zlorabo zaupane mu uradne oblasti, da bi nap- ivil državi škodo. Dodntno vprašanje, če se je zgodilo to dejanje iz neodoljive sile, ker ie imel samo 600 Din mesečno plačo, kar mu je zadostovalo komaj za hrano m stanovanje, pa je senat zavrnil, ker obtoženec tega sam ni trdil in se tudi ni hranil s stisko. Državn! pravdnik ie poudarjal pomen državnih zakonov, brez katerih hi se razširilo med ljudskimi masami popolno divjaštvo. Za izvrševanja zakonov so odgovorni državni uradniki in od njih je odvisno, če so dobri ali slabi. V splošno korist morajo biti pred vsem nesebični. Primerja z da-naSnim slučajem že dolgo znanega svetopisemskega carinika. Taka dejanja se tudi težko izslede, ker v svojem lastnem interesu obe stranki molčita iz strahu pred kaznijo. Porotniki so vprašanja soglasno, odnosno г veliko večino zanikali, nakar je bil Oiokar Zorn oproščen. Senatu je predsedoval sodni svetnik V e h o -v a r, votanta sta bila dr. M o ti o r i č in pa sodnik Morala. Zagovarjal je obtoženca dr. M a r u š i č , tožil ga jn pa državni pravdnik dr. M a s t n j a k. Danes se vrši obravnava proti posestniku Kočarju iz kamniškega okraja radi umora svojo žene. Poizvedovanja. Din 100 nagrade dobi, kdor prvi pošlje naslov najditelja bankovca za Din 1000 (izgubljen 20. februarja). Tajnost zajamčena. — R. Omejec, Ljubljana 7, Tržna nI. 256. No šla je minolo t mm. IBt Gospodarske (Jan op.zo- v H 4 K 11« 1 *>• metei v mm iertj.o- v C l'rtihkroi/j 'hieraocfl v O Nabn, vetrov Ptuiaviu« r mm 5. 3. 21 h 136-4 3-8 0-4 d. ins. s. v. 6.,3 7 b 78"*4 4-0 0-3 d jas. zahod — 6.3. 4 b J38-1 8-5 1-3 v. jas. n ii * u u ■ B n B B B B B B B B a И a n B Janša, NAUK O ČEBELARSTVU. Tretja izdaja. Priredil Frančišek Rojina. Z dodatkom Albertijcv-Žnidar.šiOev (A.-2.) panj. M. Humek Cena Din 24.—. Humek, PRAKTIČNI SADJAR. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Vezana Din 120.— SLOVENSKA KUHARICA. Priredila S. M. Feliclta Kalinšek. Velika izdaja s slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami v naravnih barvah. Sedma izdaja. Vez Din 320. SADJE V GOSPODINJSTVU. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domuči sadni uporabi in o konzerviran ju .sadja in zelenjadi. Za gospodinje ln dekleta priredil M. Hu-lnek. Pojasnjeno s 13 barv. prilogami in 42 slikami. Cena Din 30.—. GOSPODINJSTVO. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Priredila S M.Lidvina Purgaj. S 156 slikami. Zdravst. del spisal dr. Fr. Doliak. Din 40. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. Za vsako gospodarstvo in gospodinjstvo velevažna in koristna knjiga. Priredil I. Majdič. Cena Din 32.—, vezana Din 48___ SADNO VINO ALI SADJEVEC Navod. kako ga Izdclujino in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Z 42 pod. Sestavil M. Ifumek. Din 20.—. BRESKEV IN MARELICA. Navodilo, kako iu vzgajajmo in oskrbujmo. Z 22 slikami in 2 barv. tabel. Sestavil M. Нишек. Din 12. NASE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvnimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil Dra-gotin Humek, ravn. mešč. šole. Din 100. KUBIČNA RAČUNICA v novi ;ncri s pride-jano našte'-anko do 100. — Pregledna in praktična .strokovna knjiija za posestnike in lesne trgovce. Sestavil Janko Dolžan. Vezana Din 20____ RACUNAR v kronski in dinarski veljavi. {Hitri računar). Vezan Din 30.—. ZEMLJEPISNI ATLAS kraljevine SHS. Izdalo društvo slov. profesorjev. Sedem podrobnih zemljevidov. Izvršil ing. Viktor Novak. Din 18.— SLOVENCI. Zemljepisni, zgodovinski, poti-' tični, kulturni, gospodarski in socialni pregled. Napisal Fr. Erjavec. Vezan Din 60.—. GOSPODARSKA GEOGRAFIJA. (Zgodo*-. razvoj trgovino in prometa. Naravni pogoji in človek. Produkcija. Trgovina. Pro-met in njegova sredstva.) Sestavil dr. V, Šarabon. Vezar.a Din 48.—. PARNI KOTEL. Navodila kurjačem, posestnikom parnih kotlov itd. Spisal ing. Gvid. Gulič. Din 30.—. OJAČEN BETON. Učna knjiga za stavbne šole in za stavbne obrtnike. I. acl. Izračunavanje konstrukcij za visoke stavbe iz ojaćencga in neojačenega beiona. Spisal ing. Jaroslav Foerster. Din 30.—. B * B IS a s n tt fl K e ■ « 51 a 8 1 » B « H ■9 9 « II i s Jugoslovanska knjigarna v Lfublfani. ВВВВВПВ31319 inmai ■ б n 9 IBSK T Potrt žalosti naznanjam sorodnikom, prijateljem m znancem, da je moja ljuba teta, gospa Lucija Matinič roj. Mahorič dne 5. marca ob 11. uri ponoči v 80 letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke bo v petek 7. t. m. ob 2. uri iz Beethovnove ulice 9 na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. marca 1924. FR. MAKORIČ, nečak. Medičarski POMOČNIK Iščem RETOUCHERJA trezen in pošten ter dobro izvežban, se takoj sprejme. Plača in drugo po dogovoru. - Naslov pove uprava «Slo- venca« pod Hlev. 1277, Dobro vpeljanega, agilnega POTNIKA za okvirje in okvirne late ter STRUGARJA za lesene izdelke, sprejme takoj Produktivna zadruga za tesno industrijo v Celja — Lanovi. 1278 Sprejme sc takoj pošten, priden in zanesljiv J*- HLAPEC -»C za vsa hišna dela pri tvrdki IVAN N. ADAMIČ, vrvarna, Ljubljana. 1272 za povečavanje fotografskih slik (Vergrfisserungsretou-chen) prvovrst. strokovnjaka. Plača po dogovoru. Pis. ponudbe poslati na naslov: PANTlč, fotograf, Skoplje. POTNIK agilen, 26 let, z daljšo trg. prakso, z dobrimi spričevali, zmožen slov. in nem. jezika, dober poznavalec Slovenije in Prckmurja, Išče vstopa s 1. aprilom. Položi tudi kavcijo. Ponudbe pod »Stalen in zanesljiv St. 1245« na upr. Prazno SOBO s prostim vhodom in elektr. lučjo oddam proti letni najemnini. Naslov pove uprava aSlovencn« pod St. 1266. Prodam POSESTVO radi preselitve, % ure od postaje Rim. toplice ali Zidani most, ki obstoja iz 9 oralov lepe, rodovitne zemlje ter nekaj gozda in na novo zrc-gulancga vinograda ter lepega sadonosnika, dalje HIŠA, gosp. poslopje, klet, vse v dobrem stanju. Redi se lahko dve govedi ln tMiko pridela, da sc malo družina iahko preživlja. Cena 154.000 kron. Natančnejša pojasnila daje Drago ULAGA, Šmarje ta • Rimske toplice. Odgovarjam le, ako je priložena znamka. 1279 Riževe otrobe kilo po 3 K z vrečo vred sc dobe pri FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. 1149 Pletilni STROJ štev. 5 • 36 cm - prodam. Kje, pove uprava lista pod St, 1243 VRT v mestu SOLNCNA lega, ograjen, za vrtnarstvo ali za zelenjavo zelo pripraven, se pod ugodnim pogojem odda v najem. Naslov pove upr. pod St. 1273 Prodam VOZ (brek) s tremi sedeži, za 8—9 oseb, e streho, dobro ohranjen. ■ Cena 5000 Din. M. S.. Topole 19, p. Mengeš. 1271 Manjši MLIN kupim ali vzamem v najem na Gorenjskem ali Dolenjskem. - Ponudbe pod »Mlin ttev. 1249« na upravo lista. 1 pove uprava pod SI, !211> == .....====3H DOBRO in POCENI VINO belo in rdeče — nudi tajništvo Kmet. podružnic? Adlcšiči, Bclokrajina. IŠČEMO izvrstno kvaliiich. 'iadmonterja za visoko napetost in PRO« V1ZIJSKEGA POTNIKA ia elektromaterilal in motorji'. «EL1N*, družba za elektr. industrijo z o. z., Ljubljami, Dunajska c. 1. IV. nadstr. Zvon Železen, cirka 282 kg, pripraven za mrtvaSki zvonček, radi nabave novih ceno naprodaj po dogovoru. • Kje, Zadružna Gospodarska banka d. d Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vls A vis hotela „Union"). Telefon St.. B7 In 470. Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo £tev. 11,945, v Zagrebu Stev. 39.080. Podružnice: D.IAK0V0, MARI30R, SARAlEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED. Intmana skupnost z: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital In rezerve skupno nad Din 15,000.000*—« Dajo trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekofiem računu in na vložno knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. J Izdala koMorci« >Sloveoca«„ Jugoslovanska tiskarna * Liubliani