Leto II!., štev. 226 V Ljubljani, sobota dne 23. septembra 1922 banaSnfa stev. stan« 7» par lzha|m ob 4 x|utra|. Stane mesečno 10*— Din za inozemstvo 20"— „ Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telet it 86- Podružnice: Maribor, Barvarska diet št L TeL št 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekov, zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 22. septembra. V zagrebških listih objavlja poslanec Karlo HSusler, eden izmed dosedanjih radičevskih prvakov, izjavo, da izstopa iz Radičeve stranke. Poslanec Hausler utemeljuje svoj korak s formalno obtožnico vrhovnega voditelja hrvatskih separatistov. Eden izmed tistih, ki so z Radičem od ustanovitve HSR S intimno sodelovali, je sedaj spregovoril odkrito besedo o značaju ir. o politiki moža. ki je z virtuoz.no umetnostjo zapeljal večino hrvatskega seljaštva v odpor proti lastni domovini in katerega navidezni uspehi so pokvarili zdravo pamet velikemu delu hrvatskega meščanstva in hrvatske inteligence. Točko za točko nam kaže Hausler jeva izjava ono razliko med besedo in dejanjem, mod obečanjem in izpolnitvijo, ki je karakteristična za vse naše demagoge, pri njihovem prvem mojstru pa razvita v žalostno grandijoznost. Žalostno zato. ker je stotisoči našega neukega ljudstva na Hrvatskem še do danes niso spoznali. Stjepan Radič je obmamil hrvatskega kmeta s frazo o neodvisni hrvatski seljački republiki. Sugeriral mu je celo, da ta republika pravno že obstoja in da je vsak dan pričakovati njenega dejanskega oživljenja. Treba je samo čakati, čvrsto sovražiti Srbe in Jugoslavijo, častiti Učitelja in Mučenika Radiča ter se mu brezpogojno pokoravati. Tako je ves radidevski pokret prazno igranje z državnopravnimi frazami, ogabno poveličevanje osebe zapelji vca in ostudno širjenje plemenske mržnje in sovraštva proti narodni državi. Tri leta vodi Radič hrvatskega kmeta po stranpotih in mu ne dopušča, da bi se pobrigal za svoja gospodarska in sociialna vprašanja, da bi se zanimal za svojo lculturno povzdigo ter se v svoji državi uveljavil kot so-odločujoči činitelj. Pravilno je posl. Hausler postavil ra pr^o mesto svoje izjave obtožbo, da je Radič oropal kmečko stranko njenega kmečkega značaja. V njegovem «Slobodnem Domu> odmeva v verzih in v prozi ena sama pesem o hrvatski republiki, vsemu svetu diki, in se menjavajo priskutni slavospevi cučitsljti in mučeniku» s prostaškimi napadi na «batinaško državo>. Tako se hivatski kmet sistematično odvaja od brige za svoje socijalne in ekonomske potrebe in da ni njegova zemlja tako bogata in da ni Jugoslavija tudi njemu mati — že davno bi bil propadel. Posl. Hausler je strgal krinko z obraza ne le Radiču politiku, temveč tudi Radiču značaju. Odkrito ga obtožuje. da je po celem svojem mišljenju kapitalističen reakcijonarec. Delavec mu je pijavka in požeruh, fidor nič nima, je potepuh. Sam si je za časa svojega vladanja nad HSRS pridobil veliko premoženje. Njegovo republi-kanstvo je prazna fraza. Ni treba, da posl. Hausler to še posebno slovesno potrjuje — saj so splošno znane Radičeve himne na habsburško dinastijo. Za navidezno kompliciranostjo Radičevega značaja se skriva več kot priprosti tip brezvestnega političnega špekulanta. Hausler jeva izjava ai nikako razkritje za vse one, ki so količkaj objektivno in pazljivo zasledovali čpoli-tiko gosp. Radiča. Vendar je važna, ker bo morda marsikateremu zaslepljenemu pristašu velikega demagosra odprla oči. Važna je pa predvsem radi tega, ker pomen ja, če vsa znamenja ne varajo, pri četek razkola v vrstah hrvatskih separatistov. Motivi, ki vodijo posl. H&uslerja. so v prvi vrsti pa-č politično sebični Stjepan Radič je v zadnjem času pričel hirskati proti inteligenci v la.-tni stranki ter zanič-Ijivo odklaniati ambicije meščanskih separatističnih srrup. ki tvorijo z njegovo HSRS takoTvanj Hrvatski blok. Diktatura, ki jo je uvedel v stranki, je končno rodila od nor in koncem avgusta so se v Koprivnici sestali prvi uporniki, sedem njegovih poslancev in osem predsednikov okrožnih onranizn cij, ki so sklenili ostro resolucijo proti terorističnemu sistemu v stranki. Resolucija ni pomagala. Karlo Hausler, ki je bolj literat nego politik, se je zato ostentativno udeležil zagrebškega kongresa in se je končno odloči! na skrajni korak. Zatrjuje se. da bodo sledili Hauslei«-ju prihodnje dni še nekateri drujci poslanci. med njimi znani posl. Jalžabe-tič! Ti poslanci hočejo kot kmečki republikanci oditi tudi v parlament. Napačno bi bilo, se vdajati prenapetim pričakovanjem. Jutri in v nedeljo se vrši v Zagrebu zborovanje Hrvatskega bloka in zbor zaupnikov HSRS. Ni dvoma, da bo Radič justifi-ciral Karla HSuslerja in morebitne Za novo ureditev uradniških plač PREDLOG POSLANCA REISNERJA ZA UREDITEV PLAČ NA ZLATI PODLAGI. — POVIŠANJE DRAGINJSKIH DOKLAD NA DNEVNEM REDU. Beograd, 22. septembra. (Izv.) Zakonodajnega odbora odsek za uradniški 7A kon je imel danes dopoldne prvo redno sejo o vladnem predlogu službene pragn.atike. Kav.en dveh so bili prisotni vsi člani pododbora. Predsednik Ujuričič je govoril o važnosti in nujnoHi rešitve tega zakera. Tajnik pododbora poslanec Reisner je bil nato določen za re;erenta v plenui«u zakonodajnega odbora. PosL-mee heisner je predlagal, naj pod odbor odgodi razpravo o podrobnostih zakona in predvsem odloči načcao vprašanje, ali naj zakon določi plače (osnovne, položajn,- in stanarino) v taki višini, da t(;do drravni uslužbenci z rednimi prejemki mogli klubovati draginji, ali pa naj se plače le enotno uredijo v razmerju službenih položajev, istočasno pa se izpremeni zakon o draginjskih dokladah. V prvem slučaju bi se mogle plače določiti z zakonom v višini predvojnih plač, njih izplačevanje pa vršiti v zlati valuti. Relacijski faktor bi se ugotovil s finančnim zakonom, n. pr. vsakega pol leta. Isti faktor bi veljal tudi za one državne dohodke, ki se porabljajo za kritje plač. Na ta način bi ostajal pro račun v ravnotežju. V drugem slučaju pa je predvsem treba definitivno siste-mizirati plače, da bi se mogel na novi podlagi in draginjskim razmeram prila-godeno izdelati nov predlog o draginjskih dokladah. Zakonodajni odbor in finančni odbor bi morala nujno delati in oba sporedno, ker je danes v uradniškem vprašanju prva nujnost materialna od-pomoč, šele v drugi vrsti pa ureditev pravnega razmerja v službi. Debate, ki se je razvila in bila zelo živahna, so se udeležili poslanci Moskov-ijevič, Divac, Cubrovič, Sušnik, Jovanovič, Sokič in R&donio. Sprejet je bil predlog poslanca Divača, da se pozove zakonodajni odbor, naj brez ozira na vladni predlog uradniškega zakona kot nujno zadevo reši zakon o draginjskih dokladah. Ker danes finančnega ministra ni v Beogradu, se določi prihodnja seja za torek dne 25. septembra, istočasno ko ima finančni odbor sklicano sejo zaradi draginjskih doklad častnikom m začasnim poštnim uradnikom. Zahteve upokojencev. Beograd, 22. septembra. Povodom obravnavanja uradniškega zakona v vladi je zahtevalo društvo upokojencev, naj bi se člen 246. tega zakona glasil takole: «Vsi upokojenci kraljevine SHS morajo imeti pravico do penzij in doklad po novem zakonu, to je, penzija naj se jim preračuna na podlagi novih plač. Upokojenci morajo dobiti tudi vse doklade kakor aktivni nameščenci razen onih dodatkov, ki so vezani na samo službo. Vdovam in otrokom umrlih uradnikov se poviša penzija za 100 odst. Ti naj istotako dobe pravico na doklade. Za ta povišanja ne smejo obstojati nobene omejitve z ozirom na ostale dohodke upokojencev. Zadnji dnevi mariborske obrfne razstave TRAJNO DOBER OBISK. — IZREDNO POVOLJNI REZULTATI STRO-KOVNJAŠKE OCENE. Maribor, 22. septembra. (Izv.) Vodstvo pokrajinske obrtne razstave le sklenilo, da da oceniti vse razstavljalce po strokovnjakih izven Maribora, to je iz Ljubljane in Zagreba. V ta namen je izvolilo jury 12 oseb, ki na razstavi niso interesirani, da se s tem omogoči čisto objektivna ocena. Za vsako skupino so bili določeni trije ocenjevalci, ki so iz svoje srede Izbrali načelnika. Celemu razsodišču, ki je imel danes svojo glavno sejo, je načeloval mariborski župan Gr-čar. Razstavni odbor je bil od te seje izključen, prisostvoval je le tajnik v svrho eventualnih informacij brez glasu in posvetovalne pravice. Razsoja se je to- rej vršila strogo nepristransko. Jnry }e priznala, da so bili vsi razstavljeni predmeti prvovrstni, naravnost dovršeni, ter je bilo često skoro težko odločiti prvenstvo. Obrtniki stoje skoro brez izjeme na višku popolnosti. Odlikovanja so bila trojna: Zlata, srebrna in bronasta kolajna z diplomo. Efekt današnjega presojanja je sledeči: 111 zlatih, 54 srebrnih in 12 bronastih kolajn. Imena odlikovan-cev se bodo objavila še le v nedeljo na dan zatvoritve razstave. Obisk razstave je zadnje dni povoljen, zlasti iz oddaljenejših krajev. Posebno številen obisk se pričakuje v nedeljo, ko pride mnogo tujcev na konjsko dirko. t Dr. Pero Masdit Varaždln, 22. septembra. (Izv.) Tu je danes popoldne umrl dr. Pero Magdld. Zadela ga je kap. Dr. Magdič je igral dolga leta v hrv,-srbski koaliciji odlično vlogo ter je bil tudi podpredsednik hrvatskega sabora. V kritični dobi pred zlomom se je umaknil v ozadje in ga koalicija tudi ni poslala v Narodno Veče, niti pozneje v Narodno predstavništvo. Nesoglasja z bivšimi političnimi prijatelji so drja Magdiča gnala zelo daleč na desno, vendar ni nikdar vstopil \ Hrvatski blok. Pod Protičevo vlado je bil nekaj časa veliki župan v Varaždinu, kjer je izdajal tudi svoj list iSlobodni Gradjanin* pisan v zajedničar-skerii .hrvatskem, duhu. Z njim je 'egcl v grob eden izmed najbolj znanih hrvatskih politikov predvojne dobe. Spor s kraljevičem G*©r«i*em Beograd, 22. septembra. (Izv.) Kakor doznava vaš dopisnik, bi moral nocoj ob 18. zastopnik ministrskega predsednika Timotijevič imeti sestanek s kraljevičem Gjorgjem. da mu izroči gotova poročila. Ker kraljevič Gjorgje -hj polurnem čakanju ni prišel, je vlada obvestila o tem kralj? Aleksandra in ministrskega predsednika Pašiča. ter predlagala, da se skliče kronski svet da definitivno odloči v vprašanju kraljeviča Gjorgja, r.jegove pristaše. Toda z nobeno lepo frazo ne bo mogel prelepiti prvih ušesnih razpok, ki so se pokazale v temeljih njegove fantastične mirutvorne republike. Pamet v politiki je božji mlin, ki počasi melje, toda sigurno. Hauslerieva izjava je vrlo iak argument za polifko tistih, ki vidijo rešitev problema v odgovoru na vprašanje: kdo je vttrajnejši, država ali s« caratizem. Vprašanfe konkordafa Beograd, 22. septembra. (Izv.) Ožja interministerijalna komisija, ki se bavi s predlogom glede konkordata z Vatikanom, je končala svoje delo. Najvažnejše zahteve naše države so, da se splošno dovoli rabo staroslovenskega jezika v katoliški cerkvi v naši kraljevini fn da ima naša vlada vpliv pri imenovanju visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Nekateri so sprva zahtevali, da se uvede v cerkvi živi narodni jezik, pa so od tega potem odstopili, ker je bilo naprej gotovo, da papež tega ne bi dovolil. Cuje se celo, da papež niti nI pripravljen dovoliti rabe staroslovenskega jezika, ker smatra, da bi bil to prvi korak k pravo-slavju. V 8 do 10 dneh bo ožja komisija končala svoje delo in predložila svoje predloge vladi. Računa se. da bo vlada zavzela svoje stališče tekom oktobra, nakar se bo izvolila dclegacija, ki bo šla v Rim, da se pogaja z vatikansko delegacijo. KREDITI ZA PREHRANO. Beograd, 22. septembra. (Izv.) Za danes popoldne je zastopnik ministrskega predsednika, minister Timotijevič, pozval člane upravnega odbora Narodne banke in zahteval od njih, da dovoli Narodna banka kredite vsem onim zavodom, ki vodijo posle za prehrano pasivnih krajev. Odborniki so obljubili, da bodo na prvi seji odbora sklepali o tem vprašanju, ta seja bo morda že jutri. PRESKRBA S SLADKORJEM. Beograd, 22. septembra. (Izv.) Danes se je vršila konferenca delegatov sladkornih tovarn, na kateri so se posvetovali z vlado radi preskrbe domačega trga s sladkorjem. Popoldne so izročili delegati ministru za socialno politiko spomenico, v kateri zahtevajo, da se omeji sladkorja iz inozemstva Turčifa bo povabljena na orifentsko konferenco NADALJEVANJE PARIŠKIH POSVETOVANJ. — SPREMEMBA FRAN COSKE POLITIKE? — TURKI NE POPUŠČAJO. Pariz, 22. septembra. (Izv.) Poincare, lord Curzon in grof Sforza so se sestali danes popoldne k novim posvetovanjem, ki so trajale do 6. ure zvečer. Uradno poročilo pravi, da so razpravljali o pogojih, pod katerimi bo angorska vlada povabljena, da se udoleži mirovne konference. Razprava se nadaljuje v ponde-Ijek popoldne. Lord Curzon je izjavil glede uspehov posvetovanj zastopnikom časopisja na Quai d'Orsayu le toliko, da se bodo obrnili na angorsko vlado s posebno noto. čije vsebina je še neznana. Zdi se, da se bodo zarv-ezniki o besedilu te spomenice tekom po jutrišnjih razprav zedinili. 0 seji francoskega ministrskega sveta ki se je kakor poročajo vršila samo dopoldne, se strogo molči. Kakor poročajo je Poincarč poročal o razmerju med Anglijo in Francijo. Na pariški borzi je vladal v pričakovanju resnih zapletljajev glede orient-skega vprašanja precejšen pesimizem. Te mu nasproti pa so politični krogi, ko so čuli o povoljnem poteku francosko- angleških pogajanj, dovolj optimistični. Francoski ministrski svet je pokazal Angliji veliko naklonjenost in se je sklenil v slučaju turškega vpada v nevtralno cono soudeležiti pri obrambi. Komunistič na glasila govore o gotovih vplivih na francoski zunanji urad in o znamenjih, ki vsa kažejo, da je po današnjem stanju računati s premeno francoske vzhodne politike. Maršal Foch je imel daljši razgovor z načelnikom generalnega štaba, mornariško ministrstvo pa je ukrenilo, da morajo biti nekatere flotilje pripravljene. da vsak trenutek lahko odplu-jejo. Bivši minister Bujon, ki je imel danes daljši razgovor z Poincarejem, odpotuje še danes v Turčijo, da se sestane s Kemal pašo. Zunanje ministrstvo je od reklo vsako informacijo, da li potuje Bujon v uradni misiji. Lord Curzon je imel danes popoldne daljši razgovor s pariškim rumunskim poslanikom glede skupnega nastopa v orientskem spora. AMERIKA NA ORIENTSKI KONFERENCI. Pariz, 22. septembra. (Izv.) «Newvork Hcrald» javlja iz Washingtona- da se bo Amerika udeležila orientske konference le z nekaj opazovalci. POSVETOVANJA RIMSKE VLADE. Pariz, 22. septembra. (Izv.) (Havas.) Listi poročajo iz Rima, da je ministrski predsednik De Facta sklical te jo kahi. neta zaradi vzhodnega vprašanja. TURŠKI PREDLOGL London, 22. septembra. (Izv.) «Daily Mail» poroča iz Carigrada, da je Kemal paša pri srečanju z generalom Pellejem izjavil, da bo lahko zadržal svoje čete še nekaj dni, dokler ae ne sestane na--meravana orientska konferencam Da pa se zagotovi mir je potrebno, da konferenca ugodi zahtevam turških aacionali-stov glede priklopitve Carigrada in vzhodne Tracije. Ce bo ta predlog sprejet, bo Kemal paša zasedel Carigrad le z neznatno vojaško posadko in obenem dopustil, da ostanejo v mestu tndi zavezniške čete. KEMAL PAŠA — DIKTATOR. London, 22. septembra. (Izv.) CarigraJ-ski poročevalec »Associated Press» jav-lja, da je angorska narodna skupščina z veliko večino potrdila diktaturo Kemal paše in ga pooblastila, da vojno nada. ljuje do končne izpolnitve vseh atavlje-nih pogojev. Bogarski ministri zopet izpuščeni INTERVENCIJA KRALJA BORISA Beograd, 22. septembra. (Izv.) Vaš dopisnik je prejel iz zanesljivega vira to - le poročilo o zadnjih dogodkih in položaju v Bolgariji: Ministre, katere je minister Daskalov aretiral v Trnovem in dal s stražo privesti v Sofijo, so danes na intervencijo kralja in finančnega ministra pustili na svobodo. Vendar pa so vsi pod strogim policijskim nadzorstvom in ne smejo brez dovoljenja zapuščati svojih stanovanj. Sobranje je sklicano na 2. oktobra, da bo sklepalo o nadaljnem postopanju proti opozicijonalnim voditeljem. Opozicija je nameravala 1. oktobra sklicati svoj drugi kongres za južno . TEROR VLADE SE NADALJUJE. Bolgarsko v Plovdiv. Kongres je odpovedan. Zato pa je zemljoradniška stranka sklenila, da isti dan na istem kraju priredi svoj kongres. Iz vseh poročil je jasno razvidno, da hoče vlada s pomočjo svoje stranke (zemljo-radniške) v kali zadušiti vsak poskus opozicije, organizirati kakršenkoli odpor proti sedanji vladi. Zanimivo je, da piše vladno časopisje ravno te dni silno obširno o grško - turškem sporu. Očividno hoče vlada s tem, da kaže zunanjepolitično nevarnost, utrditi svojo pozicijo iu prikazati stremljenja opozicije po spre membi režima v še hujši luči. Pred stabilizacilo dinarja? NadaUni padec tujih valut in deviz. — Boj fiktivnim kurzom. — Potreba skorajšnje stabilizacije. Beograd, 22. septembra. (Izv.) Tuje valute in devize na borzi dalje konstant-valute na tukajšnji borzi dalje konstantno padajo, ter sedaj že vse banke sodelujejo z vlado, ker uvidevajo ogromne koristi, ki jih ima država od dviganja lastne valute. Ni nobenega dvoma, da se bo padanje franka še nadaljevalo. Vlada je storila energične korake proti fiktivnim tujim kurzom, ki skušajo škodovati našemu dinarju. Na drugi strani pa se priznavi, da je z ozirom na potrebe Izvoza, zlasti na bližnjo kampanjo r slivami nujno potrebno, da se stabilizira valuta, da se more eksport izvršiti brez opasnih pretresov. Zato se v najbližiem času pričakuje, da bo vlada, čim doseže dinar gotovo višino, poskrbela za njegovo stabilizacijo. BEGUNCI IZ SMIRNE. Beograd. 22. septembra. (Izv.) 60 beguncev iz Smirne je dospelo danes v Djevdjeiijo. Po vesteh, ki sicer niso ofi-cijelno potrjene, vendar verietne, je med onimi, ki so bili v Smirni pobiti, tudi večje število naših državljanov. MINISTER DR. ŽERJAV V ZAGREBU. Beograd, 22. septembra. (Izv.) Minister za socijalno politiko dr. 2erjav potuje v nedeljo v Zagreb, kjer se sestane komisija za razširjenje invalidskega sa-natorija na Brestovcu. Poleg referentov se udeleži te komisije tndi načelnik dr. Jtampar. Poljske finance Varšava, 22. septembra, (Izv.) Finančni minister je imel v plenarni seji rejma j daljši ekspoze, v katerem je razpravljal I o finančnem položaju države. Ugotovil ije, da izkazuje državni budžet 552 milijard poljskih mark deficita in pristavil, ,da je povzročila to ogromno vsoto pred-ivsem gospodarska in politična neurejenost države. Ves gospodarski položaj je j v najtesnejši zvezi s konsolidacijo drža^ ve. Valutna reforma je za enkrat neizvedljiva: upa pa, da bo v 3 do 5 letih pripravljen temelj za izravnanje težkega položaja. Končno je zaprosil pooblastila, da sme državna kreditna blagajna izdati nove novčanice. IZ ČEŠKE POLITIKE. Praga, 22. septembra. (Izv.) Kakor poročajo češki listi, so bili člani petke in ministrski predsednik dr. Beneš pri predsedniku Masaryku v Lani, kjer se je vršil važen ministrski svet »Češke Slovo« poroča, da se je na seji sklenilo, da stopi Švehla, bodoči ministrski predsednik. čimpreje v stik s strankami radi sestave kabineta. URADNIŠKIM ORGANIZACIJAM. Poslanec Reisner vabi vse one organizacije, ki so se prejšnjo soboto udeležile sestanka pri «Mraku» na Rimski cesti da se istotam sestanejo danes v soboto zvečer. Poročal bo podrobneje o materijam, zbranem v Beogradu. Vabljeni so tudi oni gospodje, ki so se pismeno obrnili na poslanca v vprašanju predloženega zakona. Driav^o uradrslitvo in klerikalci Državno uradništvo snubijo zdaj tudi klerikalci. Ne morda z zaslugami, ki so si jih pridobili za javne nameščence in z dejanji na korist državnim uslužbencem. Saj teh ne Ie nimajo prav nobenih, nego so se jim še prav pri vsaki priliki izkazali kot sovražniki, Da »uradniki žro, žro in žro,« je še danes prepričanje SLS. Prav pristaši SLS so tisti, ki neusmiljeno draže živila in kurivo in prav tem ljudem se ima meščanstvo predvsem uradništvo, zahvaliti, da ne zadošča že nobena plača več. »Slovenec® že zdaj zabavlja na novo službeno pragma-tiko, še predno je sprejeta. Nova prag-matika mu je »krpa, prišita na raztrgane hlače«, »skrpucalo« itd. In sedanja vladna večina bo »kar slepo glasovala« za skrpucani pragmatični načrt. «Slovenec» torej trdi, da je nova prag-matika šušmarija vlade in da večina skupščine to spakedralo topo odglasuje. Predsednik O. Z., nadupravitelj A. Lilleg pa je v »Našem Glasu« (št. 36) povedal, kako je ta pragmatika nastala: Prvi osnutek pragmatike je bil poslan vsem organizacijam v proučevanje. Končni osnutek tega zakona, ki ga je izdelala posebna vladna komisija, pa je sad ankete meseca oktobra m. 1. Za ta osnutek so se morale zeriiniti vse pokrajinske zveze javnih nameščencev. «Položimo si roko na srce» — pravi Lilleg — »m priznajmo odkrito, da ne smemo pripisovati toliko krivde na zakasnjenju uzakonje-nja službene pragmatike v vladi in narodni skupščini, kakor pa nam samim. Vsem je znano, da je bil osnutek tega zakona doposlan pokrajinskim zvezam iavnih nameščencev že skoraj pred enim letom, da pa so nekatere zveze stavile svoje izpreminjevalne predloge šele v zadnjem času, dočim se Savez javnih nameštenika v Zagreba te akcije sploh ni udeležih. (Savez je novo službeno pragmatiko sabotiral s pasivno rezisten-co!) Predsednik Lilleg ugotavlja, da so v načrtu nove službene pragmatike sprejete določbe, ki zagotavljajo državnim nameščencem takšen življenski položaj, ki jim gre v njih zvanju in službenem položaju. Lilleg naglaša, da nova službena pragmatika tvori za vse državne uslužbence bazo, s katero se za vso državo in za vse državne nameščence iz-jeanačijo pravice in dolžnosti. Ona odpravi vse partizanske manevre in zatvori vrata vsaki protekciji in koruptnosti. Predsednik Osrednje zveze izjavlja: «Ce bi nam ta zakon v vsem svojem obsegu ne nudil drugega kakor samo to, imamo že dovolj razlogov, da zastavimo vse svoje sile, za uveljavljenje tega zakona...« «Slovenec» pa trdi, da je nova pragmatika zmašilo, skrpucalo itd. Znano je, da je Osrednja zveza pretečem teden ponovno pregledala že dvakrat popravljeno pragmatiko ter je stavila nove predloge, po katerih naj se opetovano izboljšana pragmatika znova izboljša. Profesor Reisner je imel seje z uradniškimi organizacijami po raznih slovenskih mestih, bil je v Zagrebu in je sklical tudi organizacije Osrednje zveze beograjske. Tako je nova službena pragmatika skupno delo vseh jugoslovanskih uradniških zvez in vlade. Delo jugoslovanskih demokratov za to pragmatiko, predvsem poslanca Reisnerja, je znano vsem jugoslovanskim državnim nameščencem. Glede SLS in NSS pa vemo, da je obstojalo njuno delo le v zabavljanju in psovanju. šek. Ravnotako je nedopustno in kaznjivo tudi vsako razpravljanje o dokazilnih sredstvih, o verjetnosti in neverjetnosti podatkov, izjav, itd. Sodišču se ne sme z javnim razpravljanjem pred zaključkom kazenske zadeve z nikakim vplivom na javno mnenje prejudicirati. Te določbe so ravnotako v zaščito obtožbe, kakor tudi obdolžencev. Zategadelj je pač zanimivo uvodoma navedeno dejstvo, da morejo neovirano zagrebški dnevniki prinašati vsebino poteka kazenske preiskave s priobčevanjem posameznih zapisnikov in za zagrebškimi listi tudi drugi razpravljati o preiskavi in izjave ocenjevati. Razumljivo je povsod! in tudi pri nas zanimanje za potek takozvanih kazenskih zadev, posebno tistih, pri katerih je bila javnost s predidočimi članki v listih angažirana, toda navadna previdnost nalaga gotovo rezervo v javnem razpravljanju, zahteva za to rezervo tudi zaupanje v sodišče, ki se s takim priobčevanjem in razpravljanjem ne sme omajevati. Menim, da smo v naših javnih borbah prispeli že prenizko, če pred zloTabo niso varni več niti tajni akti naših sodišč. Reči pa smemo, da je v Ljubljani izključeno, kar se je v Zagrebu zgodilo. Znamenje časa je pač tudi, da se v tamkajšni javnosti ni pokazal ni-kak odpor proti temu žalostnemu pojavu. V Istri, septembra 1022. Na vseli dosedanjih kongresih so fašisti zaključili svoj dnevni red vedno z bojno napovedjo socijalistom. In a puljskem kongresu, ki se jo vršil pred kratkim, pa je bila napovedana vojna Slovanom in sploh vsemu, kar je slovansko. Proč s slovenskim in _ srb oh r-vatskim jezikom iz uradov ia šol; »protidržavnim* elementom, reete Slovanom, naj se odvzamejo vse trgovske in obrtne koncesije! To je bil bojni krik na puljskem kongresu fašistov. Nobena tajnos* ni več: fašisti imajo samo eno najsrčnejšo željo, in ta je, vojna s sosednjo državo. Kaj jih brigajo posledice te njihove bedaste politike, kaj rapallska pogodba, kaj sporazum v St. Margheriti! Oni hočejo za vsako ceno osvoboditi še needreše-ne svoje brate . . . v Ljubljani ... in Kotoru. Najbrže so prepričani, da sedanja meja še ni dosti varna in da je njihov hrbet nezavarovan. Zato iščejo izhoda, ld bi bil bolj gotov ... Italijanska vlada seveda to politiko ne samo trpi. ampak jo celo podpira, dočim na drugi strani istočasno zatrjuje, da se hoče ravnati po sklenjenih dogovorih. Toda jasno je, da ta položaj ne more trajati dolgo, ker je pri takih razmerah nemogoče govoriti o gospodarskih odnošajih. Ali 7. drugimi besedami: popolnoma brezplodno je. prikrivati z miroljubnimi bes?dami_ neprestane priprave za bodoče bitke. Kajti tudi jugoslovanska vlada bo morala lepega dne spregledati dvorno igro italijanske vlade in bodisi tako ali tako zahtevati konec sedanjemu nevzdržnemu položaju, polvojnemu stanju med obema sosedoma. Iste pravice, ki jih uživajo Italijani v Jugoslaviji, morajo uživati tudi naši rojaki v neodrešenem ozemlju. Vsaka stvar ima svoje meje. \\\M bBlEŽlKB Sn SP§§8 i G. dr. Fran Novak nam pošilja sledečo razpravo, ki jo objavljamo radi načelne važnosti: Pretečeni teden je prinesel zagrebški dnevnik «Pokret« prepise izjav, koje sta oddala pred preiskovalnim sodnikom v Zagrebu gg. Praprotnik m dr. Kavčnik. zaslišana o ovadbi, ki je bila tamkaj proti njima vložena. Ker vodi v isti zadevi preiskavo tudi deželno sodišče v Ljubljani, odstopi seveda sodišče v Zagrebu ovadbo s spisi deželnemu sodišču v Ljubljani, ki je že preje pričelo preiskavo. Na dveh krajih se po predpisih kazen-sko-pravnega reda o isti stvari proti istemu obdolžencu ne more voditi kazensko postopanje. To le mimogrede. Povsem nedopustno pa je po naših zakonitih predpisih priobčevanje vsebine zapisnikov iz sodnega akta, predno je kazensko postopanje zaključeno. Kazenska sodna preiskava se mora vršiti nemoteno in neskaljeno po javni diskusiji, ki je v zakonitem okviru dopustna šele po zaključenem kazenskem postopanju. Priobčevanje zapisnikov o izjavah obdolžencev, prič itd. tekom preiskave ne služi in ne more služiti ciljem objektivne kazenske preiskave, ki naj dožene vse podatke za presojo dejanskega položaja. V spise pred preiskovalnim sodnikom še obdolženec sam nima prostega vpogleda tekom preiskave, kakor to določa § 45 k. p. r. Še manje seveda tretje osebe. Zategadelj je za naše razmere in za naše pojmovanje nekaj povsem izrednega, ako so bili dani v Zagrebu zapisniki o izjavah gg. Praprot-nika in dr. Kavčnika na vpogled in v priobčevanje dnevnikom, ali komurkoli si bodi s pravico priobčevanja. Č3. 7. in 8. zakona z dne 17. decembra 1862. izrecno prepoveduje priobčevanje izjav obdolžencev, prič ali izvedencev pred pretekom preiskave potom tiska. Tako priobčenje označuje navedeni zakon kot kaznjivo. dejanje, kot preirs,- me3 drugim tudi seznam slovenskiS demokratskih članov Narodnega predstavništva in njih namestnikov. Člani so gg.: Novak, Pestotnik, Ribnikar, Triller, Kejžar, Kramer, Kukovec, Vo-glar in Puc, namestniki pa Breznik, Brezigar. Hešič, Kalan. Majaron, Ma-rušič, Štibler in Windischer. Dr. Brezigar s© je torej nahajal na listi, gosp. Deržiča pa na njej ni bilo. Sestava liste kaže povrh, kako neumestno je, govoriti o tem, da je »mladinska« ali pa »starinska«. Prav pa ima »Slov. Narod«, da se je ustanovila JDS šele leta 1918. Ta lapsns radi popravljamo, dodavajoč, da jo bil ustanovni ibor stranke 29. in 30. junija 1918. O vzrokih postanka NSS se s »Slov. Narodom« ne bomo prepirali, bomo pa o priliki odprli svoje zapiske in sejne beležke, kar radi ljubega miru zaenkrat opustimo. Take debate so čisto brezplodne in če ima kdo dobro voljo, koristiti napredni stvari, naj rajše pozitivno dela, mesto da razburja strasti in dela spore. Napredni ljudje so že tako razcepljeni, da jih mora samo vsled tega vzeti vrag. ako jih pravočasno ne sreča P3-111^- -f Kaj so razkrili in kai dokazali? Glupost in smešnost sta si v najbližjem sorodstvu. To dokazuje včerajšnja »Jugoslavija* v uvodniku, v katerem povzdiguje svoje zasluge pri »razkrinka n ju umazanega kapitalist, sistema«. »Jugoslavija« pravi, da je razkrila nacionaliz »Trboveljske družbe«, da je dokazala falzifikacije bančnih knjig, dokazala kupčijo s svincem itd., itd." V resnici pa je »Jugoslavija« le razkrila, da je kavos Čire Kamcnaro-viea in da je njen glavni posel obreko Ije je kongres sklenil predložiti vsem vladam nov zakon o avtorprave. Vsi predlogi kongresa se predlože Zvezi narodov, ki je že obljubila storiti vse za omiljenje bede intelektualcev. — Zemlja se bo razletela. Na kongresu geologov v Londonu je ugotovil profesor Peake v svojem govoru, ki je vzbudil veliko senzacijo, da se geološka struktura našega planeta vedno bolj redči, da zemlja sploh poka na več krajih in da se bo nekega dne, če bo šlo to tako naprej, na lepem razletela in se razpršila v meteorje. Upajmo, da to še ne bo tako kmalu. —LIoyd George in moda. Ce so bili še vsi angleški ministri doslej pravi modni dandy.ii, ugotavljajo »Times«, da Llovd George to gotovo ni. Glasilo londonskih krojačev, ki se peča z vsemi vprašanji mode, je te dni očitalo ministrskemu predsedniku, da ima oguljene rokave in Ie redko zlikane hlače, tako da se mu delajo »piskri« na kolenih. Balfourju in Churchillu očita isti list, da nosita še sedaj «cut-away«, ki je bil že pred tremi leti v modi in to da je za pravega gentlemana in še ministra prava sramota. Sporf ri Repertoar mariborskega gledališča. Danes v soboto »Hlapci«, premiera A; v nedeljo »Prodana nevesta«, izven. Marinko poje prvič novo angažirana solistinja gdč. Gajcva. V pondeljek zaprto, v torek »Car :n tesar«, izven. Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva v Ljubljani (Obrtna šola) bo odprta samo še do dne 25. septembra. Kdor si je šc ni ogledal, naj jo gotovo obišče te zadnje dni, za katere je vstop-vanje in častikraja. Opetovano pred n;ca znižana na 2 Din za osebo, da se sodiščem na odgovor poklican, je t: list še vedno sramotno zlezel pod klop in njegov glavni in odgovorni urednik je vsakokrat izjavil, da lista ne bere, mesto da bi nastopil dokaz resnice. Ako bi mi hoteli hoditi revol-versko pot »Jugoslavije*, bi lahko objavljali nc umetno skonstruirane, temveč točne in resnične podatke o razni odlični gospodi, ld tvori nekako častno gardo gosp. Kamenaroviča in za katere si upamo prevzeti vsako odgovornost. Nič nam bi nd 6. do pol ure. — Ženski naraščaj (od 14. do 18. leta): sreda in sobota od tričetrt na 6. do 7. ure. Člani (od 18. leta). I. oddelek: pondc- ce kot odškodnino za prevee plačano naročnino. Knjige so izšle v lični žepni oblik'. O priliki spregovorimo o njih obširnejše, že danes pa jih priporočamo zlasti ljudskim knjižnicam. Dobe se v knjigarnah ali pa pri založništva, g. Jos. Prunk, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 14 S-cved. V »Umetniški založbi Treh labodov« je izšel prevod te znamenite Tolstojeve obtožbe samega sebe in njegove dobe. Knjiga je bogata in polna misli, ki jih današnji dan človeštvo posebno ootrebuje in tirja od "Trojih kažipotov. Prevod'je oskrbel J. Vidmar. Cena okusno opremljene knjige 10 D.n. Prodaja se po vseh knjigarnah: naroča se pa tudi na naslov J. Vidmar ml. Pred škofi ie 10 Ljubijar.a. p-ve'. Bourget, znani francoski avtor mnogih zaslovclih psiholoških romanov, katerih nekateri, med njimi Domače vesti * Naši bratje pod grškim Jarmom. Kakor javlja v Bitolju izhajajoča aniki. M je nastala med kristjani v Šmirni ob prihodu turških čet, so pobegnili iz mesta tudi vsi naši, tamkaj živeči državljani. Rešili so si samo golo življenje. Vlada je dovolila kot prvo pomoč tem beguncem 10.000 grških drahem, notranje jpinistrstvo pa j« obenem odredilo, da morajo begunci po povratku v dom o vin o čim prej dobiti stanovanja. 4 Jugoslovanski rekruti iz Primorske bodo služili v Rimu. Rimski listi poročajo, da je italijanski vojni minister podpisal odredbo, ki določa, da bodo Jugoslovani iz Julijske Krajine določeni polkom, ki se nahajajo v Rimu. Dvomimo, da jih bodo preobrazili v prave Rimljane, ker se bodo na ta način pač vedno čutili tujce v državi in vojski. * Papežev nuncij pride v Ljubljano. Papežev nuncij v Beogradu, monsig. Pelegrinetti, je predvčerajšnjim odpotoval za nekaj dni v Zagreb. Obiskal ho tudi Ljubljano. * Ženske pravoslavne samostane nameravajo ustanoviti v Srbiji in Vojvodini. Tako je sklenil zbor delegatov pravoslavnih menihov, ki se je vršil te dni v Beogradu. V naši pravoslavni cerkvi dosedaj ni bilo ženskih samostanov. * Za ravnatelja realne gimnazije v Murski Soboti je imenovan prof. dr. Janko Lokar (ne Pohar, kakor smo javili v3led pogreške pri telefonski trans- misijl) * Za člane železniškega tarifnega odbora so imenovani gg.: Ivan Mohorič, prometni referent trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, za to zbornico; dr. Vekoslav Kukovec za Zadružno zvezo v Celju in profesor Bojnim.il Remec za Zadružno zvezo v Ljubljani. * Nova tiskarna v Ljubljani? Kranjska hranilnica in Slovenska banka snujeta novo tiskarno, ki se bo imenovala »Slovenska tiskarna«. V prospektu se navaja, da je nova tiskarna potrebna predvsem zaradi — ljubljanske borze. Glavnica bo znašala 7 milijonov. Stroji so baje že nakupljeni. * Sodnijski izpit sta položila včeraj pred višjim deželnim sodiščem v Ljubljani gg. avskultanta Franjo Farkaš in Stanko Bregar. Čestitamo! * Reklamacij za ljubljanske občinske volitve je bilo v to določenem roku vloženih samo 257, kar je za tako ogromno število volilnih upravičencev izredno iua io. Največ »reklamacij* je vložila klerikalna stranka, večinoma takih, ki bodo morale biti odklonjene. Njim je šlo samo za veliko število reklamacij; stvarnih je bilo le malo, ker so hoteli vtihotapiti volilce, katerih nekateri še niso izpolnili niti 19. leta, V splošnem se mo ra reči, da so imeniki odgovarjali svojemu namenu. Tako malo reklamacij v Ljubljani tekom zadnjih 10 do 15 let nismo videli. Reklamacije rešuje pristojno sodišče. * Poštni promet z Rusijo. Ministrstvo pošte in brzojava je vpostavilo poštni promet med našo državo in Rusijo. 4 Lesene hiše. Ministrstvo za agrarno reformo je prejelo iz Nemčije na račun reparacij prve lesene hiše ter jih pošlje naseljenikom v kraje, kjer ni dovolj materiala za gradnjo naseljeniških domov. * Ustavljeni turtstovski vlaki. Iz Celja vozita jutri zjutraj zadnjič turistov-ska vlaka do Velenja, oziroma do Trbovelj. S 1. oktobrom se do prihodnje sezone ustavijo ti nedeljski turistovski vlaki. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl praktični zdravnik dr. Andrej Lisjak po dolgotrajni bolezni v starosti 74 let. Pogreb se vrši danes ob štirih popoldne z Dunajske ceste št. 15 na pokopališče k sv. Križu. — X Veliki čolnarski ulici št. 10 ie umrla včeraj ga. Ivanka KoŠak, roj. Erbežnik, soproga strojnega stavca »Učiteljske tiskarne*. Pogreb bo jutri, ob 15. uri. Blag jima spomin! * Nedopustno navijanje cen. Pišejo j nam: Znano je, kako težko prenaša i>a-|ša inteligenca visoke cene knjig. Stro-jški za natis knjig so danes Te s ogromni. Toda navijalci se okoriščajo pri knjigah, ki so izšle že pred vojno. V tem oziru se odlikuje predvsem »Jugoslovanska knjigarna* z naravnost pionirskim delom. Prav drastičen je tudi slučaj, ki se je sedaj pripetil pri »Mohorjevi družbi*. Po dolgem času je sicer prelomila svojo tradicijo in izdala delo. h kateremu jbi jej morali čestitati, namreč dr. Zigona »Prešernovo čitanko* s komentarjem. Potrebno, dobrodošlo, vsega priznanja vredno delo. plod življenskega truda. Pa kaj. ko je nabava skoraj onemogočena! Kateri uradnik, učitelj ali dijak naj si knjigo kupi za 45 Din. to je 180 kron? Vpoštevamo sicer visoke stroške za vezavo itd., — ne moremo pa opravičiti te cene. 60 ali največ 80 kron je več kot dovolj za lep knjigarski dobiček, kajti — knjiga je tiskana leta 1913 v Celovcu v lastni družbini tiskarni, in na mestu, kjer je to natisnjeno, je sedaj prelepljen listič z napisom »Prevalje 19?'?». Tudi v tekstu samem je na dveh krajih natančni avtor označil konec korekture. Zadnji datum je november 1913. Nb.. — avtor je dobil honorarja 800 K, knjiga pa stane 180 kron, honorar torej ne zadostuje niti za 5 izvodov knjige! Takšno »kulturno delo* je pa res treba objaviti, da se nekoliko pomenimo! Ali ni za takšno navijanje cen res nobenega leka? * Siovenskl industrijski film, L del, se predvaja do dne 25. septembra v kinu »Ideal* v Ljubljani. Film je izdelek naše domače tvrdke V. Bešter v Ljubljani. Obisk interesantnega in poučnega domačega f;taa priporočamo. * Telepat Svengali je priredji včeraj popoldne v Ljubljani zanimiv telepatični poizskus. Pod kontrolo posebne komisije verodostojnih gospodov in v navzočnosti velikega števila občinstva je rešil sledečo, ne baš lahko nalogo: Komisija je skrila zlat- prstan v žepu ge. Skrem v Zalaznikovi kavarni. Obenem je določila neko gospodično kot fingirano tatico in jo zapeljala v avtu na most čez Ljubljanico pri Prulah. Vrnila se je nato pred Narodni dom, kjer jo je čakal g. Svengali, Id o vseh teh ukrepih ni vedel ničesar. Zavezali so mu oči in ga posadili skupno z medijem na avto. Z zavezanimi očmi je označeval, kod naj avto vozi. Čeprav je v Ljubljani neznan, je dirigiral voz s frapantno sigurnostjo na Stari trg, velel pred Zalaznikom obstati, šel z medijem v kavarno, poiskal izmed navzočih go. Skremovo in našel v njenem žepu prstan. Komisija se je podala na to na lov za »tatico*. Tudi ta eksperiment je uspel. Telepat je dirigiral avto po Krakovskem nasipu in po kratkem iskanju ustavil na mostu pri Opekarski cesti dotično gospodično. — Po tej včerajšnji produkciji sodeč bosta današnja in nedeljska produkcija v Narodnem domu gotovo izredno zanimivi. * Čuden način zbujanja iz spanja. Ignacij Mlinar, delavec iz Bistrice pri Kranju je nekoliko pregloboko pogledal v kozarec. Ko mu je postalo slabo, je zapustil gostilno in se vlegel na travnik. Mimo je prišlo nekaj fantov. Id so ga začeli suvati z nogami. Ker pa se Mlinar, ki ga je alkohol popolnoma omamil, še ni zbudil, mu je eden izmed fantov še povrh zarinil nož v vrat, nakar je Mlinar hitro skočil kvišku. K sreči rana ni nevarna in bo lahko kmalu okreval. * Iredentična propaganda. Iz Vevč pri Ljubljani nam poročajo: V to gnezdo, katero hoče zopet postati nekak nemški otok, kakor se je pred vojno imenoval, bi bilo treba večkrat posvetiti. Takoj po preobratu mirni renegati so postali zopet ošabni. Posebno oholo in predrzno nastopa neki sedaj že tretje leto v tovarniški hiši stanujoči vpokojeni železničar, ki vedno in vedno zabavlja čez Jugoslavijo in vse. kar jugoslovansko misli, poveličuje pa Avstrijo in Nemčijo. Zato pa vživa vse mogoče nezaslužene dobrote pri papirnici. Tako ima tvomi-ško stanovanja s kurjavo in elektriko in velik dol vrta. ki ga daje njemu, kot nemškemu komunistu, ravnateljstvo papirnice na razpolago. Da bi se pa ne mogla očitati kaka nepravilnost, se mu je pred par meseci podelila nekaka pro forma službica na Fužinah pri napravi ieza, da pride tam lažje z delavci v do-tiko in tem lažje hujska proti naši državi. * Slabo in drago prenočišče. Premožen posestnik in obrtnik iz ljubljanske okolice se je zabaval v sredo zvečer po raznih ljubljanskih gostilnah. Ko so ga po policijski uri vrgli iz zadnjega lokala, je ostal na ulici brez strehe. V tej obupni situaciji se mu je približal odrešilni angelj v podobi mladega človeka, ki je povabil melanholičnega moža s seboj na prenočišča. Seveda je bila njegova prijazna ponudba sprejeta z velikim veseljem. In šla sta daleč, daleč ven proti Fužinam, kjer je rešitelj povabil obrtnika na prenočišče na — senu pod nekim kozolcem. Okoličan je bil sicer malo razočaran, a kaj je hotel — bil je vesel, da se je mogel kam vleči. Zaspal je trdno, spal vso noč in se prebudil šele pozno zjutraj. Ko se je ogledal, prijatelja ni bilo več, a tudi ne obrtnikove žepne ure in denarnice, v kateri je bilo nad 30.000 kron denarja... * Poizkušen umor. Poročajo nam: V noči dne 18. septembra okrog U. ure je bfi oddan strel b puške ▼ okno Jurija StefaniSa te Goleka pri Vinici. K sred ni bil nihče ranjen. Kot osumljenca so odvedli bivSega večletnega župana Franca Miheliča h Vinice vulgo Klobučarja v sodnijske zapore t Črnomelj. Ker je Franc Mihelič g-rdo ravnal s svojo drugo ženo Štefanijo, je ta pobegnila v hišo svojega očeta in se zatekla v varstvo brata Makara. To je jezilo Miheliča. Govoril je vedno, da bo ustrelil Makarja in je še isti večer grozil v svoj gostilni, da bo Makarja ustrelil, ker mu zapeljuje ženo. * Tatvina na železnicL Iz zaprtega železniškega voza je bil na kolodvoru na Zidanem mostu ukraden zaboj toaletnega mila. vTeden 4700 kron. Milo je bilo last ljubljanske tvrdke V. Petričič. Uvedena je preiskava. Marite^fsfca ©ersta OČE IN SIN. V Paciniu je živel posestnik Janez Ze-lenik do pusta 1922 v srečnem zakonu s svojo ženo Ano. Tudi gospodarila sta j pridno. Od pusta naprej pa je začel Ja-'nez Zelenik popivati, ker je bsje sumičil svojo ženo ljubavnega razmerja z nečakom. Mož je v pijanosti razsajal in grozil svoji ženi in očetu ter jih podil iz hiše. V hišo se je naselil družinski prepir. ki je bil od" dne do dne surovejši. Dne 4. maja jo žena v noči v spanju napadla svojega moža s sekiro, ga dvakrat udarna'in lahko ranila na zatilju in desni rami. Najbolj pa je grizla Zeleniko-va piianost starega očeta, ki se je bal. da bo sin zapravil posestvo in pahnil svoja dva otroka v bedo. Samo to mu je baje porodilo grozni načrt, spraviti svojega sina s sveta. Dne 9. maja zgodaj "zjutraj ob 5. uri je 741etni oče Janez Zelenik vstal, pogledal, če njegov sm spi ter šel v klet po težko in ostro sekiro Ko je videl, da sin še trdno spi v postelji, ga je dvakrat s tako silo vsekal s sekiro na vrat, da je bil sin prt priči mrtev. Ko so kasneje prišli orožniki, je stari prevžitkar svoje dejanje priznal in izročil oprano sekiro, na kateri pa je bilo še nekaj krvavih madežev. Na včerajšnji razpravi je Janez Zelenik star. zahteval, naj se vse zaslišane priče povabijo še enkrat osebno, ker bodo lahko izpovedale, kako je rjegov sm zapravljal, pijančeval in grozil nemu m ?eni Umor je Zelenik priznal. Sodišče je njegovemu predlogu ugodilo in preložilo razpravo do prihodnjega porotnega zasedanja. NOČNI ROPARJI. Danes je stal pred mariborsko poroto samski tesar Franc Založnik iz Hudm v celiskem okraju, katerega so odstopih od celjske porote mariborski- Zagrešil je kmalu po prevratu dne 6. januarja 1919 pravi srednjeveški rop pri posestnikoma Ivanu Iršiču in Simonu Švabu v Sko-meriu uri Konjicah. V družbi tovarišev Jožefa Fijavža. Matija Brečka in Ignaca Rosa. ki so bili v vojaški obleki in oboroženi z vojaškimi puškami, s sekiro m obenem z električnimi svetiljkami. je Franc Založnik okrog polnoči stri pri Ir-5iču vežna vrata in roparji so vdrli v tihi dom Iršičevih. ki so se seve grozno prestrašili oboroženih tolovajev. Roparji so takoj nastavili gospodarju na prsi puško. katero pa je on zagrabil pri cevi m začela se je borba na življenje in smrt. Očetu je priskočil na pomoč 231etni sin j Filip Iršič. To priliko .ie porabil oče, da i je pesrrabil v drusri sobi samokres, s ka- ( terim pa ni upal streljati, ker se je bal. j da bi zadel domače. Zena je kričala »Je- , 7us, Jezus!*, roparji pa so tepli okrog s ] puškinimi kopiti, .sina Filipa je eden ma- j knil s sekiro oo glavi, da se je sin takoj ; onesvestil. Pri tem je še sunil enega ro- j paria za peč. oče je hotel strelati, samo- j kres pa se ni hotel sprožiti. Skočil je j zato po drugega, roparji pa so se med tem že umaknili v vežo. Gospodar pa si | tudi tia ni upal streljati, ker je bila ne- j kje v "bližini žena, pa je zaradi teme ni videl Naenkrat, pa je počil iz stopnic v vežo skozi zaprta vrata strel in zadel Iršičevo ženo. ki je kmalu nato izdihnila, , Na to so roparji odšli, ne da bi se jnn posrečilo vsled nadčloveškega odpora Iršičevih kaj odnesti. . Roparska strast pa tolovajem m dala miru in so se zato napotili od Iršiča k sosedu Simonu Švabu, kjer so ravno teko štrli vežna vrata in napadli spečo Švabovo družino. Tu so imeli roparji večjo srečo. Švaba so takoj napadli s sekiro, ga vrgli na tla in razorožili. Gospodar je moral mirno gledati, kako je ropar pobasal iz omare 4000 K denarja in dve hramlni knjižici. Potem so izginili m si ob potoku plen razdelili. Načrt za to , krvavo ropanje je napravil Franc Založ-nik. On je tudi povsod prvi vdrl vrata in pri Švabu stražil. da bi ne mogel priti nihče na pomoč. Sostorilee je doletela že meseca marca 1919 zaslužena kazen. obdolženi Franc Založnik pa je takoj po dejan iu neznano kam pobegnil in so ga šele 19. julija 1922 izsledili orožniki v Vrbovcu na Hrvatskem, kjer je bil osumljen zavratnega umora nad se-Ijakom Francom Škrinjeridem, ki je meseca aprila 1921 izginil, njegovo ženo pa si je Založnik pridobil za svojo prilez-nico. Ta umor pa se mu ni mogel dokazati Razprava je bila kratka. Soudeležena roparja Fijavž in Ros, ki sta prava tipa j nočnih roparjev in služita sedaj v mo- j ški kaznilnici 8, oziroma 10 let ječe, sta • pri zaslišanju izjavila, da je rop zasno- , val in vodil Založnik. Porotniki so nato j soglasno potrdili krivdo zaradi hudodel- f stva ropa in je bil Franc Založnik obso- J jen na 10 let težke ječe. J Gospodarstvo TRGOVSKA REKLAMA. Iz trgovskih krogov smo dobili sledeči dopis: V »Jutru* št 216 z dne 12. t. m. je napisa! g. dr. VI. Knafiič, članek, v ka, terem pravi med drugim, da se slovenski trgovec ne poslužuje moderne reklame, kakor drugi veliki narodi. K temu mi je omeniti, da je pri nas po vojni reklama res precej ponehala, in sicer radi pomanjkanja blaga in radi neprilik pri njegovi dobavi. Kdor danes ugodno kupi v inozemstvu in se mu tudi posreči v pravem momentu kupiti valuto in pri naših transportnih neprilikah v 1 ali 2 mesecih to blago uvoziti, proda to blago pač tudi lahko brez reklame. Razen tega kupujemo — radi pomanjkanja kapitala in ker se mora vse takoj plačati — navadno samo ono množino, katero v najugodnejšem slučaju lahko v eni sezoni prodamo. Največ pa ubijajo podjetnost trgovca in mu vzamejo veselje do trgovine in s tem tudi do reklame nekatere po grešne določbe zakona za pobijanje draginje. Davkarija (glasom uradnega Izvlečka, katerega imam v rokah) obdavči trgovca z vojnim davkom na podlagi čistega dobička 25 odst. To se pravi: Ce hna trgovec 4.000.000 K prometa, jc 1.000.000 K čistega dobička. Od tega vzame davkarija: Pridobnino 4000 X 4 16.000 K 170 % drž. pribitek 27.200 K 400 % doklade 64.000 K poslovni promet 1 % 40.000 K dohodnina 142.912 K voini davek 687.000 K natančno in strogo predpisano, Bt s$ mora vsak trgovec kaznovati z zaporom, ako kakšen predmet proda z večjim brutto-dobičkom ko 25 odst, ne oziraje se na to, ako je pri drugem podobnem predmetu 25 odst doplačal ta če ga tudi davčna oblast obdavči na podlagi 62 odstotnega dobička, mora pač zginiti vsaka podjetnost ln vsako veselje. Tudi vsako veselje do reklame. Ako sme tovarnar dvigati cene svojim lrdel-kom in ako sme producent ln špekulant v Vojvodini moki, žitu, špehu in drugim predmetom dvigati poljubno svoje cene, naj ima iste pravice tudi tjgovec, ki je eden glavnih stebrov vsake države. Če preiščete nazaj početek vsake tovarne, je sigumj^ skoro povsod ustanovitelj bil trgovec, trgovski potnik, sin trgovca ali trgovski sotrudnik. Ako torej hočete, da bo trgovec lahko plačal visoke predpisane davke, da se bo razvijal in končno, da bo ljudem s konkurenco lahko postregel s cenejšim blagom, potem mu pustite prosto dihati. = Hmeliarsko poročilo iz NOrnberga, 120. septembra: 400 bal prodanih, prima nespremenjen, srednji pri nazadaioSb ce nah. — Legisch. Skupaj 977.112 K Ako bi res zaslužil čistih 25 odst. od prometa, bi mu torej ostalo pri 4 milijonih prometa 22.888 K ali na mesec 1907 K! — Ker pa bi 25 odst. čistega plus 13 odstotkov režije od prometa znašalo 61 odst dobička na nabavno ceno, je torej tak dobiček izključen, ker noben trgovec ne more in noben predmet se ne da z 61 odst dobičkom prodati. Navadno znaša čisti dobiček manuiaktur-nega trgovca od prometa 6 do 8 odst., in če vzamemo izjemno v tem slučaju 10 odst. je od 4,000.000 K 400.000 K. Plačati je pa moral trgovec 977.112 K, toraj izgubi radi davkarije 577.112 K. Zakon o pobijanju draginje predpisuje največji bruto dobiček z 25 odst na nabavno ceno je 20 odst od prometa, in če se še odšteje 13 odst. režije, ostane čistega dobička 7 odst. To vse brez razlike na predmet, na sezono, na konjukturo in na valutne razmere. To pomeni: Ti ne smeš z dobičkom čez 25 odstotkov prodati ne kravate, ne bluze, ne klobuka, ne čevljev, ne naramnice, sploh nič, ker vse, kar rabiš za obleko, spada po zakonu pod življenske potrebščine. Mnogo predmetov pa se radi obče konkurence ne da prodati s 25 odst., tako n. pr. platno, belo in pisano, modrovina, parhent, hla-čevina itd. Sploh vsi konzumni artikli. Ce trgovec odračuna brez druge režije samo to, kar se zamčri, pokvari po izložbah in kar se pokrade, zasluži povprečno btto. 18 odst., obdavčen pa je na podlagi 62 odst. Sedaj pridejo pa še valutne razmere. Ko kupiš blago na Češkem, stane češka K 6 Kj in takrat je češki fabrikant kal-kuliral na podlagi Kč, ko je stala v Cu-rihu 9 cent. Ko je blago po 3 — 4 mesecih dospelo, je stala Kč 12 Kj in v Curi-hu 18 cent. Blago pri stanju Kč v Cu-rihu 18 cent se ne more prodati po kalkulaciji 9 cent, in ker tovarnar pri fiksni prodaji noče primerno popustiti t. i. 50 odst., ampak kvečjem 10 odst., mora toraj trgovec prodati blago z izgubo najmanj 20 — 30 odst.! To izgubo treba nekje nadomestiti z večjim dobičkom (zakon pa predpisuje, da se ne sme prodati nobeno blago z več dobička kakor 25 odst.). Edini izhod imaš torej, da vja-meš kakšnega avstrijskega, nemškega ali italijanskega iabrikanta ali engrosista (na ta način, kot si bil sam vjet), da kupi, ko je bila valuta v fabrikantovi državi visoka, in plača, ko je bila nizka, ali da kupi večji kvantum v momentu, prodno cene poskočijo in prodajalec ni informiran o dnevnih cenah. Ker pa naš zakon predpisuje, da ne smeš zaslužiti pri nobenem predmetu več kakor 25 odstotkov, mora trgcvcc ali zakon obiti ali pa tako kupčijo v lastno škodo, t j. tudi v škodo naše države opustiti in dopustiti da gre podjetje v propast. Za stalno in velikopotezno reklamo treba denarja, interesa ter veselje, ne samo da trgovina trgovca preživi, ampak da se trgovina stalno širi ln napreduje. Pri teh razmerah pa, ko ima trgovec roke vezane, ko ga vsakdo lahko naznani radi navijanja cen in ko ima vsak sodnik Berza Zagreb, devize: Dunaj 0.093 - 0.098, Berlin 4.85 — 5.15, Budimpešta 2.65 — 3.05, Bukarešta 48.50, Milan 284.50 — 289.50. London 297.80 — 303.80, New-york 67.50 — 68.50, Pariz 506 — 514, Praga 209.25 — 214.25, Švica 1260 — 1280, Varšava 0.99 — 1.09, valute: dolar 67, češke krone 202 — 210, marke 4.80 — 5.40, leji 43 — 47, Kre 278 — 288, drahme 170. Trg. obrtna banka 60 — 62. Brodska banka 72 — 75. Hrvatska eskomptna banka 154 — 159. Jadranska banka 405 — 420. Jugoslover.ska banka 104 — 105. Ljubljanska kreditna banka 210 — 220. Slavenska banka 112. Praštediona 1100 — 1110. Slovenska eskomptna banka 176.50. Srpska banka 152 — 153. Narodna šumska Industrija 93 — 97. Našička industrija drva 123 — 125. Outman 335 — 343. Union 625. Ljubljanske strojne tofarue 175. Trboveljska premogokopna družba 300. Beograd, devize: Berlin 4.65 — 4.75. Budimpešta 2.70 — 2.80, Bukarešt 45.5P — 47.50. Milan 2S5 — 287, London 29S — 300, Newyoik 67 — 68, Pariz 508 — 512, Praga 210 — 217, Ženeva 1272 — 1275, Sofiia 40 — 44, Solun 172, Dunaj 0.092 — 0.095, valute: iranki 503 — 506, leji 47, marke 5, avstr. krone 0.093. Dunsl, devize: Zagreb 259.75 - 260.25, Beograd 1039 — 1041, Berlin 52.85 — 53.15, Budimpešta 29.45 — 29.55, Lor.don 330.200 — 330.800, Milan 313! — 3139, Newyork 74.625 — 74.775, Pariz 5674 — 5686. Praga 2347 — 2353. Sofija 452.50 — 453.50. Varšava 1020 — 10.30, Curih 13.935 — 13.965. valute: dolarji 74.250 — 74.550, levi 408 — 412, nemške marke 53 — 54, funti 329.700 — 330.700, fr. franki 5615 — 5645, lire 3C97.50 — 3112.50, dinarji 1028 — 1032, poljske marke 995 — 1025, leji 469 — 471, švic. franki 13.850 — 13.910, češke krone 2335 — 2345. madž. krone 29.20 — 29.40. Praga. devize: Berlin 222.5 — 242.5, Curih " 582 — 587.50, Milan 130.75 — 132.25, Pariz 237.50 — 239, London 137.25'— 138.75, Netvyork 31.05 — 31.45, Beograd 42.62, — 43.12, Sofija 18.60 — 18.90, Dunaj 0.0375 — 0.0475. Varšava 0.38 — 0.48, Budimpešta 127.50 — 137.50. Curih, devize: Berlin 0.38. Newyork 535.50, London 23.69. Pariz 40.70, Milan 22.52, Praga 17. Budimpešta 0.22, Zagreb 1.82. Sofiia 3.20, Varšava 0.07, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.00875. Berlin, devize: Italija 5867.65 — 5882.35, London 6142.30 — 6157.70, Nev-york 13S.526 — 139.174, Pariz 10.601.7C — 10.628.30. Švica 25.967.50 — 26.032.50 Dunaj 1.88 — 1.92, Praga 4404.45 -4415.55, Budimpešta 53.93 — 54.07, So-fija 843.90 — 846.10. __ Odgovorni- urednik Fr. Brozovlč. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra*. Tisk "Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani ~~ 3278 Samostojno lajo (za enostavno) rmožno slovenske in nemške j stenografije, cirilice in nemščine popolnoma, i ki je obenem prvovrstna strojepiska, sa ! sprejme takoj. Vsa oskrba v hiši. Lastnoročni mesne ponudbe z zahtevami in izpri-: čovali 'sa V. Blzfak in firusr, tvornica keksov v Rogaški Slatini. 3278 m?___svojim p. n. odjemalcem, da sera se preselil u Po- tf&ZESIlj&Bi Ijanske ceste št, 12 v lastno hišo v Reber st. 11, vhod iz Starega trea. 3287 teli mojster Franc fip, Ijiln, M i!, i olb Dolenjski cesti izvršuje vsakovrstna nova krovska dela, kakor: koranitem. etemitom, škako. opeko, lepenko, lesnim cementom itd. Istotako sprejema popravila rami h starih' streh. Na zahtevo tudi zalaga z zgoraj navedenim blagom. — Delo preizkušeno, solidno ter po najnižjih dnevnih cenah. 8237 GABRIJELA ZAPOLSKA: Ljubezen na počitnicah Roman. Kolikokrat je hotela vprašati Por-Žickega: - zastirali pred to srebrno mesci ■. Že-browski je namreč trdil, da mu lunin svit ne da spati. A naspati se mora. da more v pisarno Ampak ona luna, ki visi nad strehami, mokrimi od dežja in pokritimi s premofrovim prahom, je usiljiva in sovražna; njena svetloba ni sladka in ljubkujoča, kakor tu... In zato so pred njo tako skrbno zastirali okna, zato se .je je tako ogibala duša ... Tako je premišljala Tuska ter zrla skozi neza-strto okno. Mahoma se je pojavila senca. »Se ne spite, gospa?* Objave * Zdravniki pozor! Skupni odhod ude-(ežnikov sarajevskega zdravniškega kongresa 23. t. m. s popoldanskim brzuvla-kom. Kdor še potnih legitimacij ni dobil, jih dobi pri g. dr. Tičarju pred odhodom vlaka. * Slovensko zdravniško društvo poživlja svoje člane, da se udeleže pogreba g. dr. Andrej Lisjaka. Mesto venca bo darovalo društvo primerno vsoto za pokojninski sklad zdravniških vdov in sirot. * Društvo za zgradbo sokolskega doma v Šiški izreka vsem darovalcem in vsem, ki so sodelovali pri tomboli, bratsko zahvalo. Zdravo! — Odbor. * Vpisovanje v tečaje živih jezikov (srbohrvaščina, francoščina, angleščina, nemščina) se bo vršilo do zaključno 26. t. m. vsak dan od pol 6 do pol 7. ure zvečer, Bethovnova ulica 7, pritličje levo. — Josip Jeras. * Pevcem in pevkam pevskega društva «Slaveo. Pevske vaje se prično zopet redno vsak pondeljek točno ob 8. zvečer za ženski in vsako sredo točno ob 8. zvečer za moški zbor. Prva pevska vaja v pondeljek. 25. t. m. za ženski zbor. Pridite polnoštevilno. Ob ravno istih dneh se sprejemajo tudi novi pevci in pevke, ki imajo veselje do petja. — Pevovodja. * Klub ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani naznanja, da se od v zadnji številki »Lovca* napovedanih letošnjih jesenskih tekem vrši samo tekma pri Ljubljani. Tekmi na Štajerskem in Hrvatskem odpadeta vsled nepričakovanih ovir. Klub vabi lovce iz Štajerske in Hrvatske, da priglase svoje pse k ljubljanski tekmi, ki se vrši v lovišču občine D. M. v Poiju dne 1. oktobra. Natančnejša določila so objavljena v »Lovcu*. Zbirališče je ob pol osmi uri na dvorišču tovarne Hribar (Zaloška cesta 14). Kdor se zanima za delo lovskih psov, naj si ogleda kot gledalec tekmo. * Tečaj za damsko prikrojevanje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava prirediti v par tednih tečaj za damsko prikrojevanje v Ljubljani v dopoldanskih ali popoldanskih urah. Inte-resentinje, mojstrice ali pomočnice, naj prijavijo svojo udeležbo pismeno ali ustmeno pri Uradu za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22, najkasneje do 31. oktobra. * Našla se je v Ljubljani usnjena denarnica z manjšo vsoto denarja in so-kolsko legitimacijo. Izgubitelj naj se zglasi v trafiki, Prešernova ulica 54. PorificH Je stal pred oEnom. »Pridite pred hišo... Tako divno je ... pokramljava nekoliko.* »Hladno je!* »Ogrnite se.* Tuska je zbrala vse moči, da se ubrani izkušnjavi. »Ne. Nocoj ne! Ostanem raje doma.* Rekla je to z mehkim glasom, kar kor v strahu, da odide. A ni odšel nego je ostal pod oknom. »Škoda* — je dejal, mislil sem, da pojdete še malo na izprehod. Naši so mi predlagali dolg nočni izlet.* »Pa pojdite, gospod!* »Morda pojdem.* Toda oprl se je ob okvir okna in ni šel. »Gospa, vi ne znate živeti,* je rekel in jo skrbno opazoval. »Jaz? Saj živim vendar prav tako. kakor vse ženske v mojih razmerah.* »Saj to je ravno ... kakor vse. Toda vsak človek je dolžan, da si uredi življenje po svoji lastni fazoni. V tem tiči vsa filozofija.* »Prilagoditi se moram prevzetim obveznostim.* »A v čem jih prekršite, ako nekoliko odnehate z nasilnostmi do same sebe?* »O. to se vam samo zdi, gospod.* Približala se mu je, kakor da jo vabi k sebi čar njegovega glasu. Stala je prav pred oknom. Svetloba je kazala vsako njeno linijo. Zlati lasje so se svetili kakor aureola: obraz pa je tonil v senci. »Lepa ste!* je deial smehljaje in s prepričanjem. »0!» »Da. repa, a ne otfkrlTosrCna, In to pokvarja vse. Narediti moram iz vas odkrito ženo... Pst! Nobene besede! Niti zapazili ne boste, kako hitro se izpremenite. Vaš mož mi bo še hvaležen. Dober človek mora biti!» Tuska je hotela pritrditi, toda nekaj nerazumljivega jej je zopet stisnilo grlo. »Ali imate njegovo fotografijo?* »Da!* »In od dečkov tudi?* »Pokažite mi jih!* Tuska je poiskala fotografije moža in dveh sinov v šablonskih pozah. Ze-brawski je na tej sliki izgledal mi-zerno kakor kak jetičen kancelist. To ni bil mož, ki bi mogel imponirati ter postaviti tudi njo v ugodno razsvetljavo. Sliki dečkov sta bili boljši. Starejši je bil fotografiran kot gimnazijec, miajši v žametnem oblačilu z Van Dyckovskim ovratnikom. Vzela je fotografiji dečkov ter ju dala Por-žickemu. »Čedna otroka, ali brez življenja... kakor figuri iz mavca. Komu pa sta podobna, vam ali vašemu soprogu?... In kje imate moževo sliko?* »Ne vem... ne morem je najti.* »To pa ni lepo. Navada je, da stoji s fotografijami otrok vred na mizi. Tako delajo vse dame na letoviščih,* je dejal z ironskim nasmehom. Tuska mu je vzela fotografiji dečkov. »Torej imam prav, da jaz ne delam tako, ker bi se mi zopet posmehovali.* »Ne, nimam pravice.* »In posmehovati se drugim, imate pravico?* Merila sta se s pogledi. »Morda,* Je zajeerjaj. »Uboge ženske!* je vzdihnila Tuska in zmajala z glavo. »Oh! Uboge ... žrtve! V resnici ni bila nobena izmed njih preveč žalostna. Malo so včasih jokale, a si potem popudrale svoj nosek in so bile še lepše.* Tuska je v 6voji fantaziji zagledala pred seboj črno oblečeno ženo, ki je na kuznički verandi izpod okroglega klobuka zrla otožno in sočutno nanjo. »In mislite, da so vse pozabile?* »To se razume.* »A ... Šnapsja,* Naglo se je iztrgalo to ime in je padlo težko, kakor pada ptič z zlomljenimi krili naglo na strnišče. »Šnapsja?* »No ..., ona v črnini... igralka.* »Ali Šnapsja, ta je naša. To je nekaj drugega.* »Ona je vendar tudi ženska.* »Seveda! Pa še kakšna!... Ali ta ne šteje. To ni bilo ljubimkovanje.* »Ona torej ni pozabila?* »Gotovo, da ni! Kaj hočete, gospa? Skupna beda, revščina provincije. Kuhala je na samovarju s petrolejem. A čestokrat ni bilo kaj deti v lonec ... In ti zima. Za kulisami mraz. A bila je vedno dobra in zvesta.* »In vi, gospod?* »Jaz? ... Bilo je različno. Ali večinoma sem jej bil zvest...» Zresnil se je. Oči so gledale nekam v daljavo. »In vendar ste nehali ljubiti jo?* je šepetala Tuska. »Kaj? Ali mislite, da naj bi j0 bil ljubil vse živi jen,je?* je vprašal Poržicki že zopet vesel... »Vso sezono je trajalo, dokler ni bila končno an- gažirana drugam, potem je bilo konec ... Sezonovka pač...» »Kako pravite?* »No ... sezonovka — sezonska ljubezen ... Pri nas v gledališču štejemo ljubezen po sezonah ... Ljubila sta se pol sezone... celo sezono .., pravimo ...» «!!!» »Oh. kakšne velike oči delate, gospa Tuska! V takile mesečni noči kar mrgoli flirtov. A vse samo za kratek čas. Klavir je odprt, umetnik zaigra iz navade... drugi se pridružijo ... in stvar je v tiru. Vidite gospa ... iz kurtuazije ... galanterije... VoilA!* Bil je zopet samozavesten, vesel, razigran. Sedel je na klop, ki je stala pod oknom ter naslonil svoj obraz ljubeznivo ob okno. Tusko je vfo prevzela njegova veselost njegova brezskrbnost... Mahoma jo je vprašal s tihim, prijetno donečim glasom: »Torej... kdaj 6e zaljubite vame?* »Sezonovka.* je vprašala v šali »Seveda. Več vendar ne smem zahtevati od vas.., Sicer pa že še pride ...» »Kaj?* »Da se zaljubite vame.* »Jaz pa vam rečem, da ne pride.* Glas se jej je tresel, ko je govorila to. Poržicki se je ljubeznivo smehljal. »Dajte, staviva!* »Vi ste cinik.* »Hočem, da bi se nekoliko oprostili teh modnih formalnosti, da bi bili — bolj ženska.* »Vam se zdi ženska, ki se zaveda svojih dolžnosti — manj ženska?* Črne oči igralca so se razširile od začudenja. (Dalje prihodnjič.) Priporočajte , Jutro ž" Stare klobuke, veluri 9 in dr. sprejemam v preoblikovanje, ravnotako tudi vsa modistovska dela, svilene klobuke, čepice itd. Nova naročila točno, okusno in ceno. — Štemberger, Dunajska cesta 9. 3282 I Bi. t Rudolf Zalete se preseli dne 25. t. in. v Šelenburgovo ul. 6, I. nadstr. desno, ter bo začel redno ordiniratl vsak dan od 9. - U. dop, in od 2. - 4. popol. 3270 Večji m!in išče za takoj. 3260 Ponudbe pod „M;lnar" na Anončni zavod DRAGO BE-ELJAK, Ljubljana, Sodna ul. 5. za dame, gospode in deco, oprema za novorojenčke po najnižjih cenah v Pri 43/1 LlubUana, Mestni trg 19. »fanalo a« SO baaadl Oln. 3'—, rji tih «»d»l]n|lh S bmadi < Oln. — Trflovakl »glaat, doplaovanla, «a-premičnin, do 20 baaadl 6 Oln., noklh oada'!n|lh 6 baaedl 2 Din. m- PHia .. aapral. (Lahka tudi • —znamkah.) Na »oraianla a* odgovarja I«, aka la vprai>n|u prHolen« mamica ca odgovor. ■ Išdo službe 3264 Proda se hiša z lepim vrtom tik okrajne ceste v Trbovljah, Loke št 269, primerna za vsako obrt. Cena 125.000 Din. Več se poizve pri Ivanu Orešniku, zaloga pve „Union-, Trbovlje. S188 Proda se okoii 3275 ic o S, družne banke « Ljubljani. Pismene ponudbe pod fifro „Delnloe" na Anončno in reklamno družbo Aloma Com-pany, Ljubljana, Kongresni trg 3. kot hotelski letno prakso, ali pozneje, uprava vratar s 16 Nastop takoj Naslov poT(S •Jutra*. Dve gospodični iščeta stanovanje s hrano proti dobremu plačilu. Sobo sprejmeta skupno ali posamezno. Pismene ponudbo je nasloviti na poštni predal št. 104. 3246 Elektrotehnik, verziran zlasti v akumulatorski stroki in komercijelno izvežban, se išče za večje podjetje v Sloveniji. Natančne ponudbe z navedbo zahtev ca upravo »Jutra* pod »Elektrotehnik*. 3247 vnovi hiši, pripravni za delavnice ali skladišča se dado v najem. Na emnino je plačati za tri leta naprej. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Tri leta". Naprodaj reč vagonov suhega, zdravega 100 kg po 75U K, stisnjenega, postavljenega vagon Novska, dalje več vagonov čistega in zdravega za dame. qosoode in deco priporoča tvrdka A. Sc E. Skaberne, Ljubljana. Mestni trg St. 10. nb Poštna pomočnica se takoj sprejme pri poštnem i uradu v Jareuiui v Slovenskih goricah. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. | Gradbeno podjetje 3 " ing, Dukič in drug j I Ljubiiana, Bohoričeva u .20. | | se priporoča za vsa v to | " stroko »padajoča dela. | Lesni strokovnjak, verziran v vseh pisarniških in tenhičnih poslih, s popolnim obvladanjem slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, z dobrimi referencami ia vsestranskimi zvezami v obm ič u Srbije, išče trajnega mi:sta. Položi tudi kavcijo. Po' udbe pod »Prvovrstna moč 5000» ca upravo »Jutra*. 3295 100 kg po K 13'50. franko vsgon Vpra-ati je pri Marka Bado vinarju, Novaka (Slavonija). 3274 Za luMiv ki nese letno 100 do 200 % naloženega kapitala, se išče deležnika s pol milijona dinarjev. Naslove interesentov sprejme Anončni zavod DRAGO BESELJAK. Ljubljana, Sodna ulica 5, pod „Najboijše št. 357". a*« Sprejme se zlatarski vajencc in pomoč-' nik, pri Janku Dernotu, zlatarju v Spodnji Šiški 6291 Absolvent 3221 slovenske 'rgovske šole želi pr m -rne službe s 15. oktob rum v kakem trgovskem podjetiu f Ljubljani. Cen ene ponudbe z navedbo plate pod «Marl iv in zanesljiv* na upravo »Jutra*. Bukova drva 3283 in oglje, vsako množino, kupi Ludvik Ileršič, Ljubljana, Kupimo več vagonov lepih, suhih, prima bakovih drv po meter dolgih, brez grč in brez okrog-line (vejevje). Ponudbe na poštni predal 43, Ljubljana, glavna pošta. 3293 Gramofon, 3241 boljše vrste, s koncer nimi ploščami, kupi Kino Meteor, Novo mesto. Ponudbe ca upravo »Jutra* pod »Nujno*. 3276 Stanovanj« 3290 z dvema aii tremi sobami kuhinjo in pritiklinami išče za takoj ali pozneje mirna stranka treh oseb. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra, pod »Stanovanje«. Trgovski lokal se takoj vzame t najem, even* tuelno z gostilno. Naslov na upravo »Jutra* pod »Trgovski lokal*. 3279 Prodam objektiv, Rapid aplanat. Ser. D. F. 7, Nr. 2, F = 200, Emil Busch, A. G., Rotbenav. Kdo, pove uprava »Jutra*. 3280 Prodam 3288 dobro ohranjen »Meyers Iileines - KonversationB - Lexi-kon» 7. natis (6 zveskov) A. Mastnak, Cerknica 37. Dva otroška vozička sta naprodaj. Ogleda se ju lahko Sv. Petra casta 3, v trgovini Pečar. 3290 Kompletna spalna soba s peresnicami in posteljnim perilom, skoraj novo, nekaj posode ic skij (Bilgeri) Ee ceco proda. Ogleda se v nedeljo dopoldne v Medvodah. Vila Urbaoc. 3236 Malo stanovanje, dve sobi in kuhinja v Skofji Loki, zamenjam za enako (ali tudi z eno sobo) v Ljubljani Kaslovl 3271 dijaških stanovanj sa dobijo še pri g Likarju, Poljanska cesti 87, vila Bergmann Vpisovanje v tečaje živih jezikov (srbohrvaščina, francoščina, angleščina, nemščina) se bo vršilo do zaključno 26. t. m. vsak dan od '/j6. do Vj7. ure zvečer, Beethovnova ul.7, priti. levo. Josip Jeras. 328S InstrokolJ« sprejme akademik, cand. phii, z vzgojeslovnim izpitom in z d bro metodo pouka, za predmete gimnazije in realke. Obvlada perfektno slo. en-ščino, srbohrvaščino in nemščino. Ponudbe pod «Pouk» na upravo »Jutra*. Na?lov istotam. 3277 Sesanje drv z motornim obratom. Naročila sprejema Ludvik Ileršič na Friškovca 3284 Pouk v oltrah se daje. Naslov pove uprava »Jutra*. 3286 v nedeljo dne 24. septembra in v torek dne 28. septembra 1.1. 9 dirk, 2 konkurenčni vožnji preko zaprek, dirka na razdaljo po cesti 18 km. Začetek ob 2. uri popoldne. Posebni vlak iz Maribora (glavni kolodvor) na Tezno ob pol 2. uri in nazaj ob tri četrt na 7. uro zvečer. Vstopnina 10 Din. 3292