Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto LXV., št. 53 Ljubljana, sobota 5. marca 1932 Cena Din i.- Iznaja vsais dan popoldne, izvzemdi nedeljo tn praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica št. A Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — ML 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c. Tel. št. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Proračun v načelu sprejet Včeraj je bila zaključena splošna razprava o proračunu — Narodna skupščina je danes po govoru finančnega ministra proračun v načelu sprejela z 268 proti 10 glasovom ter je takoj nato pričela podrobno razpravo Beograd, 5. marca. Narodna skupščina je včeraj končala načelno razpravo o proračunu. Na včerajšnji popoldanski seji je govorilo še 14 govornikov, skupno pa je v načelni razpravi povzelo besedo nad 70 narodnih poslancev, ki so z vseh strani osvetlili gospodarski položaj in politični položaj v državi. Skozi vso debato se je vila kakor rdeča nit zahteva po racijonalni štednji v vsem državnem gospodarstvu, da bi se na ta način omilila davčna bremena in spravile javne dajatve v sklad s sedanjo splošno gospodarsko stisko. Danes dopoldne je finančni minister zaključil načelno debato z daljšim govorom, v katerem je res u mi ral iznesene predloge in želje ter po vda ril, da je vlada storila vse, kar je bilo v danih prilikah mogoče, da sestavi realen proračun, ki je obenem v skladu z gospodarskimi prilikami v državi. Vlada se zaveda, da so davčna bremena še vedno zelo visoka, vendar pa važni državni interesi in splošne koristi naroda onemogočajo zaenkrat še večjo znižanje državnih izdatkov. V nad enournem govora je finančni minister obširno razložil glavne smernice naše finančne politike in na-glašal, da bo vlada upoštevala vse dobronamerne predloge in inicijative, ki jih je podala splošna debata, kakor tudi vse predloge, Id jih bo Narodna skupščina v tem pogledu še sprožila. Vlada bo tudi v bodoče vodila politiko, ki je osnovana na zdravih načelih, a to so ravnotežje proračuna, stabilnost dinarja in zdrava ter razumna davčna politika. Narodna skupščina je sprejela govor finančnega ministra z burnim odobravanjem. Takoj nato se je pričelo glasovanje o proračunu. Skupščinski tajnik je pozi- val narodne poslance po imenu in vsak je glasoval z izjavo »za« ali »proti«. Skupno je glasovalo 278 poslancev. Za proračun je glasovalo 268, proti pa 10. Izmed poslancev dravske banovine je glasoval proti narodni poslanec Alojzij Pavlic. Ob 11. dopoldne je predsednik Narodne skupščine ugotovil, da je proračun v načelu z ogromno večino sprejet ter je takoj nato odredil pričetek podrobne razprave. Do opoldne so bili tudi v podrobnostih sprejeti proračuni vrhovne državne uprave, ki obsegajo vrhovno državno upravo, pokojnine in državne dolgove, nato pa se je pričela razprava o proračunu ministrstva za pravosodje. Razpravo je otvoril minister g. Maksimovič z daljšim ekspozejem ter ob uri, ko to poročamo, še govori. Uredba o prometu s filmi Kako je zamišljeno pospeševanje domače filmske produkcije — Obvezno predvajanje kulturnih filmov Beograd, 5. marca. AA. Prosvetni minister je na podlaga zakona o uredit-v.i prometa s tilnil predpisal uredbo o prometu s filmi, tat določa med drugim; Kinematografske filme, namenjene prometu, bo se pravi (prikazovanju pred določeno skupino ljudi, v zgradban aLi v sobanah, ki so v to svrho posebej pripravljene aH v odprtin prostorih, prenosnih šato-rih, v klubih, društvih ata" drugih zaključenih družbah, jo treba predložiti državni filmski centrali v registracijo in zaradi oventua-Lne cenzure, preden pridejo v promet. Prošnje za registriranje lahko predloži samo oseba ali podjetje, ki se peča z uvozom filmov iz inozemstva ali s produkcijo filmov v državi sami aLi sploh s prometom s filmi, in ki ima za te posle predpisano dovoljenje K prošnji je treba (predložiti film in v treh Izvodih naslov filma, kratek popis njegove vsebine in nato po vrsti vse to, kar je predpisano v čl. pravilnika o cenzuri filmov z dne 22. februarja 1932. Ako film v smislu 61. 7 in 23 navedenega pravilnika ne spada pod cenzuro, >e tre-bo priložiti k filmu naslov besedila in kratek oipis filmove vsebine samo v enem izvodu. Naknadno registriranje se bo pričelo 15 dni po uveljavitvi te uredbe, zaključeno pa Dajmanj 15% metraže uvožeala zabavna registriranja ne bodo več dovoljena. Prijavljanje filmov domače produkcije k uvoženim zabavnim filmom. Osebe ali podjetja, ki od 5. marca 1932 naprej piredlože državni filmski centrali uvožene zabavne filme v cenzuro in v registracijo, morajo dokazati, da obenem izročajo v promet aLi da bodo v določenem jim roku izročili v promet odgovarjajoče število metrov domačega filma iste vrste, to se pravi poleg nemega inozemskega, nemega domačega, a poleg zvočnega inozemskega, zvočnega domačega in sicer do konca leta 1933, dolge najmanj 7% metraže uvoženega zabavnega filma, po tem roku ap najmanj 15% metraže uvoženih zabavnih filmov. Ako se obenem z uvoženim zabavnim filmom predloži sam film domače produik-cije v cenzuro in v registracijo po predpisih, veljavnih za cenzuriranje in registriranje filmov, se mora dokazati, da je odgovarjajoča metraža domačega filma samo izgotovilo aLi dalo producirati doma ali ga neposredno ali posredno nabavilo od domačega producenta in da lastnik tega filma pristaje na to, da se ta film veže Izključna s filmi iz inozemstva, ki jih uvaža te oseba ali podjetje. Nadzorstvo nad to službo in nad to domačo produkcijo filmov kakor tudi glede prijavljanja domačih tilmov k inozemskim limom, bo opravljala državna filmska centrala Obračuni glede metraže itd. bodo 3 mesečni Presežki domače prod-ukcije se t>odo vračunali pri uvozu novca zabavnih filmov če pa bo primanjkljaj, bo moralo podjetje položiti razliko državni filmski centrali S tujimi zabavnimi tim je mogoče vezati le cenzurirane in še nevezane domače filme. Tretje poglavje obsega določbe * J o predvajanja kulturnih filmov. Glede predvajanja kulturnih filmov bo državna filmska centrala dala kinematografskim podjetjem obrazce, ki jih bodo morala v vseh rubrikah točno izpolniti za vsako predstavo posebej. Te podatke bodo potrjevali organi Splošne upravne oblasti prve stopnje. Na podlagi teh podatkov in obrazcev bo državna filmska centrala obračunavala s kinematrografskimi podjetji glede na njihove obveze o predvajanju kulturnih filmov. Presežke metraže pri predvajanju kulturnih filmovo sme državna filmska centrala vračunati v korist družili predstav. Posamezne kulturne filme smejo kinematografi predvajati največ dvakrat v letu, če menjajo zabavni program enkrat tedensko, trikrat če menjajo program dvakrat tedensko, štirikrat pa kinematografi, ki menjajo zabavni program najmanj trikrat na teden. V* 14 dneh po uveljavitvi te uredbe morajo kinematografi predložiti državni filmski centrali podatke o imenu in sedežu kinematografa (banovina, srez, kraj, ulica, hišna številka, ime in stanovanje lastnika, zakupca in upravitelja kinematografa, ime in stanovanje operaterja, sistem aparatur^ dovoljenje pristojnega oblastva za kinematografsko obrt v potrjenem prepisu, število sedežev in stojišč, redne in izredne vstopnice itd. Incident na poljski meji Varšava, 5. m ar-1 a. AA. Blizu kraja Lunin jec je obmejna patrulja aretirala sumljivega neznanca in ga odvedla na stražnico, kjer je od njega zahtevala, da izroči orožje. Aretiranec je vzel iz žepa revolver in ga položil na mizo. Toda ko je za trenutek ostal brez nadzorstva, je potegnil Iz žepa drugi revolver In začel streljati na Oficirja obmejne straže in na nekega policijskega oficirja ter oba ubil. Merilcu se je posrečilo pobegniti. Mislijo, da je neznanec komunistični agitator. Kongres zrakoplovnih družb Varšava, 5. marca. AA. Dne 16. in 16. marca bo v Varšavi 27. mednarodni kongres trgovskih zrakoplovnih družb. Kongresu bo predsedoval ravnatelj poljske zrakoplovne điružbe kiž. Makovski, za podpredsednika je določen predsednik madžarskega letalskega prometa princ Hc"-.en-kftet Pogojno podaljšanje nemškega kredita Pariz, 5. marca. AA. Dobro poučeni finančni krogi smatrajo, da bo kredit v znesku 100 milijonov dolarjev, ki ga je prejela nemška Narodna banka od mednarodne reparacijske banke in od emisijskih zavodov Zedinlenih držav. Francije tn An. gflije. podaljšan za tri mesece, vendar pod pogojem, da nemška Narodna banka zaenkrat amortizira 10 odstotkov tega kredita. Sneg v Grčiji Atene, 5. marca. g. Mnogo krajev na Pe-loponezu je zaradi zadnjih snežnih žametov popolnoma odrezanih od sveta. V teh krajih vlada lakota. Vlada skuša ogroženim krajem dobaviti živila z letali. Amerika je pripravljena Washington, 5. marca. v. Pomočnik vojnega ministra Zedinjenih držav Pevn je izjavil, da je vojno ministrstvo ukrenilo vse potrebno, da bo mogoče v primeru vojnega konflikta takoj preurediti 12.000 industrijskih podjetij za izdelavo vojnega materijala, municije itd. Posebno pozornost je posvetilo ministrstvo tovarnam za letala in avtomobile ter ladjedelnicam. Francoska ponudba Italiji Curili, 5. marca. >Xeue Zuricher Zei-tunge poroča, da je Francija ponudila Italiji Kamerun ter ji obljubila tudi še razne druge koncesije na gospodarskem polju, ako Italija podpre francoski razorožitveoi predlog ter sklene tesnejše sodelovanje s Francijo. Italija doslej na to ponudbo še ni odgovorila. V diplomatskih krogih naglašajo, da je to največja ponudba, kar jih beleži povojna diplomacija. Volilna borba v Nemčiji Berlin, j. marca. s. Hindenburg bo nekaj dni pred volitvami imel govor v radiju. Tudi dr. Brtining in drugi člani kabineta bodo sodelovali v volilni borbi. Hin- denburgov odbor je moral državnemu predsedniku obljubiti, da bo vodil volilno borbo častno in brez sovražnosti. Hitler je na propagandnem potovanju po Nemčiji, ki sliči triumfu. V Hamburgu je govoril pred n.ooo, na Fomoranskem pred 12.000 in v Vratislavi pred 40.000 poslušalci. Potres v Bolgariji Sofija, =f. marca. AA. 3. marca so občutili v Bolgariji tri potres«. Prvi močnejši sunek se je čutil v Camlcoliji, znanem letovišču, kjer rma tudn kralj Boris svojo vito. Sunek je trajal 4 sekunde. Škode ni. On*gi sunek so čutili v rilskem samostanu, čhili so rudi podzemeljsko bobnenje, vendar sunek n.i bij hud. Ta potres je bil horicontalen. Tudd tu ni bilo škode. Tretji sunek so čuttiii v Karabimaru. Vsi trije sunki so prišli v večjem razdobju. Razpis volitev v Franciji Parii, 5. marca, g, Levičarski republikanci, katerim pripada tudi skupina okoli Tar-dieuja je stavila vladi predlogo, naj se vršijo zbornične volitve 24. aprila, ožje volitve pa 1. maja. Nov argentinski ke-vtzul v Zagreba Beograd, 5. marca. AA. Vlada argentinske republike je imenovala g. Celsa de Bar-risona za generalnega konzula argentinske republike v Zagrebu. Področje mu je vse ozemlje kraljevine Jugoslavije. Eksekvatu-ra mu je bila izdana 30. januarja. Vojne na Daljnem vzhodu še ne bo kmalu konec Novi krvavi spopadi med japonskimi in kitajskimi četami — Dvorezna politika Japonske — Kitajci se bodo branili do zadnjega moža šanghaj, 5. marca. Dočim poudarjajo Japonci v ženevi svojo miroljubnost in zagotavljajo, da se bodo takoj umaknili s kitajskega ozemlja, čim bodo kitajske čete zapustile Šanghaj, izvajajo v praksi povsem drugo taktiko. Kitajci so se že pred dvema dnevoma umaknili izpred Šanghaja daleč nazaj za ono linijo, ki so jo prvotno določili Japonci ter so tako izpolnili vse glavne zahtevo Japoncev, toda Japonci sovražnosti niso ostavili, kakor so oficijelno napovedovali japonski zastopniki pri vseh velesilah, marveč so izkrcali pri Šanghaja v teku včerajšnjega dne nada lj ni h 16.000 mož ter nadaljujejo svoj »zmagoslavni« pohod za bežečimi Kitajci. Do davi so prodrli že 40 milj izza Šanghaja, kjer pa so naleteli zopet na organiziran odpor kitajskih čet, Kitajci so se utrdili na provizorični liniji, koder so počakali na Japonce ter jih napadli s tako silovitostjo, da so se morali Japonci umakniti. Mesti Liuho in Liičing, ki so ju Japonci včeraj zavzeli, so morali danes po težkih izgubah zopet prepustiti Kitajcem. Prihod generala Fenga je zelo ojačal kitajsko armado, ki narašča skoraj od ure do ure, ker se javljajo neprestano oddelki do-brovoljcev. Kitajski finančni minister Sung in zastopnik zunanjega ministra Kvotajči sta izjavila novinarjem, da Kitajci ne bodo odnehali prej, predno ne bodo osvobodili zadnje ped i kitajske zemlje. Vse kaže, da se bodo odločilni dogodki na Daljnem vzhodu sedaj šele pričeli. Tako na japonski, kakor na kitajski strani računajo na dolgotrajno borbo. Kitajci se mrzlično oborožujejo ter m naročili v Ameriki mnogo vojnega materijala. mm Lindberghov sinček še vedno v rokah roparjev Policija je izgubila že vsako nado, Lfridbergh pa še vedno upa ia apelira na razbojnike Newyork, 5. marca. Vse prizadevanje policije ter Lingbergha in njegove žene, da bi izvedeli za kraj, kjer je skrit Lindberghov otrok, je bilo dosedaj zaman. Ldndbergn je snoči naslovil na roparje po radiju nov apel, v katerem jih je prosil, naj mu sporoče, kam naj pošlje zahtevano odkupnino in kje naj išče otroka. Izjavil je, da je pripravljen odlrapiiino podvojiti, samo naj mu vrnejo otroka. Ker je Lindbergh domneval, da roparji zato ne dajo glasu od sebe, ker je v Landberghovi vili nastanjena policija, je prosil policijsko ravnateljstvo, naj umakne policijske straže iz okolice njegove vile. Policija je temu ugodila. Lindbergh zagotavlja roparjem, da jih ne bo ovadil niti preganjal, samo otroka naj mu vrnejo. Brezvestni ljudje še vedno brijejo norca s policijo in nesrečnim očetom. Včeraj je med številnimi anonimnimi pismi dospelo tudi pismo neke ženske, ki je navedla, da se nahaja otrok v nekem malem mestu v državi Massachus-sets. Policija je takoj uvedla obširno preiskavo, toda izkazalo se je, da je bila zopet potegnjena.. Tokrat pa se je policiji posrečilo odkriti pisca tega pisma. V zvezi s tem je policija aretirala igralko Bonne Aventure, ki je pri zaslišanju priznala, da je hotela potegniti Tindbergha in javnost. Izročena je bila sodišču. Vsa javnost je ogorčena nad njenim postopanjem. Zaenkrat ni niti za otrokom, niti o roparjih nobenega sledu. Včeraj popoldne je bil aretiran v Brocklinu neki Vatsi Orlando, ki se je prijavil pod tujim imenom. Policija je ugotovila, da je odpotoval iz Hopewella istega dne, ko je izginil Lindberghov otrok. Podrobnosti čuva policija zaenkrat že v tajnosti, vendar pa že zatrjujejo, da je najbrž tudi ta aretiranec nedolžen pri tej stvari. Policija ima vedno manj upanja, da bi bil otrok še pri življenju ter misli, da so roparji, videč da jih preganja policija z vsem svojim aparatom ter da je proti njim vsa javnost, otroka umorili, da bi tako izbrisali vsako sled. V nasprotnem primeru bi bili gotovo že sporočili Lindberghu, kam naj pošlje denar za odkupnino. Lindberghova žena je vsa iz sebe in boje se, da bo nevarno obolela na živcih. Lindbergh je ohranil še mirno kri in ni izgubil upanja, da vendar le še reši svojega, prvorojen-čka. Ji Nova fuzija v italijanski pomorski plovbi Združitev šestih srednjejadranskih paroplovnih družb 100 milijonov lir Delniška glavnica znaša Rim, 5. marca. Te dni so biLa zaključena, pogajanja med manjšimi paroplov- nimi družbami na srednjem Jadranu. Pogajanja meo zastopniki družb >San Marce«, »Industrie Marittime«, >Costiera«, >Nautica.«, »Puglia« in »Zaratina« so trajala več tednov in je že vse kazalo, da bodo prekinjena. Končno pa je zastavil prometni minister Ciano ves svoj vpliv, da je vendarle prišlo do sporazuma. Vse omenjene družbe so se združile v enotno družbo z naslovom >Compagnia AdriatL ca di Navigazione«. Združitev ten paroplovnin družb je eden izmed členov v verigi, ki jo sestavlja fašistična »fuzionistična« politika, V koncentraciji pomorskih paroplovnih družb je to že četrta fuzija. Nova družba bo koncentrirala v svojem delokrogu italijanske pomorske proge na severnem Jadranu in V Egejskem morjtL Upravni center družbe bodo Benetke, okrožna ravnateljstva pa bodo v Bariju, na Reki, v Jak inu in v Za- dni. Finančno se je organi izrala nova družba tako, da se je ustanovil delniški kapital 100 milijonov lir, investicijski kapital pa v znesku 250 milijonov lir. Družba razpolaga z več ko 30 ladjami srednje in nižje tonaže. Skoraj vse ladje so nove. Vseh prog, ki jih bo oskrbovala družba, je 31 in meri v svoji skupni dolžini 1,100.000 milj. Družba bo vzdrževala zveze z Dalmacijo, z Albanijo in z Egejaki-mi otoki, ki so pod italijansko obl&srtjo. Poslovanje družbe nameravajo racionalizirati, tako da država ne bo primorana povišati svojih dosedanjih subvencij, ki 30 jih prejemale dosedanje družbe. Anglo-madžarsko prijateljstvo v praksi Praga, 5. marca. AA. »Prager Presse« poroča iz Budimpešte, da so tamkajšnji finančni kroga razočarani nad pismom angleških upnikov, ker se njihove nade, da jim bodo dovoljene glede povračila kreditov kakšne olajšave. aH pa da se bo glede tega oklenila celo pogodba med dolžniki in upniki, nip*o izpolnile. Angleška upniki so izjavili »amo to. da so prrpravljorri kupiti na Madžarskem nepremičnan^. katerih vrednost bi bila v skladu z njihovimi terjatvami. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize; Amsterdam 2280.12—2291.48, Berlin 1443.48—1354.28, Bruselj 788.49 do 792.43. Curih 109435—1099.85, London 197.66—199.26, Ncrw York ček 5641.36 do 5669.62. Pariz 222.86—223.98. Pnaga 167.64 do 16830, Trst 2^2.82—295.22. INOZEMSKE BOR-ZK Curih, 5. marca. Beograd 9.05. Pariz 30.37^. London 18.17. Nev York 517.75. Bruselj 72.10, Milan 36.82 K. Madrid 41.72. Amsterdam 208.30, Berlin 122.90. Sofija 3.75, Praga 15.33, Varšava 57JO, »SLOVENSKI NAROD«, dne 5. marca 1082 stcv. 53 še gospodarske krize in pota iz njih Odgovor na repliko na predavanje pod okriljem Trgovskega društva „Merkur44 LJubljana. 5. marca. Poučnemu članku s podpisom J. H. 1. marca v »Slovenskem Narodu« Še gospodarske krize m pota iz njih — je bilo povod moje predavanje pod okriljem Trgovskega društva »Merkur«. Članek je v svojem prvem delu manj zanimiv, ker izvajana kritika ni v nikaki pravi zvezi z mojim predavanjem. C lan kar niti ni cul mojega poljudnega predavanja, ki n< bilo morda namenjeno gospodarskim teoretikom, marveč ljudem praktičnega, realnega življenja, ki sami čutijo pezo obstoječe gospodarske depresije, in se je zadovoljil v 6voji kritik kar s kratkim izvlečkom časopisnega poročevalca. Zbog obsežnosti materije sem podčrtal samo markantnejše pojave Zgodovine in značajev gospodarskih kri/ nisem orisnl morda v »uteho«, nego v boljše razumevanje današnjega gospodarskega položaja. Da pa preveva moje predavanje optimizem, morda ^eio poudarjen, bo to razumel tudi g. J. H., če «i predoči psiho našega naroda, ki je vajen voljno jecat' pod ud.irci n pričakuje novih s sklonjeno g-'avo. z brezupnim pogledom pred se, namesto da bi se ▼zravnal s svojo voljo in z lastno energijo pomagal in sodeloval pri odvrnitvi nesreče. In tudi je treba dušo našega ljudstva učvrstiti pred kvarnimi vplivi onih brezvestne-iev. ki iz posebnih, prozornih razlogov rišejo na steno vraga Še bolj črnega, kot je ▼ resnici, ki tirajo ljudstvo v splošen obup, državo pa v težke neprilike. V uvodu svojega predavanja sem jasno povedal, da ne poznam pota iz Svetovne gospodarske krize Vse drugačne glave se danes brezuspešno bavi j o s tem vprašanjem, g!avc katerih poglavitna dolžnost in naloga je, da najdejo za svoje narode lek proti obstoječim težkim gospodarskim razmeram na zemeljski obli. 2elel sem pa prikazati nekaj ukrepov, ki zamore j o omiliti našo gospodarsko depresijo. G. J. H. pa je hvalevredno napravil velik skok naprej. On želi odvrniti svetovno gospodarsko krizo in pravi, da se moramo odvaditi »lokalne miselnosti« in na široko odpreti meje. Meje naj odpremo baš mi, mala državka, medtem ko se velike dr/n zapirajo s kitajskim zidom in onemogoču-jejo n-aš izvoz. Premajhni smo. da bi v gospodarski politiki igra'H uspešno tako veliko vlogo. Ne rečem, če bi drugje brezposel-nosti ne bilo, morda celo pomanjkanje delovnih moči, tedaj bi iz socijalnih razlogov morda veljalo žrtvovati velik de! naše industrije e> tem. da odpremo na široko meje, preplavimo trg s tujimi industrijskimi proizvodi, se kopljemo v ameriškem žitu in drugih inozemskih kmetijskih pridelkih, saj bi našli navi delavci dovolj kruha v tujini če se ustavijo obrati doma. Inozemstvo pa najbrže ne bi dolgo preplavljalo našega trga, ker ob splošni domaći brezposelnosti ne bi kmalu bilo odjemalcev Pustili bi morda odteči tudi našo zlato zalogo deviz v inozemstvo. Ce je drugod boljše in sploh lepo. kaj nas potem briga naše domače gospodarstvo, kaj agrarni protekcijonizem drugih držav in obnovljena avtarkija. Danes pa. zaenkrat s temi gospodarskimi metodami ne bi preokremili svetovne gospodarske politike, ne bi zboljšali položaja ne sebi, ne tujcem, ne bodoči generaciji, marveč povzročili samo še mnogo, mnogo jeseniških in rajhenburških tragedij. Na vsak način pa so član kar jeva izvajanja zanimiva. Dr. Dular Milan. Razveseljiv pokret aranžer]ev trgovskih izložb Ustanovitev Društva izložbenih aranžerjev dravske banovine Ljubljana, 5. marca. Med aranžer ji izložbenih oken se je pojavil v zadnjem času razveseljiv pokret. Ljubljana se razvaja in dviga ter noče v nobenem pogledu ostau za drugimi velikimi mesti. Ako že ne more v vsakem pogledu napredovati, noče v razvoju zaostati. To stremljenje kaže Ljubljana zlasti tudd pri izložbenih oknih vodilnih ljubljanskih tvrdk. Okusno in lepo so urejena ter zapeljivo vplivajo na kupovalce in radovedneže. Take izložbe niso samo reklamno sredstvo trgovca, temveč dajo tudi ulicam in celemu mestu zanimivejše in živahnejše lice, prikupljivo zunanjost, pa bi morala zato predvsem že magistratna politika stremeti za tem. da iz tujsko-prometnih ©zdrav in v interesu velike Ljubljane take reklamne prireditve s posebnimi ugodnostmi najizdatnejše podpre, kakor n. pr. z dobavljanjem cenenega električnega toka i. dr. Lepo prirejena izložbena okna uspevalo. K društvu morejo naravno pristopiti tudi trgovci in ni dvoma, da se bodo udeležile ustanovnega zbora vse tvrd-ke, ki so zaslužno že doslej delovale v tem pogledu, odnosno ki hočejo aranžer-stvu v bodoče posvetiti svojo pozornost, saj je vse delovanje društva v bistvu namenjeno le napredku naše trgovine. Pričakovati pa je tudi, da bodo v društvu našli dovolj hvaležnega polja za svoje udej-stvovanje naši arhitekti, ki naj tako pripomorejo nasi dekorativni umetnosti do polnega uveljavljenja. Komorni koncert Včeraj zvečer so v Filharmoniji priredili gojenci drž. konservatorija iz šole za komorno muzi ko prof. Jana šlaisa koncert, ki bi se za nas smel imenovati glasbeno zgodovinski dogodek. Godalni kvartet, ki ga tvorijo gojenci Pfeifer Leon, Stanič Franjo, šušteršič Vinko in Bajde predstavljajo v temni večerni Ljubljani po j Oton, v Stamicevi trio-sonati za 2 violini, • klavir in obligatni čelo pa posebej za kla- pravici prave oaze. ki razvesele oko vsa kega. Je to poglavje, ki zasluži prav posebno pozornost in že interesi mesta zahtevajo, da se taka stremljenja v vsakem pogledu podpro. Da se je ta panoga obrtne umetnosti pri nas tako lepo razvijala, je v prvi vrsti zasluga naših poklicnih strokovnih aranžerjev. Ureditev pravega izložbenega okna ni enostavna stvar. Zahteva posebne spretnosti, mnogo dobrega okusa, zmisla za lepoto in estetiko in končno temeljito poznavanje blaga in trga, kajti sicer bi bil učinek take reklame negativen, ako ne celo škodljiv. Pri nas so pravi izložbeni aranžerji zelo redki. Za šolanje nima trgovski pomočnik niti prilike, niti potrebnih sredstev na razpolago, dasi najdemo med njimi mnogo dobre volje, pripravljenosti za izobrazbo in tudi mnogo talentov. To je pokazal zlasti tudi tečaj za izložbene aranzerje, katerega je priredila lansko leto Zbornica za TOI. Da je med našimi trgovskimi pomočniki mnogo dobre volje za strokovno izobrazbo na tem polju, kaže posebno lepo dejstvo, da si hočejo ustanoviti svojo organizacijo >Društvo izložbenih aranžerjev dravske banov in e<, ki naj bo matica novega gibanja in delovanja za napredek našega aranžera t va. Društvo naj bi nudilo članom potrebno vzpodbudo, skrbelo naj bi za strokovno izpopolnitev aranžerjev, bilo pa naj bi tudi opora in zaščitnik interesov tega stanu. Pripravljalni odbor je izdelal pod vodstvom požrtvovalnega in zelo agil-nega aranžerja g. Zvonka C u 1 k a pravila za novo društvo, ki jih je kr. banska oprava že odobrila. Jutri dopoldne ob 10.30 se bo vršil, kakor smo v našem listu že poročali v veliki dvorani Trgovskega doma ustanovni zbor novega društva. Ustanovitev tega društva je ne samo znak žilavosti in inteligence ter kulture našega trgovskega namešcecnstva, temveč pomeni tudi velik korak naprej v našem trgovskem življenju. G. Zvonko Culk je odbornik mednarodnega aranžerskega saveza, ki ima svoj sedež na Dunaju, in zasluži za svoje nesebično in požrtvovalno delo popolno priznanje. Pozdravljamo društvo najiskreneje in želimo, da bi najlepše vir še Lipovšek Marijan, je nastopil vče raj prvič v samostojnem koncertu ter tako praznoval s slovensko reproduktivno muziko vred svojo oficielno krstno proslavo. Slišal sem. da si je kvartet nadel ime ^Ljubljanski kvartet«. To ime vsi z največjim veseljem akceptiramo ter iskreno želimo, da bi bil dolga leta njegovim članom, kakor tudi vsem nam v čast in slavo. Prav zato pa bi še ob tem svojem prvem samostojnem koncertu zaslužil največje pozornosti s strani sicer pri nas itak maloštevilnega komorno-koncertnega občinstva. S kakšnimi grenkimi občutki ti mladi, idealni ljudje, ki hočejo posvetiti vse svoje glasbeno znanje, ves svoj veliki, požrtvovalni trud dvigu in dobremu imenu naše muzike, gledajo iz odra v prazno in hladno dvorano, si vsakdo lahko misli, zlasti še oni, ki je začel svojo trn j evo umetniško pot na tak ljubezni gol način. Res je sicer, da je glasbenih prireditev mnogo, posebno vse kaže. da jih bo tekoči in bodoči raese je pri premijeri izvrstno uspelo. Slika nam dogodke sedanjih časov. Posamezni trpi so izredno originalni m zan-imivi-Za predstavo veljajo znižane dramske cene. V ponedeljek 7. t. m. porto vri ljubljanska drama Shawovega »-Zdravnika na razpotju« za. red C- OPEKA Začetek ob 20. 5. marca, sobota: ;>cviljski brivec. Red D. 0. marca, nedelja: ob 15. Tosca. Znižane cene. Izven. Ob 30. Trije tnošketurji. Znižane cene. Izven, * DreiH ob 20. se poje Ros«srw>ijev Se-vUjskd brivec v zasedVbi: ga. Oberwalder-jeva ter gg. Janko, Banovec. Križaj, Zupan. Predstavo d*rigira ravnatelj Potic. Vrši se z* red D. To&ca v nedeljo popoldne. V operi 3c poje v nedeljo popoldne ob 15. po znižanih cea >Ah Puccinijevia večno lepa o pena Tosca. G-lavne tri vloge po jo: ga. Tbier-rvjeva, tenorist g. Ivic in beritemast g. Primožič Opero diri^ra g. Švara. Veljajo znižane operne cene. Trije mušketir/i. Jutri ob 20. se pojejo v opetn Trije mušketirji v običajni zasedbi po znižanih opernih cenah. Prvotno je bila namenjena Viktorije in njen hutzar; ker ostane ga. Gjungjenac-Gevel-la ▼ Ljubljana io nastopi v tej opereti. Znažane operne cene. Tenorist Josip Rijavec bo gostoval prihodnji teden dva večera v naši operi. Natančen program in dneve njegovega potovanja še iavimo. _ Razpis smučarskih slalom tekem za srednješolski prehodni pokal. SK Ilirija razipisuje propagandne tekme v slalomu po sledečih oropozicljaa: 1) Vsakoletne tekme se labtko udeleže le dijaki srednjih šol ▼ skupinah lx zavodov. Najmanj 5 dijakov tvori skupino enega zavoda. 2.) Oceni se vsakega tekmovalca, vendar pride za piacement skupm v poštev le skupna ocena prvin štirih tekmovalcev vsake skupne 2.) Pokal si pribori moštvo onoga zavoda, ki doseže dve sezoni zaporedoma ali trikrat v presledkih največje število točk. 4.) Za izvršite*' tekmovanja je potrebna prijava najmanj št i rib zavodov. Skupina, v kateri nastopi tekmovalec ki ne bi bil srednješolec, se disk val ifficira. Tekmuje se po pravilniku JZSS za slalom. Tekma se vrši v okolici Tržiča dne 20- t~ m. Ca« in kraj se objavi v prihodnjih dneh. SauK-pismene prijave je vložiti naj&aaneje do 14. t m. do 16. are na Smučarsko sekcijo SK Ilirije, Ljubljana. Kavama Evropa. Prireditelj si pridržuje pravico sprememb programa in event. propozicij. Slalom za ostale se vrsi istočasno, vendar se bodo ocenjevali posamezniki in ne moštva — SK Ilirija. — Ilirija : Atletiki. Jutri se bo nadaljevalo podsavezno prvenstvo, ki se je že pričelo preteklo nedeljo s tekmo Svoboda : železničar. Ilirija igra proti celjskim Atletikom, ki so prav resen in upoštevanja vreden nasprotnik. V jesenski tekmi, ki se je vršila v Celju, je Ilirija zmagala s pičlo razliko enega gola v razmerju 3:2. Jutrišnja tekma obeta prav zanimivo srečanje že zato. ker Ilirija po daljšem odmoru nastopi kompletna z Jasičem v golu in najbrž tudi s Koeakom, ki je bil zadnjič pri hokejski tekmi blesiran. Tekma se bo vršila ob 15.30 na igrišču Ilirije, sodil bo pa g. Vidic ,eden našin najmlajših sodnikov. V predtekml igra kombinirano moštvo Ilirije proti Slovanu. — Skakalne tekme v Bohinju. Na sloviti Hansenovi skakalnici v Bohinju priredi jutri Smučarski klub Ljubljana skakalne tekme v počaščen je spomina pokojnega svojega člana in odličnega športnika Dorčeta Rovana, ki je lani legel v prerani grob. Skakanja se udeleži elita naših ska-kačev, med drugimi šramel. Palme in Jakopič. Gotovo je. da bodo skakalne tekme nudile mnogo užitka in privabile v romantični Bohinj mnogo smučarjev Skakanje se prične zjutraj ob 10. in popoldne ob 14. Za gledalce bodo na razpolago v Bohinjski Bistrici sam, za smučarje pa krasna smučarska pot čez zlan. Vremensko poročilo SPD So&tro 4. III. Temperatura —5* C, oblačno, brez vetra, sne^a 10—15 cm. Izgledi za nedeljo dobri; izgledi za smuške ture v okolici dobri. Brezovica pri Ljubljani: 4. III. Temperatura —8° C, oblačno, brez vetra, snega 15 cm (srenj) Izgledi za nedeljo dobri; za Smuške ture v okolici Sv. Jakob in Polho-grajske dolomite dobri. Šmarje 4. III. Temperatura —6* C, oblačno, veter vzhodnik, snega 30 cm (srenj), smuka dobra. Izgledi za nedeljo dobri, za smučke ture v okolici Šmarje, Polica, Plesi vira. Žalna, Kucelj dobri. Logatec 4. III. Temperatura —10* C, oblačno, veter severovzhodnik, snega 30 cm (prsiC), smuka idealna. Izgledi za nedeljo zelo ugodni. Izgledi za okolico: Sekirica, Kovte. Ziri, Sv. Trije Kralji zelo ugodni. Bleke 3. 111. Temperatura —8W C, oblačno, veter vzhodnik, snega 30 cm (prsič 2 cm na podlagi), smuka dobra. Izgledi za nedeljo dobri; izgledi za smuške ture v okolici dobre. Zeninlje: 3. III. Temperatura —14.5» C, oblačno, sneži, veter severozapadnik. Izgledi za nedeljo povoljni; izgledi za smuške ture v okolici za Golo in Kurešček ugodni. Višnja gora 3. IIL Temperatura —6* G, vreme oblačno, sneži, veter vzhodnik, snega *J5 cm (sreč), smuka dobra Izgledi za nedeljo dobri; izgledi za smuske ture v okolici Sv. Duh in Gradišče dobri. Škofljica 3, IIL Temperatura —& C, sneži, snega '20 do *J5 cm (srež) smuka dobra. Izgledi za nedeljo dobri, za amuske ture v okolici (Orlje) dobri. Begunje pri Cerkniei 3. 11L Teperatura —S° C, sneii, veter severovzh^ sneya 155 cm (srenj in pršič), smuka dobra. Izgledi za nedeljo prav dobri, izgledi za sniuške ture v okolici: Menešija, Kožljek, Otava, Sv. Vid, b\rezje, Slivnica odlični. 1'odnart 3, 11L Temperatura —S>* C, sneži, veter jugovzhodni, snega *-J2 cm (pršić), smuka idealna izgledi za nedeljo zelo dobri, izgledi za okolico zelo dobri. (Skakalnica vporabna!). Kakima 3. IIL Temperatura —6* C, ob~ lačuo, veter vzhodnik, snega 25 cm (srenj), smuka dobra. Velika Planina 3. III. Temperatura —10* C. oblačno, brez vetra, sneg pršič, po robovih brez snega, v dolinah ugodno za smučanje. skoTja Loka 3. III. Temperatura —»V C, sneži. Smuka v višjih legah pod vrhom Ljub-nika nad Sušnikom in pri Zaljubnikarju zelo dobra. Na Gabrški gori in na Osovniku je na 40 do 50 cm trdi snežni podlagi do 10 cm prš i ca. Smuka idealna. Izgledi za »muške ture v okolici Sv. Andrej, Sv. Oebolt, Sv. Barbara, Črni vrh in Bukov vrh idealni. Vse naštete ture so od Škofje Loke oddaljene 1 do 3 ure. Smučarji imajo zvečer okrog 18. ure tako v Selški kot ▼ Poljanski dolini a vt oz vezo na večerni vlak. Nebo v marcu Solncc se v marcu hitro vrača proti nebesnemu ekvatorju in s tem narašča dan, ki se podaljša v marcu za 1 uro 50 minut. 7. marca nastane delni sol n oni mrk, ki se bo pa videl samo v Avstraliji vn prilegajočih delih oceana. V začetku marca je solnce v znamenju K vb 20. marca zvečer pa pride v znamenju Ovna. To je začetek pomladi m pomladni ekvinokcij. Dan rn noč sta enako dolga, sofcnce vzhaja skoraj na ▼znodai 'ti zahaja na zahodu. Luna je v začetku marca nizko pod nebesnim ekvatorjem, ki se mu na povratku približuje in ga prekorači 8. marca ter doseže najvišjo lego nad njim 15. marca^ Potem se vrača, prekorači ekvator ponovno 22. marca ob 17.33 m zadeji krajec 29. menca marca. Lunine faze bodo: mlaj 7. marca ob 8.44. prvi krajec 15. marca ob 13.40. ščip 22 marca ob 17.33 in zadnji krajev 2°. marca ob 4.45. Polna luna bo torej že drugi dan po začetku pomladi in zato imamo letos tako zgodaj vclikonot*. kajti velikonočni prazniki se ravnajo po luni m sicer tak j. da je prva nedelja po prvi pomladanski polni Luni veHkonočna nedelja. Delni lunin mrk, ki na&tane 22. marca, se pri oas ne bo videl, ker bo luna pod obzorjem. Planeti: Merkur se bo videl od 15. marca do konca meseca na večernem nebu. 23. marca bo najdalje proti vzhodu od solnca. Na večernem nebu se vidi tudi Venera samo da je mmx*o svetlej?« in višje nad obzorjem. Venera zahaja v marcu ob 22. Približuje se zemlji in vidimo jo lahko že z man>im daljnogledom v obliki lune po prvem krajcu. 11. marca se bo približala Venrri iuna^ seveda samo za naše oko. Mars se še ne vkli, ker jc preblizu solnca. Jupiter je na meji med Levom in Ka kom in se vidi vso noč kot najsvetlejši objekt nočnega neba Po svoji opozicija s solncem v februarju se začenja oddalieva ti od nas, vendar i»e pa še lahko vidimo i manjšim daljnogledom. Saturn vziiaja zgodaj Bjafftj in je za opazovan >e v Kcu^rOm legi. Uran se / zor jem vso noč. Najdemo ga pa lahko samo z manjšim daljnogledom. Vidi sc kot Mal-mes 8. zvezdne velikosti. Lega zvezdnega firme men ta v začetku marca ob 22. sredi marca ob 21 m proti koncu marca ob 20. na severovzhodu v/ha jata Eyra in Herkulo, na v/hodu krona m Boote*. Na jugovzhodu jc Devica, bluu ob zorja pa Gavran in Caša Na iugu nad ob zorj^m stoii Hvdrn. nad njo K*ik in Lev, v zenita pa Veliki \ot. Na jugozapadu zahaja Velttd Peš, • ad njim sta Ma»I' Pei to Dvojčki Dalje proti zapadu se nagibi je k obzorju Orion pad njim sta kočijah in Bik. Na severozapudu bliznj obzoria stoji Andromeda^ med DJO pa Pcrs^us in Hassiopeja Delavski shod na Jesenicah Razburjenje delavstva Jesenice, 5 marea. Snoci je bil na Jesenicah shod, ki se ga je udeležilo tudi ogromno Število delavskih žena in deklet, da protestirajo proti odpovedi služb, ko bi moTali dne 15. visi delavci in uradniki zapustiti tovarne K.1D. Na shodu sta govorila predsednica in pa zastopnik delavstva g. Jeram. ki sta oba slikala usodne posledice, če se delo v tovarnah ustavi, ko bo nad 10.000 ljudi bre/ kruha. Posebno o^rčen je bil pa govornik proti inozemskim delavcem mojstrom in inženjerjem ter zahteval, da pobero šiLa in kopita ter zapuste Jugoslavijo, da ne bodo več odjedali domačinom kruha. Davi so šle ženske z otroci pred stanovanje tng. R- kjer so mu izjavile, da *e ne srme već prikazati ▼ tovarna Na»padei*i inženjer je ženam odgovori^ da se bo rad pokorfi sklepu kcemsije, a žene niso bile s tem zadovoljne ter so mu ponudile stroške za pot v Ljubljano, čes, naj takoj odide z Jeenic. Razen tega so davi žene izdale okiic, da bo jutri venk ahod na. Sarvi. ki sc ga morajo udeležiti vsi mo&ki in vse ženske, da sloupoo ukrenejo vse potrebno, kako bi se preprečila preteča katastrofa. !8e/eznica Koledar. Dane«: Sobota, a. marca, fc-atoiičand'. Friderik, £>vmebu. Danica.; pravo&larvn^ 2H. februarja: Timotej. Jutri: Nedelja. 6. marca ka*oHcan»-Frklolia, Zveada, Perpetaa; pravoslavna 22. februarja, Današnje prireditve, Kano Matica: Nezvesti Elkenarl ZKD: Nesmrtni potepuh ob 14.30 v *> on Matici. Jmgo«lovciM8*ca c< Mcssln*sJEfil t^ga, djar-Aoataa akadactkij* ob 3*1. n Etolavaki abor- akt. Društvo >Soea<, predavanj« dr. Matra)-ae ob pol 21- pri >Levu<, Valčkov večer *a Tabora. Sokol IV. proslava 100 letnice Tvršer«-T«ga rojstva ob 1&. ▼ telovadnic! 6ole na Prulan. Sokol IV. druaabai wecsr pri Jeiaćum os 30. Uetatioviu občni zbor krsjovne organizacije JRKjO Prute ob m t gostilni m Privoan. Udruženj« ljubljanskih konaor*a*or*atov zabavni ▼ecer ob 30. v dvorani kazm«. Lovsko društvo občni zbor ob 30, ▼ iw teta MlklHL sentjakobekl gtodanškl oder jficvtaro njegovah grehov* ob 20.16. Delavsko prosvetno In podporno društvo >Taborc Prosvetni v»e6er ob 20. v dvorani hotela TJrroiL Prireditve v nodefjo, K tavo Matica: Nezvesti KkeharL ZKD: Nesmrtni potapan ob 1.1. don v kinu Matšcl. Društvo državnih upravnih pisamišk«* uradnikov izredni obdni »bor ob po4 K». dopoldne v kletni dvoranj hotela M4ij.ll^. Društvo živallca, predavanje ob lo. dopoldne pri Novem svetu. Društvo izložbenih aranžerjev nstanov-ni oboni zbor ob pol 11. ▼ Trgovskem domu. Društvo ždezniš-kih upokojencev obont zbor ob 14. pni l^evu. Podporno društvo železniških vpoko-jencev oboni zbor ob S. v dvoranu O UZD. Organizacija diplomiranih tehnikov občni zbor ob i v kletni dvorani hotela M> kUc. šentjakobski gledališki oder >Sedona njegovih grehov< ob 30.16. Sport. SK Ilirija : SK Athletik Celje ob IS.«5 na i^TLriču 'Ilirije. S4K Ilirija IL : TSK Slova« ob 14 M igrišču Ilirije. Dežume lekarne. Danes in jutri: I^enstok, Resljeva cesta. 1. Bohinec, Rimska cesta 24 in dr. Kmet, Dunajs&a cesta 41. Srečen trgovec — Kako gre kupčija? — Hvala. Mojri odjemalci rasto. — Kako to? — Jaz hnarn otroško konfekcijo. Vsaj ni dolgo trpel. — Danes je minilo 20 let, odkar mi je umrl mož. Umrl je nenadoma, osem dni po poroki. — No, vsaj ni dolgo trpel. B e I i z o bje: Chlorodont mm. 53 »SLOVENSKI NAROD«, dne S. marca 1«» Stran S. Pionir Velebita o Velebitu Izredno zanimivo predavanje bivSega ministra dr. Ivana Krajača pod okriljem SPD Ljubljana, 5. marca. Po večkrat in v vseh časopisih jc bilo objavljeno, da pride v Ljubljano predavat najzaslužnejši hrvatski turist, brvši minister in znan politik, strokovni pisatelj itd. dr. Ivan Krajač o Velebitu, torej o pogorju, ki o njem ne vemo skoraj ničesar, poznamo ga pa vsi s svojih obiskov na Jadranu. Razen vsegs tega je pa minister dr. Krajač tudi največji prijatelj Slovencev in stalen gost v naših planinah, tako da je že skoraj domačin pri nas. In prav zato. ker je naš človek in ker je zaslužen za našo run-stiko. ljubljanski turist misli, da tudi po-domače ni treba k njegovemu predavanju. Snol namreč mala dvoranica Delavske zbornice zu bila niti polna% nabite so pa tudi večje dvorane vedno, kadarkoli pride katerikoli Nemec z Dunaja ali s severa delat reklamo za fotografske potrebščine. Zc ko se je minister dr Knsjač pripeljal v Ljubljano, so ga sprejeli zastopniki SPD. ga vodili po Ljubljani kot svojega starega znanca in pripeljali zvečer v dvorano. Spremljala sta ga častni predsednik SPD dr. Tominšek in predsednik dr. Pretnar, takoj ga je pa pozdravil tudi dr. Henrik Turna. V dvorani je bila ob tej priliki res izbrana publika, med njo pa seveda tudi polno predavateljevih rojakov, ki smo med njimi opazili vieedirektorja Narodne banke g. StigHca, a Krk je zastopal predstojnik litijskega sodišča g. dr. Turato z drugimi rojaki. Ko je predsednik dr. Pretnar predavatelja predstavil in pozdravil v imenu društva, je gosta sprejel najtoplejši aplavz, nato je pa minister dr. Krajač izrazil svojo zahvalo, ker mu je SPD dala priliko, da govori o svojem predragem Velebitu, ki varuje njegov rojstni kraj, starodavni in ponosni Senj. Že prej smo omenili, da je dr. Krajač skoraj naš rojak, gotovo so pa to biLi njegovi predniki, saj je Senj skozi stoletja pripadal kranjski deželi. Naša publika še ni Čula govornika, ki bi s tako uprav strastno ljubeznijo in ponosom govoril o svojih krajih kakor dr. Krajač. Je pa on tudi pijonir Velebita ki ga pred njim ni nikdo raziskoval, razen redkih botanikov. 2e več desetletij porabi ves svoj prosti Čas za pohode po tem nepristopnem pogorju, ki se ob obali razteza 160 kan daleč, to je toliko kakor od Zagreba do Celovca. Njegov najvišji vrh je sicer visok le pičlih 1800 m, vendar 6e pa dviga naravnost iz morja tako, da je njegova relativna višina skoraj enaka našemu Triglavu. Tudi široko je to pogorje, saj se na severu razteza od morja 30 km v deželo, na južni strani je pa nekoliko ožji. Velebit je prototip kraške gore m na njem so kakor v muzeju zbrane vse značilnosti in združeni vsi fenomeni Krasa. Kakor na Krasu se tudi na Velebitu gube vse vode v tla, če ne štejemo nekaj malih kratkih rečic, ki se pokažejo z velikim i zvarom, nato pa po kratkem toku zopet poniknejo v zemljo. Ko je pred mi'lijoni let Velebit zrasel iz morja, so se dvignile ogromne mase v višino, da je pod njim gotovo velika praznina, napolnjena s plini, vodo ali pa sploh lahkimi snovmi. Kakor na Krasu je polno značilnih »dolin« in drugih kraških pojavov, posebno zanimiva je pa paralel-nost Velebita z ledeniškimi tvorbami. Kakor ledeniške mize stoje tu kamni, ki jih imenujejo domačini »čučaka in oblike, kakršne vidimo na ledeniku v ledu. so na Velebitu kamenite. Tudi. kar se hidrografije tiče, je Velebit popolnoma kraški. Do 1000 metrov višine je skoraj brez studencev, potem jih je pa zopet polno, in po 30 do 40 km daleč ni nobene vode, pa zopet studenec pri studencu. Vsa silna vodu iz te ogTomne mase vre v morje, tako da imamo cd Ja-blanca do Obrovca v morju polno velikih studencev, potokov in celih rek, ki jih pritisk meče iz globine, da nastajajo na morski gladini po pol metra visoki valovi, kakor bi voda vrela. Večje reke, kakor so Lika, Gacka i. dr. ponikajo, še danes pa ni raziskano,' kje se izlivajo v morje. Z navdušenjem in temperamentom je predavatelj opisal tudi raznolikost velebitske flore, ki jo je med prvimi prav točno opisal tudi stari kustos našega botaničnega instituta g. Rajko Justin. Flora je zelo različna od alpske, zlasti se pa od nje razlikujejo razne zadružne rastline Posebnost na Velebitu je Sibereja croatica. cvetlica, ki raste samo tu in pa v daljni — Sibiriji. Tudi Degenia Velebitica raste edino nad Karlo-bagom in predstavlja za sebe poseben rod-Kar se živalstva tiče. se je pasel po Velebitu še pred 30 leti tudi gams, seveda je pa še danes polno medvedov, a skoraj popolnoma neraziskana je pa zanimiva jamska favna torej živalstvo brez oči. Vse ptice in male živali so si na Velebitu oblekle temno črnikasto barvo, ker jih ta mela-nizem varuje mraza Tudi ponosno zgodovino ima Velebit, ker je politična zveza med Panonijo rn Dalmacijo ter Bosno. Vsi navali narodov so v zvezi z Velebitom: stari Iliri so se bo- rili tu, Tatari so se razbili ob Velebitu, Madžari so se privadili le do tu in sklenili s Hrvati personalno unijo. Tudi Turkom je bil Velebit nepremagljiv in Senj si je ohra-nrl vedno svobodo in to malo mestece je celo stoletje vodilo vojno z velevlast jo Benetk. Tudi sedaj je Velebit meja banovine. Danes so na Velebitu sami Hrvatje, le na jugu je nekaj Srbov, vendar so pa vse rase, ki so se na tem pečevju razbile, pustile sledove v tipih. Poševnooke potomce Mongolov 6rečamo, brkate in plešaste Avare, stare Hrvate. Srbe in Ilire, čeprav je temna polt pri odraslih zaradi klime naravna, vendar se dobe tudi črnikasti otroci — potomci starih Ilirov kakršni se rode tudi Albanci. Enako raznovrstna je tudi etnografija Velebita Pastirsko življenje je še homersko, saj stanujejo pastirji tudi še po jamah, skratka, na Velebitu so ohranjene vse etape človeškega razvoja. Ogromen pomen ima pa Velebit za turi-stiko. V teku poldruge ure se lahko koplješ na Rabu in tudi smučaš 1300 m visoko na Velebitu. Tako zvani »padeži«, t. j. kotline s prašumo in močnimi studenci, so najpri-pravnejši za hotele. Gotovo nikjer v Evropi ni tako pestrega razgleda, saj seže po zimi oko do Visokih Tur in Kamniških pla-nin, do Gran Sasso d*Italia in rimskih Ape-nin ter na jugu doli do Dinar. Že naš Ha-ocjuet je pisal, da se pozimi z njega vidi vsa Itaflija. smučar se pa lahko prepriča, da se vidi celo Veliki Klek. To tako zanimivo in deviško pogorje je pa tudi silno težko pristopno, ker je brez vod« in zaradi silnega solnca ter refleksov od morja tudi neznosno vroče. Medvedi se sprehajajo okrog koč. ki so jih zadnja leta '"»ostavili že več. Od Oltarskega do Oštarijskega sodla je v zadnjih letih bilo speljanih do 120 km krasnih poti z največ 13 odstotki vzpona, da se lahko sprehajaš tudi v la kas tih Čevljih. 27 km teh poti je naa 1.300 m visoko in še rudi nad 1300 m jih je 18 km dolžine Silne klimatiČne kontraste in ekstreme smo že omenili, vendar pa moramo pripomniti še. da meseca januarja ob lepem in mirnem vremenu lahko brez obleke hodiš po vrhovihj, a o kresu tudi še večkrat zmrzuje. O silni burji, ki je v Senju najslavnejša, ni treba pripovedo-vati, oprema za obisk Velebita torej mora biti vedno najboljša in popolnoma neprepustna. Na Velebitu je tudi polno ogromnih podzemeljskih jam z najinteresantnej-šo favno, ki še niso skora; prav nič raziskane. Brezmejna varijacija prirode, silno zanimiva folklora in pa zgodovina Velebita in — naj nam gospod predavatelj ne zameri — zlasti on sam. so pa napravili Velebit za zibko hrvatskega turizma. Po njem namreč za njegove zasluge imenovan v pitoresknih Poianskih Kukovih-Krajačev Kuk Z Velebita so hrvatski planinci pričeli prihajati tudi v naše kraje, kjer so sedaj stalni naši gostje in tvorijo velik del našega tujskega prometa, zato je pa pomen Velebita važen tudi za blagostanje naših krajev. Ali so pa našim planincem znane ogromne zasluge ministra Krajača za naš tujski promet in turistiko, niti ne vprašamo . .. Po interesantnem govoru, ki bo gotovo privabil mnogo naših planincev na Velebit, je predavatelj pokaza1! nad 100 diapoziti vov teh slikovitih divjih planin in nam detaljno opisal njih vrhove, vrtače in koče ter poti. Po predavanju so pa funkcijonarji SPD posedeli s predavateljem do pozne noči v najprijetnejšem razgovoru, ki bo gotovo rodil tudi plodove v korist našega turizma. človekoljubna armada RK Redni občni zbor krajevnega odbora RK — Ljubljana glede karitativnega dela prva v državi Ljubljana, 5. marca. V Ljubljani imamo pravo Človekoljubno armado, ki je organizirana v krajevnem mestnem odboru Rdečega križa. Sledovi njenega humanitarnega dela so vidni povsod, čeprav se o njem ne govori mnogo. Na rednem občnem zboru, ki je bil snoči v dnrorani OUZD, je krajevni odbor RK razgrnil sliko svojega velikega požrtvovalnega dela izza preteklega poslovnega leta ter nam dokazal, da Je lepa : ljudje že iz teh poročil o vsem dovolj poučeni. Zato je smatril za prvo dolžnost, da se zahvali časopisju za sodelovanje ter pomoč, ki jo je nudilo organizaciji vedno radevolje pri njenih človekoljubnih akcijah. (č*&tna izjema med društvenimi funkcijonarji. Op. ured.). Prisrčno se je tudi zahvalil za sodelovanje odbornieam in odbornikom, zdravnikom, prisotnemu predsedniku oblastnega odbora RK g. dr. Rrejčiju in vsem ostalim. V lepem, prisrčnem govoru je predsednik očrtal ter oceu!l v glavnem delovanja organizacije. Naglašal je, da 1S50 Članov dokazuje, da je ideja RK popolnoma prodrla, kar pomeni tem več v teh časih, ko je med ljudmi vedno manj požrtvovalnosti in smisla za nesebične podvige in ko je humanitarno delo najbolj potrebno. Člani so pripadniki vseh slojev in organizacija ve ceniti tudi požrtvovalnost najrevnejših. Dejal je, da se pojavljajo razne pomoči«, toda le tista pomoč nekaj pomeni, toi iz.iaja iz nesebičnih nagibov. Takšno je delovanje organizacije RK, ki se ne more ponašati s kakšnimi gmotnimi dobički, pač pa je njeno delovanje lahko v ponos beli Ljubljani, ki je zadnje čase tudi sicer mnogo storila za olajšanje ter izboljšanje socijalnih prilik prebivalstva Lahko se reče. da je Ljubljana prva v državi glede karitativnega dela In da je njena krajevna -organizacija RK najmočnejša. Med vojno Ideja RK pri nas ni imela trdnih tal in prevladovali so tudi predsodki, da je RK za vojno. 13-letmo delovanje po vojni je pa ovrglo ta predsodek ter je dovolj dokazano, da je namen RK popolnoma človekoljuben, njegova ideja zoper vojno, saj se je (porodila na bojnih poljanah, da lajša najstrašnejšo bedo. Organizacija RK je zato tu, ker je potrebna, dokler ne bo raja na zemljL Zavedamo se, da je odbor storil mnogo, da pa ni mogel storiti vsega. Toda organizacija je tu — vedno pripravljena, da stori vse, kar dopuščajo njene sile, V imenu oblastnega odbora RK je »pregovoril njegov predsednik g. dr. Krejčl pozdra\ Ljaječ prisotne v imenu odbora izražajoč priznanje krajevnemu odboru za vztrajno delo. želel Jim je tudi v bodoče čim več uspehov. Dejal jc, da je zdaj vsako društveno delovanje crtez-kočeno zaradi gospodarskih prilLk. RK je pa organ iz se! j a. ki mora biti agilna najbolj baš v najsi tuših časih. Ne dopuščajo pa prilike, da bi organizacija lahko povsod pomagala. Eeda je prevelika. Zato je treba tem več vztrajnosti pri kari tati vnem detu, resnične požrtvovalnosti in pravoga pojmovanja ideje RK. Vsi sodetlavci se morajo zavedati, da morajo biti pripravljeni pomagati bližnjemu zaradi samih sebe. Kajti ndhče ni vpra-vičen zaa-tevati pomoči zase, če ni pripravljen pomagati dni g 5 m. Tajnik g. Malnarič je oodal izčr.pmo poročilo, iz katerega posnemamo, da je bil odbor res na svojem mestu in je organizacija lahko ponosna na njegovo delo. Odbor je poglobil humanitarno delovanje glede na naraščajajočo bedo. Vodil je dobrodelne akcije v pomoč naobednejo..[in, priredil samaritanski tečaj, organiziral počitniško tolonijo itd. Izmed odbornikov so sestavili 4 odseke, ki so vse leto marljivo delovali. Plenarnih sej je bilo 7, sej odsekov pa 15. Vložnl zapisnik izkazuje C00 vlog. Po pravilih -morata biti vsako leto po dneva RK. Zimski dan so opustili, ker je odbor vodil tedaj več dobrodelnin akcij. DrugI dan so priredil! junija. Samaritanski tečaj je bil od 5. lil. do 15. V. v Mestnem domu. Izpite je položilo 20 moških in 21 žensk. Za samaritanska tečaje vlada veliko zanimanje. Zdaj je tečaj v dvorani OUZD in se je vpisalo 147 obiskovalcev. Tečaj vodi požrtvovalni zdravnik dr. M i s. Organizacija se zaveda, da je naša bodočnost v mladini, zato ji posveča vso skrb. Zaradi tega je tudi lani poslala na počitniško kolonijo, ki je bila lani prvič v Polhovem gradcu, prejšnja leta pa na Trati, 30 revnih dečkov brezplačno. Letovanje je financirala banska uprava, mestna občina, oblastni odbor RK In krajevni odbor. Za bož-ičnico je odbor zbral 25.000 Din v gotovini m blagn. Sklenili so, da ne bodo priredili bož-ičnice v blesteči dvorani, kjer se marsikdo sramuje sprejemati darove pred javmostjo, zato so poiskali revne na njihovih domovih, v barakah in kletnih stanovanjih, kjer so jim izročili tiari la. Odbor je dajal podpore tudi posameznikom med letom. Članstvo je naraslo v preteklem letu za 760, kar je ogromen uepea. •Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. nadzornik R. Mlejnik. je razvidno, da organizacija nima namena kupičiti denarja, nego ga takoj porabi na dobrodelne namene. V preteklem poslovnem letu je izdala 76.309 Din, prebitek znaša 8617 Din, društvena imovina pa 49.480 Din. V imena nadzornega odbora je predla gal g. Meeek upravnemu odbora absol u torij s pohvalo, nakar je spregovoril inspektor W e s t e r, češ, da Je treba prav posebno naglasiti, kako aglien je .1 odbor in kako požrtvovalno so sodeloval] nekateri člani, slasti predsednik, ki je bil vsem pri dela najlepši agled. Izrek«! Je lahvalo predsedniku, prireditvenemu odseku, na čelnici ge. KroXtov4, dr. Kisa Ju ostalim Predsednik se je skromno branil pohvale in dejal, da mu zadostuje zavest, da je sodeloval pri plemenitih akcijah in da zasluzijo pohvalo predvsem ostali odborniki in odboraJce. Nikdar se pa ne bo nih Če pehal za kakšno bučno zahvalo v Javnosti Predlog za absolutorij je bil sprejet z živahnim odobravanjem, prav tako so pa sprejeli tudi poročila funkcionarjev. Predsednik je na kratko omenil proračun za tekoče poslovno leto, ki je izdelan glede na višino lanskih prejemkov in predvideva še poglobitev karitativnega dela Pri volitvah je bil z velikim odobravanjem izvoljen za predsednika zopet g. dr. Fettich in soglasno naslednji člani odbora gg.: Beabler Franja, Bretl-Nag^asova Jelka, dr. Fettichova Marija, dr. Fink Mira, Grassellijeva Marjane a. Krof to v a Min-ka, dr. Konvalinko - Tavčarjeva, Lanipiče-va Roza, dr. Lebarjeva Aida, Likozarjeva Jožica, Novšakova Marija, dr. Pucova Olga, Tkavčev-Vidmarjeva Marija, Znidarsi čeva Mira, žerjavova Iva, dr. Andrejka Rudolf, dr. Borko J., direktor ljublj. direkcije drž. žel., dr. Božič M., ravnatelj, Chiha V., ravnatelj, DermeU M., Gregorka M.. Hočevar M., rav. mešč. šole, Jagodic A.. prof. Kobal Fr., Malnarič Iv., dr. Mis Fr.. Mlejnik R., insp. min. fin. Om»p J., Palovec Fer., Pire Fr., Račič Božo, ravn., dr. Reis ner J., direktor, Samar F., Skalar J., Ver-bič Ant., Virant Stanko, urednik, Vrtovec V., predsednik, Učak V., prijor ln Wester J. prosv. msp. V nadzornem odboru so gg.: I. Malenšek, podravn., Mešek J. ki dr. Rant A., fin. insp. V delegaciji za oblastno skupščino so pa gg.: Grassellijeva, Kroftova, Lebarjeva in dr. Mis in Mlejnik. Občni zbor je zaključiti g. predsednik zahvaljujoč se prisotnim za udeležbo in s pozivom, naj ga podpirajo pri bodočem delu. Dr. Josipu Tominšku Že precej čez 30 let spoštujem dr. Josipa Tominška kot vzor profesorja. V Kranju nas je učil grščine in latinščine ter naučil slovenščine, pa tudi vsega onega, kar nam je v življenju prav prišlo. £>a Je bil profesor, nismo nikdar čutili, a radi smo imeli svojega vzgojitelja tako, da smo bili najboljši in najmirnejši pri nje- se blago pri ljubljanskih trgovcih. V zvezi s tem se je Gremij trgovcev obrnil na načelnika za trgovino bi industrijo dr. Marna pri banski upravi in opozoril tudi policijo na poslovanje zagrebških trgovcev. Kakor čujemo, bo policija ukrenila vse potrebno, da se ta nelojalna in nesolidna konkurenca prepreči. Podjetni zagrebški trgovci so prodali v Ljubljani približno za poldrugi milijon blaga. govih urah. Tudi nam že sive lasje in se svetijo pleše, vendar se nam pa zdi, da še vedno poslušamo njegove prijateljske besede. Ne naukov, zakaj naukov ni nikdar dajal, pač je pa pripovedoval in govoril ter kramljal, prigovarjal, opominjal in svetoval, da smo postali njegovi prijatelji in smo od dne do dne, od leta do leta in od desetletja do desetletja boljši. Neko čudno moč ima ta mož v sebi. Včeraj je dopolnil 60., pa se ni postaral — to je pa čudež njegove tajne moči, da se ne postaramo tudi mi, njegovi pravi učenci in prijatelji. Toliko ima živahnosti, poguma, delavnosti in energij v sebi, da menda ta zaklad življenja ne bo nikdar izčrpal, čeprav ga vedno deli m trosi okrog v srca. Deležen je pa tega zaklada seveda te tisti, ki ima srce odprto — a dr. Tominšek ima tudi ključ, ki vsako odpre. Kako je dr. Tominšek živel in delal in za kaj ter za koga je tako živel in delat, ste vsi čitali že včeraj, zato pa tudi veste, kaj dr. Tominšek je. Tak mož pač, da smo vsak dan v večji zadregi, kako naj se izkažemo vredne vsega onega, kar nam je dal. Obračuna se skoraj bojimo. Še je čas, da mu povrnemo, saj nas bo večno mladi in vedno bolj spoštovani prijatelj čakal še dolgo. Preverjen, da bo tako, mu z vso spoštlpvostjo, hvaležnostjo in ljubeznijo tudi v imenu drugih \*ošči vse najboljše Ante Gaber. Dobre kupčije z italijanskim blagom Ljubljana, 5. marca. Nekako pred tremi dnevi so se pojavili v Ljubljani prodajalci manufalcturnega blaga iz Zagreba in se nastanili v gostilni pri »Starem Tišlarju« v Kolodvorski ulici, kjer so nakupičili veliko zalogo manufaktumega blaga. Njihovi zgovorni agenti so šli na delo in posrečilo se jim je v treh dneh prodati v Ljubljani za približno 1000 oblek blaga, katerega vsaki drugI ali tretji meter je bil označen z angleškim žigom in so ga kot pristno angleško blago tudi prodajali približno po 500 Din meter. Zanimivo je. da so od Zagrebčanov pokupili blago najodličnejši predstavniki nade javnosti, tako uradniki na sodišču, na magistratu in po bankah To končno Se ni nič hudega, če bi ne bili vsi opeharjeni Blago namreč ni angleško temveč Izdelek italijanske tvrdk e »Bella« iz Turina. ki ima svoje poslovne prostore tudi v Zagrebu. Tvrdka sicer izdeluje dobro blago, seveda pa se ne more primerjati z originalnim angleškim, za kar je bilo deklarirano. Gotovo je, da bi vsi kupci dobili cenej- Milošu v spomin Zopet je bela s mrl posegla med mlado drevje in si je izbrala tM svojo žrtev Trb dragi Miloš! Moramo-1 i verjeti, da si odš*d od nas brez slovesa, m* da bi podal posled-njikrat roko, toda Tvoja bleda usta in Tvoje mrzlo telo nam pričata, da si nas zapustil. Kaj si storil, Miloš? Vest o Tvoji smrti je kakor viharni vrtinec vznemirila srca nas, ki smo se zbirali okoli Tebe. Težko se vzravna mlado klasje po hudi nevihti — Tvoj nenadni odhod nas je udaril kakor krivica, ki je ne moremo preboleti. Utihnili so zvoki Tvoje violine, ki so opajali naša žejna srca, hitro je zamrl« mladostna pesem Tvojega telesa. Tvoj duh in Tvoje telo »ta se razšla. Vse, kar je bilo na Tebi minljivega, zemeljskega vse to je izbrisala smrt. Tvoja duša se je oprostila vezi, naš spomin nate, pa je prost vsake slabosti. Umrl si nam kot človek, kot prijatelj si nam ostal. Tvoji prijatelji Čudno spodtikanje Dnevnik >Sk>venec< je 3. t m priobčil pod rubriko »Jesenice« članek >Brežposel-uost in ples<. V njem nekako popravlja izjave prejšnjega dne, vendar si pisec ne more kaj, da se ne bi spodtikal nad družabnim večerom, ki se bo vršil po koncertu akademskega okteta akademskega pevskega zbora iz Ljubljane v Sokolskom domu. Koncert pa se bo vršil v Krekovem prosvetnem domu. Očita jeseniški inteligenci, da se p je vzljubilo po predpustni zabavi... Izjavljamo, da sta obe prireditvi: pevski koncert ▼ K. P. D. in družabni večer v Sokotakem domu organizirani po sklepu akupne seja Akad. krožka na Jesenicah in tukajšnje podružnice Rdečega križa. Ugotavljamo, da >Slovenčevega< Članka nismo podpisali jeseniški akademiki kot je to v članku atorpr no, temveč nekdo drugi. Za aJcad, krožek na Jesenicah: Bogataj Jote, tajnik. Važno za absolvente STs Pod gornjim naslovom je bilo prioboana v >Slov. Narodu« s dne 28. LL L L veetn absolventom S. T. 9., da je narodna skupščina sprejela zakon o srednjih tehniških šolah. Za zgoraj navedene absolvente vsebuje ta zakon .važno določbo, s katero jim bo omogočen v bodoče tudi vstop na tebn, visoke šole v državi Kakor je razvidno iz navedene notice, j» izšla inicijativa za to iz krogov naših inž. u arhn ki so storili s tem sedanjim in bodočim absolventom STŠ v državi veliko uslugo, katero bodo znali visoko ceniti. Jasno je, da je vprašanje vstopa na teb • nične fakultete zelo važno, ker se bo odpravilo tudi nemogoče stanje, ki je bilo ustvarjeno s tem, da so morali nadaljevati absolventi teh Šol svoje študije na visokih šolah v tujini, ker jim v državi to ni bilo mogoče. Nad 200 absolventov je romalo v tujino, Z njimi pa je romal tudi denar, ki bi sicer ostal doma. Po končanih študijah se jim v naši državi njihova diploma sploh ni priznala. Po zaslugi naših inženjerskih krogov pa bo v bodoče odpadla tudi ta anomalija, naša zakonodaja pa se bo izenačila z zakonodajo v ostalih naprednih državah, Uverjeni smo, da so se naši inženjerski krogi, kakor tudi predstavniki tehniških srednjih šol zavzeli z isto intenzivnostjo, da se sprejme ta zakon v senatu, kakor so se zavzeli pred izglasovanjem istega v narodni skupčini. Organizacija diplomiranih absolventov. Ljubljanski zelenjadarji 60 ustanovili svoje društvo. V kratkem času so zbrali nad 100 članov. Društvo je imelo dne 2i. febr. svoj ustanovni občni zbor, katerega je vodil g. Kalin, predsednik pripravljalnega odbora. Razložil je pomen društva, opisal potrebo te organizacije, ki ima namen uveljaviti domač pridelek, omejiti uvoz zelenjave iz inozemstva, propagirati izvoz zelenjave v letovišča, zboljšati in povečati produkcijo za zimsko sezijo, svoje Člane medsebojno ščititi in podpirati ter s tem dvigniti ugled in spoštovanje do domače produkcije, ki je posebno sedaj v teh težkih časih tako nujno potrebna. Izvolitev predsednika ter odbora je bila soglasna. Za predsednika je bil izvoljen a-Kalin, nadalje 10 odbornikov, med temi dve gospe. Pristopnina znaša 2 Din, letna Članarina 24 Din. Član postane lahko vsak, kdor se peča s produkcijo zelenjave. Poslati je treba samo na g. predsednika Karla Kalina, Veliki Stradion 8, pismeno prijavo. Debata na obenem zboru je pokazala, kako težak in mučen je zdaj položaj zele-njadarjev ter kako je ta organizacija potrebna. Slišalo se je tudi, kako jih na mnogih straneh mučijo različne težave, katerih posameznik ne more zmagovati. Resni so Časi in potreba je, da najde naše zelenja-darstvo splošno podporo in razumevanje za svoje pravice, ter da oblasti, kakor tudi občinstvo podpira njih zahteve. S tem podpremo domaČo produkcijo, zaposlimo domaČe ljudi ter bo tako za ta produkt ostal denar doma, ki gre danes iz države. Zelenjadarji, želimo vam Čim več uspeha l Vaša pot je prava! Po maškeradi. — Zakaj sa pa jeziš? — Kako bi se ne! Le pomtsH, obljubil mi je, da me na rrraškeradi ne bo poljuba, m res me ul Stran 4. >S LOVEN S KI NAROD«, dne 5. marca 1932 vrev. Dnevne vesti — Prvi dan novega kincmato grarakega zakona. Danes je stopil v veljave zakon o prometu a filmi rn v izložbenih oknin kina >ldeaic in >Ljubljanski dvor« vidimo napise vZaprto. ker nimamo filmov, kakršne zahteva novi filmski zakone- Pa ne samo v Ljubljani, tudi na deželi so morali kinematografi zapreti, ker niso m o? 11 zarlostit.i določbam novega filmskega zakona. Prenehali so z obratovanjem kinematografi v škofjj Loki, Kranju, Železnikih, v Hrastniku. Trbovljah. Logatcu, Črnomlju, Radovljici, na Viču, v Kamniku Ln v vseh drugih krajih dravske banovine. Vsem uslužbencem kinematografov je odpovedano in tako se je Število brezposelnih zopet pomnožijo. Zaenkrat igrajo le tisti maloSteviiTi | bioakopl, ki se jim je posrečilo dobiti posebne m po zakonu predpisane kultnim-.4 in domaće filme; ker pa je teh tako malo, bodo že prihodnji teden sledili vsi ostali kinematografi In prenehali z obratovanjem. To je logična posledica zakonskih predpisov, kajti nihče ne bo tvegal, da b; bH radi prekrš-Itve zakona kaznovan za sleherno predstavo z globo ."000—20.000 Din r prid filmski centrali. *" •r - * r — z.ahteve zveze kinematografov. V resoluciji, ki jo izroči posebna deputacija vsem merodajnim faktorjem v Beosrradu. prosi Zveza kinematografov, naj ®e tak<*e za kinematrografe, ki so že «^Službenega lista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 18 z dne 5. marca objavlja občo uredbo o univerzah, pravilnik in cenovnik za opravljanje analiz in drugih del za privatne stranke v agrokemijskem in pedološkem odseku državnih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj, popravek k pravilom o polaganju praktičnega učiteljskega izpita m 14 objav o pobiranju občinske trošarine v letu 1932. — Opozorilo mserentom. Dravski direkciji poste in telegrafa je znano, da se oglašajo Pri razn.h podjetjih ljudje, ki pobirajo oglas« • za telefonski imenik. Ker se je neko podjetje obrnilo na direkcijo s prošnjo, naj se njen oglas predrugači, se »di. da so prizadete firme uverjeno, da se pobirajo osrla-si za nov telefonski imenik v založbi poštne npravr Da bo v tem pogledu vsakdo na jasnem, opozarja postna direkcija, da ona ne misli Izdati novega imernka zat dravsko banovino in da torej v njenem imenu ni nihče upravičen pobirati oglasov. Ko se l>o pripravljal nov telefonski imenik, bo to uradno razglašeno. _ Hrvatski smučarji v Celju. Hrvatsko planinsko društvo ^Sljeme* priredi jutri za svoje člane smučaiski izlet k Celjski koči. Udeleženci Se odpeljejo iz Zagreba do Celja drevi in posetijo planinski sejem v Celju, ki ga priredi savinjska podružnica SPD. _ Organizacija nočne zdravniške službe v Zagrebu. 0UZD v Zagrebu, ki ima nad 50.000 članov v samem mestu, je organiziral nočno zdravniško službo tako, da se bo menjavilo 40 zdravnikov v permanentni nočni službi. Nekatere organizacije so že sprožile misel, da bi se pridružile tej akciji. — Krajevni odbor društva Rdečega krita v KTanjn ima svoj redni zbor v ponedeljek, dne 7. marca t 1. ob 18. uri v uradni pisarni sreskega načelstva v Kranju z običajnim dnevnim redom. Odbor vljudno vabi vse članstvo k poJnoStevilni udeležbi. — Kmetijsko kino-filmsko predavanje na Poljanah nad Skofjo Loko. Na Poljanah nad Skofjo Loko se bo vršilo v nedeljo 15. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v osnovni šol; kmetijsko filmsko predavanje. Predvajalo se bo dva daljša filma o napredni živinoreji in o preureditvi zanemarjene kmetije, h koncu pa še dva zabavna filma s |K>učno vsebino. Vsi filmi so krasni, vseskozi nazonr. in nudijo obi*4»ovalcein v živih slikah kratko šolo za izboljšanje kmetijstva. Filme bo pojasnjeval in predaval kmet. ref. g. Susiič iz Kranja. Vstopnine ne bo. _ Čebelar jenu Vse čebelarje in čebelarske podružnice obveščamo, da je ministrstvo drž. železnic dovolilo udeležencem čebelarskega občnega zbora dne 20. marca t-1. v Celju polovično vožnjo pod navadnimi pogoji. Pri izstopu v Celju, naj delegat ne oddajo voznega listka, temveč puste le žigosati pri prometnem uraduiku. Z istim voznim listkom in legitimacijo, ki jo bo dobil vsak delegat na občnem zboru, se bodo odpeljali delegati brezplačno zopet domov. Ta ugodnost veha za 19.. 20. in 'Ji. marca. Tajnik. — Herman Wenu>l o lepotah Hrvatskega Primorja in Dalmacije. Herman VVendel je napisal v >Frankfurter Zeitung« z tlnC-28. II. lep propaoandistični članek o lepotah Hrvatskega Primorja in Dalmacije. Sadna hrana v čokoladi skrita. Krasen užitek nudi Ti »Sadvita« — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme in da utegne snežili. Tudi včeraj je bilo po vseb krajih naše države oblačno, v nekaterih je snežilo, v drugih pa deževalo. Najvišja tem peratara je znašala v Skoplju 5. v Mariboru in Zagrebu 0. v Ljubljani m v Beogradu 1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.S. temperatura je znašala c—3. — Novorojenček pokopan v škatli. V u*. ko manufakturno trgovino v Dubrovniku je prišla v četrtek starejša ženska in zahtevala večje škatlo iz kartona. Ko so ji odgovorili, da praznih škatel nimajo, je prosila, naj ji eno izpraznijo. Trgovec se je začel zanimati, čemu ji bo škatla, in žena mu je solznih oči povedala, da jo rabi namesto krste za novorojenčka, ki je kmalu po porodu umrl Novorojenčkova mati je siromašna delavka, ki ne zmore stroškov za krsto. Na občim x» pa dejali, da nimajo v take namene denar ja. In novorojenčka so res pokopali v škatli. — Velik požar v tovarni keksov. V noči od četrtka na petek je nastal v tovarni keksov Karobna d. d. v Osijeku požar. Gorelo je do 8. zjutraj in pogorela je vsa tovamn. Škoda znaša okrog 2 milijona Din. — Tramvaj ga je povozil. V Beogradu *e je pripetila v četrtek zvečer težka nesreča. Iramvaj je do smrti povozil branjevca Ra-domirja Zariča. — Samomor. V Beogradu se je obesila včeraj soproga občinskega uradnika Dimitrija Pešinova Ivana. Našli so jo v lopi na dvorišču mrtvo. V smrt so je pognale baje neznosne družinske razmere.. — Posledica hud« hripe. V Zagrebu je umrl pred tremi dnevi 9-letni Vladimir Cvičko. Z materjo se je vračal domov, pa se je naenkrat zgrudil in izdihnil. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela možganska kap. Deček je imel hudo bripo in dobil je vnetje možganov. ELEGANTNA DAMA se poslužuje trajne in vodne ondulacije, strokovnja-ško zvršene z najmodernejšimi aparati, v frizerskem salonu za dame in gospode: Ante Ulažu-, Pred Škofi jo 10. — Za dame poseben vhod. Cene konkurenčne! — Sadjarji! Uporabljajte za pomladansko škropljenje sadnega drevja ARBORIN, ki vam zatre vse škodljivce. Arborin izdeluje >CHEMOTECHNA« družba z o. z-, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču). Tam dobite tudi prvovrstno cepilno smolo za cepljenje. 166-n — Naprava stanovitnega sadjevca. Kmetijska družba je izdala novo ^Gospodarsko navodilom pod tem naslovom, ki obsega 34 strani. V njem se obravnava na kratko naprava sadjevca, poljudno in lahko umljivo, tako da se zamore v kratkem času vsakdo poučiti o tem važnem načinu uporabe sadja za dom. Navodilo je namenjeno predvsem praktičnim sadjarjem, ki majo veliko posla z napravo domaČe pijače za dom. _ Proti vposiljatvi 5 Din v znamkah, ga Kmetijska družba vsakomur dopošije. Iz Ljubljane —lj Dvojni jubilej. Danes sede v Abrahamovo naročje g. Anton Bukovec, ki je pred kratkim praznoval 25-letnico namestitve kot uradnik pri Kmetijski družbi. Svojemu dragemu in zvestemu tovarišu, ki ga visoko čislajo tako predstojniki kakor tudi tovariši, staremu članu Sokola I. od njegove ustanovitve, prijetnemu družabniku, mo žu blagega srca iu odprtih rok, prijatelju planin, želimo kar najiskreneje, da preživi še mnogo srečnih in veselih let v krogu spoštovane gospe soproge in tovarišev. —lj Seja glavne uprave inženjerske k<»-morc. Davi ob pol 10. se je vršila v mali dvorani ZTOI seja glavne uprave inženjerske komore, na katero je prispelo 24 zastopnikov vseh štirih komor iz Beograda, Zagreba, Novega Sada in Ljubljane. Zborovanje je vodil predsednik glavne uprave aru. Milivoj SmiljaniČ iz Beograda, razpraljali so pa večinoma o internih zadevah in o poročilih, ki bodo jutri predložena glavni skupščini delegatov vseh komor. Glavna skupščina delegatov se bo vršila jutri ob 9. dopoldne v dvorani ZTOI. —lj Zaključek koncerta Učiteljskega pevskega zbora, ki bo v ponedeljek, dne 7. t. m. tvorijo 4 starosrbijanske pesmi od Marka Tajčeviča in 4 narodne v harmonizaciji skladatelja Stolcer-Sla venskega. Vseh ten 8 narodnih popevk je izredno interesantnih tako po tekstu in melodiji kakor tudi po izraziti harmonizaciji. Oba: Stolcer in Tajč>-viČ sta priznana harmomzatorja, ki znata doseči izredno mogočen in lep uspeh. Vsled sestave svojega sporeda, ki obsega poleg par slovenskih dekliških zborov skoro iz- ključno srbske duhovne in narodne pesmi, bo izredno zanimiv, zato obisk najtople»r priporočamo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj Sokol IV. javlja članstvu, da je umi-la sestra Erna Polako v a i 11 ga poziva, da jo spremi na njeni zadnji poti jutri ob 16. izpred zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9. Kroj civilni z znakom. — Uprav,« —lj Post je po pratiki, pa tudi sicer ^ marsikdo posti, zato je tem bolj čudno, da se ponujajo skoraj v v^aki ulici v izložbah sladki pustnj kroti. Prejšnja leta smo se v tem pogledu postih ter so pustne krofe ponujali samo do pusta. Kot kaie torej, pred-pust v nekem pogledu še vedno traja, čemur bi se čudili sicer samo zagovorniki pratike, zdaj se pa še marsikdo drugi. —lj Znameniti Zikov kvariei, ki koncerti ra dane;? po vsej Evropi pod imenom Praški kvartet, bo po presledku treh let zopet priredil samostojni komorni koncert v Ljubljani v ponedeljek, dne 14. t. m. Sloves Zi kovega kvarteta je tako velik, da je odwi vsaka hvala. Pozna ga vsa Evropa ter ga vi->oko ceni kot prvovrstnega koncertnega tak-torja. Natančnejši program koncerta javimo jutri. u— Danes ZKD fi»m ^Nesmrtni potepuhe. Danes ob 14. in jutri ob 11. predvaja ZKD v prostorih Elftnega kina Matice prekrasen film >Xes:nrtni potepuh« z Liano Hai-d ta Gustavom Frolichom v giavnia vlosan. Fiim se odlikuje po krasni in globoko ganljivi vsebini ter ara vsakomur na> topleje oriporočamo. —lj Predavanje o reji malih živali in o organizaciji priredi društvo >2ivalca< v ne-deijo, dne 6. marca ob 10. uri dopoldne pn Novem Svetu v Ljubljani na GoSposvetski cesti. Člani in ljubitelji vabljeni. 155-n —lj Zahvala. Ob priliki 40-letnice najinr poroke vsa prejela toliko čestitk, darov in cvetja, da se ne moreva zahvaliti vsakemu posebej. Zato prejmite vsi tem potom najino naprisrčnejšo zahvalo. — Margareta in Rudolf Lukež. ZA VELIKO NOČ~~ izredne ugodnosti pri nabavah oblek in površnikov za gospode. Zadnje novosti sukna za pomlad oddajamo po neverjetno nizkih cenah. Drago Schvvab, Ljubljana —lj Pomočniški zbor gremija trgovcev a Ljuhijani vabi članstvo, da se udeleži u.-ta-novnega občnega zbora društva izložbeni}; araažcrjcv, ki se bo vršil ti. marca t. 1. ob pol 11. uri v dvorani Trgovskega doma. Udeležite se tega občnega zbora v čim večjem Številu —lj Hotel Tivoli Daurtng. došij novi a,-*:«sti. odprto do jutra. loo-ii _lj Zaključek nedeljskcca pK*>nega te čaja«. Jenkove plesne šole v Kazini ho jutri popoldne ml L—9. z več. Vljudno vabi] - ni. 1G9"n — i j Občni »bor Splošnega žen-kega dr t« štva in njeua odseka bo v sredo 9. ob it>. uri v društvenih prostorih ua Rimski cesti 9. Članice in gospodinj vabimo k obilni udeležbi. ,67rt _lj V društvu »Soča« predata v Soboto o. marca 1032 v salonu pri »Levu t ob pol 2L uri pisatelj in zdravnik g. dr. Ri^gomir Magajna o »povojnih kulturnih razmerah v Primorju«! Za tem nastopi naš rojak Ciril Kosma--, ki bo recitiral o jtožni IstrL". Opozarjamo vse SoeaAec, Primorce sploh ta naše prijateljo. da se udeležijo tega večera v obilnem številu. Vstop vsem svoboden. Predavateljski odsek. 168-n _lj >Svoboda^ in -Zar}^ priredita v sredo, rime 9. t. m. ob 20. uri v dvoran; Delavske zbornice v Lonbijanj IX. delavski prosvetni večer. Spored bo pester in lep. Sodelujejo delavska godba >Zarj«s, orkester vGrafikec, pevski zbor >Grafttce^, ofctei -Ljubljanskega z*vona<. Žarko Zaje na violini, Stanko Bltežnik s bumoriBtic.no razpravo >o avtomobilu c. Umetniška -plesalka Katja Delakova zapleše Prokofjev: groteskni ples« >Gopakt. Mali >Jazzband': z Zonkom in Vojko Prolovec zaigra veselakoma de. Govorilni zbor delavskega odra >Svobode< poda čUifarjevo pesem >.Za nas . Pri kla-vlrjn konserv. Menard-ijeva. Večer bo zelo lep. Vstopnine n4. _I j Društvo bolničarjev NSZ javlja članstvu, da bo ranelo redov' občni zbor v sredo 1*. marca t 1. ob 7. uri zvečer v gostilni S- Cerne pri Sedmici v Mostah Dnevni red običajen. Odbor. _lj Organizacija diplomiranih tehnikov ima svoj 9. redni občni zbor jutri 6. t. m. ob 9. zjutraj v kletnih prostorih hote«a >Mikliči. Odbor ima izredno važna poročila — zato vsi polnoštevilno! 170-n —lj Dunajsko pranje, »vetlolikanje limene. Kolodvorska nlica S. —lj Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je dne 4. t. in. umrl g. Jakob Pri >tavec, komisijonar v starosti 70 let Pogreb bo jutri ob 14. iz bolniške mrtvašnice na pokopališče k Sv. Križu. —lj Šentjakobski gledališki oder ponav lja danes in jutri izvrstno burko >Sedem njegovih grehov« z gosp. LavriČem in gdč. Wrischerjevo v vodilnih vlogah. Pri predstavi poje gosp. Danilo Bučar izvrsten kuplet Burka je velezabavna in vsebuje nešteto komičnih momentov, tako da se Desetniki dve uri res izborno zabavajo. Režijo ima gosp. Miran Petrovcač. -^lj Lutkovno gledališče na Taboru uprizori jutri ob 15 uri zadnjič v seziji igro v treh dejanjih: ^čarobna skrinjica ali Ga-šperček na Atlantskem oceanu«. Moralna dolžnost članov je, da posočajo predstave lastnega društva, ki je prvo začelo s tovrstnimi igrami in podpirajo ustanovo, ki zasluži več kakor navadno toleriranje. V na sprotnem slučaju bomo primorani javno žigosati ukoreninjeno zlo v našem društvu. —lj Kdor nima ustrojenega želodca, naj nikar ne bodi okrog vremenske hišice v Zvezdi, ker bi mu gotovo prišlo al**^. ko bi videl zmmjeno negnusnost pocenjanja nekaterih ljudi, ki smatrajo aparate za pljuvalnike. Prosimo torej mestne zdravnike, ki so vajeni takih stvari, pri katerih se drugim obrača želodec, naj to že teden dni staro svinjarijo pogledajo in poskrbe, da takoj zgine. lj Za »pomladno >c;ou<> kupite trpežne in lepe čevlje po najnižiib cenah pri A. Oorše (Stari trg 15). 3>-T —lj Umrli so v Ljubljani od 26. februarja do 4. marca; More Ema, roj. PavSnar, 73 let, zasebni ca. Rečna uL 5; Birimisa Marija, roj. Stenta. 34 let. Sv Florijana ulica 71; Ulaga Franc, 48 let, monter Strojnih tov. in liv.. Dunajska cesta 35; Marincic Mirko. 5 let. sin delavca, na poti v bolnico; Cerne Apolonija. roj. Skornsek. mest. uboga, Vidovdanska c. 9; Ivancič Franc. 20 let, ključ, vajenec, Sodarska steza 4; Luskar Neža Valentina, 62 let, usmiljezika, Slomškova ulica 20; Adamič Miloš, 20 let, dijak Kranj 49: Mrak Jožef, 74 let, obč. ubožec. Vidovdanska cesta 9; Lubee Cirila Ivana. 66 let, usmiljenka sv. Vinc. Pav, Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanskih holnlean um-li: Arhar Marija, roj. KoZelj, G3 let, Lepo-dvorska ul_ 222; Horvat Adolf, 42 let. 2ele-zolivar. Ilirska ulica 31; Ahačič Franc, 16 let, sin posestnika. Sv. Ana 10 pri Tržiču: Zabavnik Josipina, 20 let, poljska dninari-ca. županje njive 20; Smole Marija, 23 let. zasebmea, Preserje pri Ljubljani; Ježek Ivan, 15 minut, sin posestnika, Poljane prt St. Vidu; VVernik Franc, 56 let, vlakovodja. Zgornja šlska 220; Skufca Tomaž. 7 tednov, sin tiskarja. Višnja gora; Starina Franc, 62 let, obč. ubogi. Ihan: Porenta Ljudmila, 7 mescev, hii posestnika, Sred. Bitnjc pri Kranju; Bara Drago, 4»^. leta, sin tr*r zastopnika. Struževo 29 pri Kranju; Volk Mihael. 55 let, sprevodnik, Moc-nlkova ulica 13; Fiia Janez, 30 minut, sin miz. pomočnika. Dravi je 66: Jeinikar Anton, 20 zne^.. sir Ualavoa drž. žel., fetianska vas 32 pn Grosupljem. Pri pomanjlianju t«-T kislem n ♦ ha-vaniu. slabem želodci, leni prebavi, črevesnem zaeratenju. napihni nosti. mot-riah presnnvM->n*'a. oprišču. srbečici, osvob'.di naravna »rv*uu Joeefrvat * ~i telo vseb nalsrftirfb etrtmov °nilobe. ze stari mr-;~+»*i 1 . ilnih ^»-odstvih so pri 'tli. sp »Franz Josefnv«.« voda obnese kot novsem zanestivo sredtivo za iztrebljanje črevesa »Fran/ JoHcfova« voda se dobi v vse!: lekarnah, drojreriiah in speceri ""■".!"T. treovinah. Lindbefgh in kinematografi V Ameriki imajo veliko senzacijo, Ljubljana, 5. marca. Torej, kar se tiče Lmdbergha, ni senzacija nič manjša, kot jc bila takrat, ko jc kar na lepvm pritrćal v Evropo. Nič afl manjša, pa tudi ne nrmo^o drugačna Tudi zdaj gre za Lindb-ergha, toda v ospredju senzacije jc njegov s'n. Seveda, stvar je nekam bolj kisla. Toda iienziicijii jc v^-eno ameriška in vsa Evropa prav tako ca ka z odprtmri usti. kaj se bo se razvilo iz nje, kot jc takrat. ko so Parižani botta^sča, si ne more kaj. da bi se ob nji ne zamislil. Stvar namreč n-i tako enostavna, samo pormslate, kako je odletel Limd bergh ml., da ni nihče videl, kako je star ta.] in da je odletel najbrž kar brez letala. N:hče ne ve. kje je pristal in ne, kako *o «a sprejeli. Človeku se celo vsiljuje misel, da je odletel na luno. saj ga ne more najti armada 17.000 detektrvov, ne doseči radi.) vesti, pa tudi učetovo letalo ga ne more thihatoti. Res je tragdčno, toda pomisl tta moramo, da je vse skupa i ruda preoej ćudno — Američan«! so prehiteli sami sebe. Sploh nam Američan« dajejo mijlcpie z^iede rudi. kako je treba reševata krizo irn brezposelnost. Samo pomislite, kako bi se tudri nam prileglo, če bo lahko kar čez noč zaposMii kakšnih 20.000 bro/»poselnih. Govorimo pa predvsem o toj zadevi /ato, ker je Ameruca pač Aroorika, Evropa pa ostane vedno enako ples«riva. BMl-> bi namreč preimenitno. če bi tudi pr nas zaceli pleniti otroke. Saj veste, koliko jih je ki ne vedo. kaj bi počeli s svojim m-catom otrok, kam bi f-h vtaknili. Tarna jo tn vzdihujejo, čex kaj bo. čas: so ved no hujši, ta božH blagoslov pa vedno bolj nadležen. Posebno v Ljubljani imamo toliko nana^čsi>a, kot da gfnezdri pred sle bernkni vrati štorklja. Marsikom« hi se torej neznansko prileglo, če bi se mogel na takšen lep načrn iznebiti otročaja Pri nas bi gotovo rada plačeva!i odJkupnine, če bi ne slo drugače, pa v obrokih. Toda Ev-rcppa je tako strašansko konservativna. Samo sline se nam cede. ko čitamo nezaslišane amemke «jerrzacije. Sne ne pomaga, če si ta aH oni oče se tako želi. da b bil v Lmdiberghovi koži, nihče še ne povoha njegovega narasča>a. prej bi mo gotovo še prinesel kaj taksnega, kot ga oropal. Kaj hočemo, pri -nas se tve d« nič »z-prerr^ererri. Moraili smo pa s-pregovorifci o LmcJber-ghu. ker je pač se vedino njegovo ime velika moda. Spomnite se, kako so se svetovne dame kar čez noč umfotrmirale po modelu njegove letalske čepice. Vse so postale tedaj slavne prekooceanske letal-ke, zato moramo biti cudn zdaj pripravljeni, da bo najnovejša Lrncrberghova senzacija v pri vala* globoko na modo. Težko pa je presoditi, kakšni damski klobuJci bodo zdaj osvojili »vet Nič čudnega bi ne h;!o končno, če bi zagledali dame na cestah v plenicah. Žal. se zdaj ne moremo podrobno pečati s podobnimi problemi, tarejo nas omogO hujše in octo aktmaLnejše zadev-ščine Tudi naše senzacije niso kar tak... čeprav se o njih ne govori po širokem svetu. Z mirno vestjo pa lahko rečenu-, da bi naša senzacija prav tako prev/e!a Amončane, kot nas njihove. Razlil^a je le v tem, da jih mi prirejamo z nrrrrogo manjšo nečijo m mainjšim pompom. Ne alarnriramo prebiva !>r\*. kadar dcuhemd kakšno, v?*e pripravimo v svečani tišini ter jc presenečenje tem večje. Presenečenje je pa celo tako veliko, da navadno niti ne pridemo d-o sape. Morda bi pa bilo rudi preveč, če bi še zadevščine komentirali, ko so itak brez komentarjev dovolj imenitno. Pri nas te dni ljudje premlevajo neko ameriško senzacijo, ki pa baje ni prišla iz Amerike, ter si nekateri celo drznejo trditi, da je zrastLa na domačem zelj-niku Govori se. da so začeli v Ameriki zapirati kinematografe, človek bi končno m^> lil, ker je to že tako čudovita senzacija da je v zvezi z Limdberghom ter da zapirajo kinematografe zaradi splošne ža1 * sti. ,To so pa seveda samo podmene in šc zdaj ne moremo reči zadnje besede. L j j dem je pač treba pustiti -časih tudi mak) veselja, da govore o Ameriki, ameriških sariev^črnah in podobnih neza-ališanch stvareh, o katerih se niti ne sanja Ame . ričanom. Pa naj še kdo reče. da naše senzacije ne zateinne ameriških. Celo modna vprašanja morajo ostati v ozadju nomisdite samo. ko pa gre za kinematografe Kaj b1 bilo. če bi v resnici začci; zapirati kino-matograie, ne v Amerik;, nogo v Evropi pa tiKfi pri nas nismo brez nje ali recimo kar v Ljubi jeni. Cenjene dani v gotovo kaj tako strašnega sploh nc morejo misliti. Hujšega udarca si ree ne moremo misiitn. Ato ima žnvljenje se apilah kakšen brez kina? Tako bi se lahko vpraševali brce konca, toda česnu bi vam povzročali ;e hujše srčne bolečme. Zadeva je prestravna. da bi človiek mogel po* tatO brskati po nji ali jo kar tako ob* plaviti. Ce govoriš o nji, moraš govoavti v s.li c u nekirologov m končno človek ne v«, komu bi iziretkel sožaJje — Landlbergtm. k nematografom, Ljubljančanom ali dav mam. Ta problem je tako težak, da ramo kar pri prici končati ta nekrolog. l Ha — ha — ha! Danes ob 4., 1,48., 9^ uri zvečer bo odmeval smeh in krohot pri premieri najboljše Saloi^re v tej sezoni: Navidezne pustolovščine nezvestega in vendar zvestega moža! Najboljši igralci: K. A. Roberts Fritz Shulz Lticie Englisch Paul Horbiger Sodeluje izvrstna kapela: Dajos Bela l*redstave ji:trj ob S., 5., 7. tn 9. Predprodaja vstopnic od 11. do 1/113. ure. Elitci Kino Matica Telefon 2124. Originalen vlom Ljubljana, 5. marca. Skoraj ves februar- .smo imeli v Ljubljani pred tatovi, vlomilci in slično sodrgo mir. Zadnje dni so pa po-lali u malopridneži zopet precej agilni. Policija ima zdaj že dva dni precej posla z njimi. Včeraj smo poročali o originalni slepariji v Daj-Damu, kjer je več n^adih lantićev pilo dobra vina kar po 2 Din liter. Sleparili so na ta način, da so na blok za 2 Din pripisali številko 1 in je nastalo iz dveh 3 2 Din, Včeraj je policija prijela te fantiče. Ugotovila je, da so že del j časa popivali na ta način in da so v bifeju iztočili najmanj 1200 litrov po 2 Din. Nič manj originalen je pa tudi vlom, ki je bil tisoči izvršen v Beličevo gostilno na aKvškovi cesti. Snoci okrog 23.30 sta se v gostilni pojavila dva neznanca, naročila polič vina, ga popila m odšla. Ponoči pa sta se zopet pojavila v gostilni — seveda po drugi poti in neopaženo. Med 3. in 4. uro zjutraj je bilo namreč v gostilno vlomljeno. Vlomilca sta prerezala z diamantom Sipe dvojnega okna in se splazila v gostilno. Iz gostilniške sobe sta se vtihotapila v vežo, kjer je stala manjša mizica, v katero je gostilničar običajno spravljal denar. To sta vlomilca prav dobro vedela. Ker je bil pa predal zaklenjen in si nista upala delati ropota, sta mizico dvignila, jc odnesla skozi vrata xn gostilniško sobo ter jo skozi okno vrgla na cesto potem pa odnesla- V predalu je bilo okrog 1500 Din. Vlom je že okrog 4. zjutraj opazU policijski nadzornik g. Pavlovčič, ki je obvestil gostilničarja. Za drznimi vlomilci poizveduje policija. Včeraj popoldne je pa policija zalotila dva mlada fantiča, Antona S. in Adolfa 2., ki sta v neki trgovini ukradla štiri moške srajce, pa ju je kmalu zaradi postopanja aretiral stražnik. Eno srajco sta Imela Se pri sebi, druge tri sta pa skrila z vratca električnega .nikalnika na Poljanski cesti, kjer so jih pozneje našli. Srajce so bile vrnjene lastniku, mlada tatica pa izročena sodišču. EJ 9t#r. 53 >8LOVENSKT NAHOD«, dne 5. mare* 1852 Stran 5 Ne iloščine, delo sprejmite! Tudi v borbi z brezposelnostjo hodi Amerika svoja pota je pa delo, ki omogoča brezposelnim obdržati se nad vodo z delom svojih rok, a prostovoljni odbori odločajo vsak dan o tem, kje in kaj bi se mo* ralo in moqlo še napraviti, da bi do* bili brezposelni delo. V mnogih ame* riških mestih plačujejo mezde v obli* ki živil in kurjave, da se prepreci zlo* raba brezposelnosti. Sreča za Ameriko je nekaj, kar bi lahko postalo drugod katastrofa. V Ameriki lahko išče dela velik odsto* tek žensk, kajti tam je mnogo več de« v najrazličnejših poklicih za žene in dekleta, kakor drugod po svetu. Zato se v Ameriki često zgodi, da tam, kjer nc more dobiti dela oče ali sin, dobi delo hčerka ali mati in dru* žina je za silo preskrbljena, čeprav je oče med brezposelnimi. Za naše poj* me je to zelo nezdrav in nenaraven pojav, toda v Ameriki so bile ženske zaposlene tudi v času največjega in* dustrijskega k trgovskega razmaha. Američanke smatrajo delo po pisar« nah in tovarnah za nekaj naravnega in celo za z izbijeno pravico. Amerik čanka je vedno ponosna na to, da dela in da je lahko neodvisna od svojega moža. Tudi letošnja mila zima je src= ča za Ameriko, ker brezposelnim vsaj zmrzovati ni treba. Amerika ima že nad 8 milijonov brezposelnim Statistika pa ni točna, kajti državne podpore brezposelni ne dobivajo, druge zanesljive statistike o njih pa tudi ne vodijo. Toda prej utegne biti v Ameriki brezposelnih več, kakor jih navaja zadnja statisti« ka, po kateri jih je 8,300.000. Pri nas <*obivajo brezposelni vsaj skromne poapore in zato se tem bolj čudimo, kako morejo živeti brezposelni v Ameriki, kjer nihče ne skrbi za nje. Vsi ameriški listi pripravljajo že več mesecev svoje čitatelje sistema= tično na borbo z brezposelnostjo. Ljudem svetujejo, naj dajejo denar raje za delo, kakor za podpore. En sam dolar obdrži človeka tudi z manjšo rodbino en dan za silo nad vodo. Ameriški Usti dan za dnem pozivajo ljudi, naj si izmišljajo nove poklice za brezposelne, naj siromake sicer tudi podpirajo, toda najprej naj pogleda vsak v svojem stanovanju, v kuhinji, na vrtu. v kleti ali kjerkoli, če bi se ne dobilo delo za brezposeln nega. da bi mu ne bilo treba dajati miloščine ter ga v lastnih očeh poni* zevati Ljudje brez dela so potrebni pomoči takoj in pomagamo jim lahko v prvi vrsti s tem, da jim nudimo de* lo, z miloščino jih pa samo ponižuje* mo in tudi sami od tega nič nimamo. Ameriški tisk se pa v svoji propa* gandi ne dotika tega, kar imenujemo pri nas socijalni čut. Menda so v Ameriki prepričani, da bo brez tega prej dosežen cilj. Onim, ki sede na milijonih in ki lahko zaposlijo brez* poselne, kliče tisk: Dajte ljudem de= la, toda ne iz sočutja, temveč po svoji dolžnosti! Onim, ki se potikajo lačni in obupani po ulicah pa kliče tisk: Ne sprejemajte miloščine, sprejmite sa* mo delo! In po tem geslu se lotevajo tlela zlasti mesta in javne korporacije. Mesta zaposlujejo brezposelne pri deHh, ki sicer niso nujno potrebna, ki pa bodo koristna v bodočnosti. Kana* lizirajo in tlakujejo periferije, pri* pravljajo prostore za bodoča igrišča, regulirajo reke, grade ceste, polagajo signalne naprave za obveščanje o po* žaru v oddaljeno okolico, skratka, na vseh poljih si izmišljajo dela, ki bi Kila potrebna čez pol leta ali čez leto dni samo da zaposlijo delavce in obrtnike, ki jih brezposelnost najbolj tare. To so večinoma manjša dela, to* da brezposelni imajo občutek, da so za svoje delo plačani in da jim ni tre* ba živeti na račun socijalnega čuta, ki ie itak v večini primerov zelo dvom* 'Ijiv. O socijalnem čutu bi vedeli mar* jsikaj povedati tisti, ki morajo hoditi ipo hišah in prositi kruha. Včasih tra* ja delo samo nekaj ur na dan ali pa ■-Niniu dva ali tri dni v tednu, vendar Vrhovni poveljnik kitajske armade maršal ČANGKAJŠEK W. Junosra-Szaniawski Zaupljivost Gospodična Marta je služila pri Czaplinskvh za guvernanto pn štiriletnem Šteiančku. V nedeljo je odšla kma-\a po obedu v kino. Vrniti bi se bila morala pred sedmo, pa je prišla šele ob enajstih. Seveda je Smeh goska Czaplinska ves večer pokvarjen- In ker se to ni zgodilo prvič, jo je pošteno ozmerjala, beseda je dala besedo in Marti je bilo odpovedano. Drugo jutro je morala torej gosrpo" dična Marta pobrati šila in kopita. To pa ni sk> brez Skandala. Gospa Cza-p-linska, še vsa razburjena, je potožila pri obedu možu: — Pomisli, kakšno mi je Marta, ta koza neumna, zagodla pred odhodom .. • — No? — Začela je kričati na vso hišo. da pri m^ni baje nihče ne vzdrži, da sem taka furida. Kričala je, da je moj prvi ženin, tisti VVlodek, saj veš, sam najbolje vedel, zakaj me ie pustil sedeti, da sem bila že takrat neznosna... In rz istega razloga, da s a je dul ločHi od mene moj prvi mož, pa tudi stric Teofil da je dobro vedel, zakaj je dal posestvo prepisati "na Zuzko, ne pa name! Misli Admiral KELLY, vrhovni poveljnik angleškega vojnega brodovja na Daljnem vzhodu Pač pa pomenijo črn oblak na ne* bu Zedinjenih držav v borbi z brez* poselnostjo bližajoče se volitve pre* zidenta, ki prinašajo vedno manjši dotok denarja med ljudstvo. V času priprav za volitev p rezidenta Wall* Street vedno nerad izdaja denar in čaka, kdaj se pojavi kandidat na prc* zidentski stolček. Ce so ameriški fi* nančni magnati s kandidatom zado* voljni, se odpro njihove blagajne in dolarji zopet teko med ljudi. Tudi v borbi z brezposelnostjo je ostala Amerika svoja. To je še vedno ne* kakšen ognjenik, ki v njem kipi lava, da bruhne zdaj visoko iz žrela, zdaj zopet se pogrezne globoko na dno. Niti brezposelnost ne pomeni za Ameriko stagnacije, temveč nasprot* no, spremljajo jo veliki prevrati. Ljudje zapuščajo svoje obrti in se v šest* ali osemtedenskih tečajih na hi* tro roko priuče drugi obrti. Drugi zo* pet zapuščajo mesta in se vračajo na kmete, kjer so izgledi za delo še vedno boljši in kjer lahko ceneje žive. Glavno je pa duh Amerike. Tam ni ljudi ki bi tarnali na zunaj se Ameriki prav nič ne pozna, da ima toliko brezposelnih. Le tu pa tam sli* šiš bankirja ali industrijca. ki zarrju* je, da to ne more dolgo trajati Mini* lo bo tako hitro, kakor je prišlo. Zdi se skoraj, da smatrajo Američani vse svoje gospodarstvo in prebivalstvo za nogometno moštvo, ki se je dobro najedlo, pa se ne more na igrišču ga* niti. Ko se pa fantje malo razmajejo, bodo zopet dobro igrali Lepite na pisma znamke protituberhulozne lige l Policijska uradnica v zapora Lani poleti sta si skupaj končan življenje uradnici hamburške policije Dop-ferjeva In Fischerjeva. Kaj ju je pognalo v smrt, še zdaj ni znano Ve se samo, da je bila proti obema uvedena disciplinarna preiskava zaradi nerednosti v službi in da je bila preiskava v zvezi z njuno predstojnico krkensovo. Do* pferjeva si je baje povsod prizadevala pridobiti si naklonjenost svojih so* trudnic ali predstojnikov, kjer se ji pa to ni posrečilo, je postala brutalna in hudobna. Fischerjeva je bila popolnoma v njenih rokah. Po samomoru obeh uradnic je prišla v disciplinarno preiskavo njuna predstojnica Erkensova. Ona je pa prepričana, da se ji sodi krivica in zato je napovedala v preiskovalnem zaporu gladovno stavko. Banket pogumnih žensk V ■ prirodo slo vnem muz>eju v New Yorku so priredili te dni banket, kakršnega menda še ni bilo na svetu. Namenjen je bil namreč samo korajžnim ženskam m nihče drugi se ga ni mogel ude* leži ti. Zbralo se je 30 žensk, ki so se po svoja hrabrosti tako odlikovale, da bi se moral marsikateri moški skriti pred njimi. Najo marsikateri moški. In še zdaj se starka ni bala dolge zračne poti iz Juž. Amerike do Newyorka- Kraa nje je sedela Qk>ria Gorishire, ki je posvetila svoje znanstveno dek> proučevanju morskega dna. Spustila se je 126 m v*od morsko gladino, kjer je občudovala pestro življenje morskih živaii in rastlin. Tudi druge dame na banketu so se lah" ko pohvalile z zanimivimi dogodki iz svojega življenja, bodisi da je šlo za drzne polete nad oblaki ali pa nevarne ekspedicije z neraziskane kraje Južne Amerike in Afrike. Samo ob sebi umevno je, da banket ob taki udeležbi ni mogel biti dolgočasen, saj so si vedele udeleženke povedati marsikaj zanimivega. Morilec Tichy usmrčen Preki sod v Budimpešti je obsodil v sredo zvečer na smrt Štefana Tichega, ki je v vasi Rackev umoril notarja in zažgal njegovo pisarno. Po razglasitvi obsodbe so morilca prepeljali v kaznilnico v Kobanv- Spremljal ga je frančiškanski pater, ka ga je izpovedal in obhajal. Tichv je prosil patra, naj prevzame njegova poslovilna pisma in jih izroči naslovKi^ncem ter prosi v njegovem imenu njegove starše odpuščanja, da .rim je nakopal tako sramoto. Izjavil je, da je smrtno kazen zaslužil. Tichv je osmi otrok bivšega madžarskega davčnega eksekutorja, ki je služil 30 let v Lippi. Lippa je sedaj na romunskem ozemlju in Tichy, ki je izučen za mizarskega pomočnika, je pobegnil iz Rumu nije, da bi mu nč bik> treba shržrti pri vojakih. V kazniklici, ki je blizu centralnega pokopališča na drugi strani mesta Budimpešte, so bila že postavljena vešala. Krvnik Kozarek je bil z dvema pomočnikoma zaposlen na morišču si to predrzno žabo! Vse nase rodbin- j ske skrivnosti rj^ takole razbobna- In i kako je kričala! Skoda, da je nisi slišai. Brž sem morala zapreti vsa okna, da bi ne slišala vsa hiša njenega kričanja .. Taka podla duša! N.i še teden dni, ko sem ji dala svojo svileno bluzo, skoraj novo ... Nehvaležnost ie plačilo svita ... Taka so zdaj dekleta- — Hm ... Sama si kriva. — Kaj?! Jaz da sem kriva?! — Seveda. Saj si vendar ti najela guvernanto za Stefančka ter napravila iz nje svojo prijateljico in zaupnico. •. Ah* je brk) tega treba? — Kaj hočem, ko sem pa brega srca. Zaupata sem ji... Imela je tako dobre, poštene oči! Kdo bi pa mo" gel misliti, da si greiem kačo na prsih? — 2e res, toda vsega našega umazanega perila ji ni bilo treba obešati na nos... — Saj sem se že zaklela, da s tako žabo nikoli več ne bom zaupno govorila. Delaj, kar ti je naročeno, brigaj se za otroka, vse drugo pa pusti pri miru- — Daj bog, da bi bilo res tako, — je pripomnil izušeni gospod Gzapfenskv in odšel v kavarno na svojo »malo črno«, kakor običajno. Štefanček pa ni mogel ostaci br-ez guvernante in tako je prišla že zvečer k Czaplinskvm nova guvernanta, gospodična Lucyna. Gospa Czaplinska jo je informirala o njenih dolžnostih, pokazala ji je. kje kaj leži v stanovanju in ko je Stefancek že zatiskal oči v ivoji posteljici, ji vprašala Lucvno: — Od kod pa ste. Lucynka? Imarte še starše? — Seveda, milostiva. Mi smo iz Ra-domskega kraja... Moji starši še žive tam. — Kaj poveste, iz Radomskega? Ah. tam mi je pa vse dobro znano. To'iko spominov iz zgodnje mladosti me veže na ta kraj! Tam sem se prvič zaljubila. • In moj prvi ženin, VVlodek se je imenoval, to vam je bil fant od fare, visoke postave, črnih las, krasen fant.. In kako sva se imela rada... In vidite, nisva se vzela ... Njegovi roditelji -.. to je bilo takole... Tn gospa Czaplinska je začela pripovedovati gospodični Lucyni vse rxrirob-nosti svoje prve ljubezni, kako m zakaj da si nista vzela in kako je bilo potem, kako se je najprej ornožila m kako se je zopet razšla s svojim prvim možem.. Tja čez polnoč sta kramljali. Kaj se hoče! Gospa Czaplinska je takoi na prvi pogled tako zatrpala g©" spodičn! Lucvni ■.. Dekle je "milo tako dobre, poštene oči! vse dopoldne. Ko so Tichega zvečer privedli na dvorišče kaznilnice, je preble-del kakor stena in se začel tresti po vsem telesu. Ko mu je krvnik vrgel zanjko okrog vratu, je v smrtnem strahu zamolklo kriknil- Čez nekaj minut je sodni zdravnik ugotovil, da je nastopila smrt. Dragocena ura Angležinja lady Rantzee k dobila te dni od odlične ruske emi^antke dragoceno uro iz zapuščine ruske carske rodbini: te ure se drži cela vrsta tajnih ljuba \mih epizod. Gre za uro carja Aleksandra II., ki jo je izdelal največji in najslavnejši urar takratne dobe Kli" ne Mandin v Loclu. Ura je \z platine m bogato okrašena z dijamanti. Aleksandru II. jo je bil podaril eden njegovih častilcev, ki jo je bil kupil v Parizu Nekega dne je pa dragocena ura iz predalčka izginila, kar je seveda spravilo na noge ves dvor. Dragocene ure bi ne bih najbrž nikoli našli, da ni bilo gledališki igre, ki so jo vprizorili na revioeri in ki je v njej igrala glavno vlogo ura. Šlo je za veseloigro, nanašajočo se na življenje na nekem evropskem dvoru, kjer ji ne" nadoma izginila dragocena ura. In kmalu *e bila ura caria Aleksandra zopet na svojem mestu. Posledica je bila, da dotične veseloigre nikoli več niso vprizorili. Zdi se, da je ruska emigrantka, ki je v inozemstvu umrla, izročila Angležinji poleg ure tudi rokopis dotične veseloigre. Lady Rantzee pa noče izdati imen, ki so v zvezi z dragoceno uro ra dotično veseloigro. Ogromen volilni plakat, ki poziva nemško ljudstvo, naj ponovno izvoli za pre-zidenta — Hindenbu rga O ženskah v Babilonu je izdala te dni francoska pisateljica Genevieve Tatonis, avtorica ar ničnega romana o egiptskem kralju Tutankam-nu zammivo knjigo »Prizori iz življenja žen v Babilonu«. Pisateljica opisuje med drugim babilonski sejem nevest. Opis se nanaša na dobo krvavega vladanja kralja Nabuhodonozorja. Na širni ravnini v senci palm je prirejen sejem za neveste. Med občinstvom je tudi mnogo fantov, ki so prišli kupovat neveste. Vsi se gneto za napetimi vrvmi, ki ločijo kupce od nevest. Po starem narodnem običaju so se v Babilonu enkrat v letu zbrala vsa za možitev godna dekleta, ki so posvetila svoje devištvo bogu Istaru in so bila pripravljena omožiti se. Na sejmu so se pričele kupčije s tem, da ao drago prodali najlepše dekle, izkupiček pa porabili za doto grdim dekletom. Tako je razumljivo, da je bilo pod modrim Nabuhodonozorje-vim vladanjem v Babilonu malo starih devic. Kaj neki so porekli starši, utegne vprašati kdo. Starši so bili zadovoljni saj so jim ženini hčerke dobro plačali. Pa tudi ženin in nevesta sta bila s tem načinom zaroke zadovoljna. Čim so babilonska dekleta dorasla, je bila njihova dolžnost žrtvovati devištvo. S kronami, spletenimi iz vrvic, na glavah so pričakovala dekleta v hramu Zarfa-nita pokorno tiste, ki so morali priti — seveda z nabitimi mošnjami denarja. Višja bitja v vse mir ju Dr. Williain Mac Millan, profesor matematične astronomije, je razv>l v svojem predavanhi na čTKnški univerz i novo teorijo o vsemirju Po njegovem prepričanju obstoja vsemi ne i/ milijonov svetov, ki so med njimi nekateri mrtvi, drugi so pa obljudeni in sicer prebivajo na njih mnogo večja hitia. kakor so ljudje. Mac M i lian ovo na/ira-nje nasprotuje rTddigtonovi teoriji, ki mo nji svet polagoma prehaja v bre/obl :-no in mrtvo snov. Po Mac Mlllanovem mnenju ves svet prežet z neko rahlo snovjo neznanega sestava, ki širi po vsemirju ener" gijo. Svet je sestavljen v najpreprostejša obliki iz energiie in snovi ki iii ti ničesar ustvarjena, vendar pa obstaja povsod. Po njegovem mnenju jc za v;Razvalina življenja« (Ljudski oder); 20: Violinski koncert v D (na ploščah«; 20.45: Pevski koncert ge. Pavle in gdč Majde Lovšetove; 21.45: Poročilo o rezultatih exp. fonetične studije (dekan dr. Veber); 22: čas in poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 7. marca. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Prof. Fr. Pengov: čaj. kakao in tobak s fiziološkega stališča; 19: Dr. L Banan: ćJe&cina; 1930: Zdravstvena ura: primari j dr. Gosti: O duševno zaostali mladini; 20: Ing. F. Lupša: Kitajci in trgovina v zadnji Indiji; 20.30: Komorna glasba; 21.30: Plošče: 22: čas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 8. marca. 11.30: Šolska ura: Kako nastane ladja (Viktor Pirnat); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 1730: Otroški kotiček (Manca Komanova); 18: Plošče; 18.30: Dr. M. Justin: Kako se ubranimo proti strupenim plinom; 19: Dr. L Grafenauer: Nemščina; 19.30: Dr. F. Stelr: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini; 2: Dr. Fr. Veber: Bxperimentalno fonetični studij; 20.30: Prenos iz Zagreba; 2230: čas, poročila ter napoved programa za naslednji dan. Sreda, 9. marca. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Dr. Reva: Zvezdoslovje v vsakdanjem življenju; 19: Dr. N. Preobraženski: Ruščina; 19.30: Literarna ura: Joža Likovic cita svoje črtice; 20: Koncert pevskega zbora podr. Ferijalnega Saveza v Mariboru (vodja zbora prof. Viktor Schweiger >; 21.30: Plošče; 22: Čas, poročila ter napoved programa za naslednji dan. Govoriti je začel. Mlada mamica: Možiček, naš s^iko je že začel govoriti Mož: Dobro, vprašaj ga, če U kje TideJ moj grmib, ki sem ga davi izgubil. SLOVENSKI N A R O Dc, dne 5. marca 1932 Albert Soroi; Al ^Čudodelni zdravnifc Roman '— Da bi šla cerkev z duhom časa, — je odgovoril Onesim. Dotti se je komaj vidno nasmehnil. Onesim tega ni opazil in je nadaljeval; — Pomnožite gospodarske sile in dohodke dežele... — Razumem, — je dejal abbe. — Graditi kanale in železnice, gospod vi-konte. Rimljani so nam zapustili vodovode, ki bi iz njihovega materijala lahko zgradili tri velika mesta. Vprašam vas, kje so ti slavni gospodje Rimljani, kje so zdaj? Sama minljivost, gospod vikomte; besede, prazne besede. To sem pravil že na parniku gospodu Maylianu. Le poglejte Normane: v podjetnosti so bili prvi narod sveta; bih so povsod: a kaj delajo zdaj? Gnoje njive, krmijo pujske, potem se pa krmijo sami z njimi . In potem, gospod vikomte ? Nič velikega! Nič trajnega! To je ljudstvo v propadanju, kakor vsak narod, ki je dosegel višek razvoja. To sem dejal tudi gospodu Mavlianu, ki je zelo bistre glave, čeprav malo prehud svobodomi- slec. Dotti je opazil, kako se je Emmi za hip zmračilo čelo. Potem je nadaljeval rnirno: — Drugače je pa to imeniten dečko, vnet katoličan, ki bi enakih potrebovali mnogo. Dejal sem mu- Dvojno je zlo, ki ubija moderno družbo: razglabljajoči duh in preveč bogastva; to, kar smatrate vi za napredek, imenujem jaz propadanje; in zato smo baš mi, ubogi Italijani, ki jih vi tako zaničujete, tisti narod v Evropi, ki ima kljub vsem svojim zablodam še največjo bodočnost; mi smo siromašni, gospod vikomte, imamo pa trdno vero... Athenais ni vedela, pri čem je; nekatere besede so se ji zdele čudne, druge so jo begale. Molčala je. Onesim ni priznaval svojega poraza in obsojal je papeževo vladanje. — To je najdemokratičnejša vlada v Evropi, — je odgovoril Dotti; — vsak kaplan lahko postane papež. Tako je govoril nekaj časa, potem je pa napeljal pogovor drugam; politike ni imel rad, posebno pa ne po obe- du. Začel je govoriti o glasbi. Poznal je izborno Verdijeva dela. Nihče mu ni mogel odgovarjati razen neizogibnega Onesima, ka je imel o glasbi vedno v zalogi nekaj splošiih fraz, prikladnih za vse skladatelje. Toda abbe je bil že utrujen in prosil je, če se sme odpraviti k počitku. XXL Čez tri dni je bil Dotti že prijatelj vsega Saint-Vigora. Onesima je smatral za galičana in kar je še hujše, za tepca. Z njim je bil vedno porogljivo vljuden. Onesim je pa videl v njem čisto navadnega šaljivca. S Fontemorsom je govoril splošno; to je bil voltairovec. Napram Emmi je bil zelo pozoren. Athenais pa ni mogla obrniti monsignorove pozornosti na noben predmet; vedno je preskočil v zadnjem hipu na kaj drugega. Zelo jo je presenetil in obenem razočaral. To da bi bil zaupnik visokega cerkvenega dostojanstvenika? Ah je mogoče verjeti vse, kar se govori o podkupljivosti vatikanskega dvora, o italijanski frivolnosti in pokvarjenosti? Trikrat je prečitala kardinalovo pismo. Čitala je tudi Dot ti jeva pisma, opazovala ga je od blizu in si mislila: — Skriva pred menoj svoje karte, opazuje, čaka, kardinal ne laže. To je prebrisan diplomat. No, dobro, pa počaka jmo. Čez dva dni ga je smatrala za malega Macchiavellija. Potem je pa videla, da se vsemu smeje in da neprestano brska po knjigah; zanimal se je za An-drea, dal ga ie poklicati v Saint-Vigor. jezil in dražil je domačega župnika, včasih je sedel k orgijam in igral po cele ure, hotel je Emmo naučiti peti italijanske pesmi, zvečer je igral piquet s Fontemorsom, zbijal je šale in se muzal, kakor da presoja resno Onesinu>-vo politiko. Athenais ni vedela, kaj bi si mislila. — Rim propada, kakor vse drugo, — si je mislila. — Vlade ni več. Kardinal brije iz mene norce. Bila je užaljena. Mislila si ga je resnega, srepega pogleda, nepojmljivega, molčečega, vse proučujočega, enega tistih neznanih, zahrbtnih genijev, ki jih je bil Rim nekoč poln; poslali so ji pa tega cerkovnika, ki je bil dober k večjemu za parodiranje Mazarina. Obrnila se je takrat neposredno v Rim, da bi jo pošteno zagodla škofu, ki mu ni zaupala; zdaj si je pa zopet mislila, da se vrne k škofu, da bi se osvetila papeževi rimski kuriji. Toda zaenkrat je šlo v Saint-Vigoru vse proti njeni volji. Emma se ji je vedno bolj izmikala. Athenais je pošiljala za njo vohune; zvedela je, da je bila dvakrat z Andre-em v gozdu. Vedela je, da sta se že domenila in čutila je, da ji preti od ta strani nevarnost in da je že skrajni čas lotiti se dela. Mrzlica jo je tresla, kri ji je kipela po žilah Pono'i ji je postalo večkrat slabo in mislila je, da jo zadene kap. Za to misel je živela dvajset let, neprestano se je z njo ukvarjala, v nji je osredotočila vse zadušene strasti, vso nepriznano častihlepnost in vea podžigam ponos; s tem se je hotela osvetiti svetu; ko je pa napočil čas boja, je bila kaxor omamljena in bala M je, da bi v tem boju ne umrla. In vendar je bila priložnost tu; Gc« novefa se je bila zopet pogreznila v za-mišljenost, ki je pretila uničiti jo; Emma je bila vsa iz sebe. Chebskv je bil menda čisto pozabil na Saint-Vigor; Dotti se ji je zdel vsaj neškodljiv. Sklenila je torej začeti boj; in res ga je začela s tem, da je Fonte-morsu povedala, kako se Emma in An-dre shajata. Obvestilo je učinkovalo; še istega večera, ko so že vsi spali, je prišel Rf> fosse k sestri in ji dejal: UMETNE OČI izdelujemo za svoje pacijente prav po naravi. F. Ad. MtfLLER S5HNE, W1ESBADEN. — V Ljubljani v splošni bolnici, očesni oddelek« od 10. do 12. marca 1932. Izdelujejo se najnovejši modeU o-troskih vozičkov, r**™* najnovejša tvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoies in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška cesta 4. Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG domači tn inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG wf £\Mr c* livarniški, plav-t^VI^« žarski in plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI. Miklošičeva cesta št. 151. Mestna hranilnica ljubljanska LJubljana, Prešernova ulica 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 480,000.000 Din Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Vse naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno KREDITNO DRUŠTVO, za pupilne naložbe pa SODNI DEPOZITNI ODDELEK. Za varčevanje mladine izdaja DOMAČE HRANILNIKE, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016 in 2616. Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12 Y2. zc/e esurc^f^ WFv*&ŠGF[, DOBITE PRI TAPETNTKU RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg št 2. - Telefon St. 2622. Vsaka beseda 50 par. Plača cc lahko tudi v znamkah, ta odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne i ii nd6m*ariama - NajmanjH otfl/M Din 5*— mmmmmm MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACU NAROBE, LJubljana, Gosposvetsna c«sta &t. 16 (pri Levu) 25/T JOUGURT! Bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, se po naročilu dostavlja tudi na dom ali kamorkoli, v manjšem ali večjem številu. (V večjem številu popust.) — Isto-tako razpošilja sladko pasterizirano mleko liter & Din 2.50. Mlekarna, Dunajska cesta 17. (Poleg kavarne Evropa). 949 Nov poklic za dame in gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 mesečno, ker oapleteno olago prevzamemo; plavamo trud za pletenje in dobavimo prejo za prenehanje. Pišite po brezpino-oe prospekte še danes ia: Domača pletarska in-lustrija Nr. 11 Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva *t. 2. ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 19/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T PRIMA BUKOVA DRVA dostavljena na dom: cela 115.— dinarjev, žagana 125.— Din in klana 135.— Din. — Putri ch, Dolenjska cesta 6. 1030 MODROCE afrik, vsakovrstne žimnate, otomane, najnovejše couch zofe po ugodnih cenah kupite pri tapet-niku Rudolfi Sever, Ljubljana, Marijin trg Z Telefon 2622. 14/T Ščetke raznovrstna omela, žimnate metle, čopiče i. t. d. — izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRG ŠTEV. 8 (poleg kina Matice) 29/L RAZPIS Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo ključavničarskih del za objekt I. in III. v Gajevi ulici v Ljubljani. Načrti, proračun ter splošni gradbeni pogoji se dobe od lo. marca dalje med uradnimi urami pri podpisanem zavodu za Din 50.—. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8, do 21. marca 1932 do pol 12. ure dopoldne« VOLNO ZA MODROCE zelo poceni prodaja šega, Cankarjevo nabrežje 5/L 1066 MED zajamčeno pristen, hojev za bolne na pljučih, ajdov za pecivo, cvetlični in žajblov nudi »Društvena čebelama«, Ljubljana, Vošnjakova ulica št. 4, v bližini gostilne Novi svet. 2l/T KLAVIRJE, PLANINE svetovnih ah — Vam nudi najugodneje MUZIKA, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T 92.000.— Din fflSA (VTLA) 4 sobe s pritiklinami in kletjo zgradi stavbna družba »Jugo-grad«. — Informacije: Ing. Pust, StreliSka ulica 33. 34/T STARINSKO SKRINJO vloženo, majhno — ceno proda Japel, mizarstvo, Ljubljana, zabjak 14. 1067 LOVSKI PES PTIČAR sive barve, ki sliši na ime >cilc, se je zgubil. Najditelja prosim, da proti nagradi obvesti na naslov: Leopold Jesih, mesar, Medvode. 1073 MESARJI POZOR! Mesarske jopice od 60.— Din naprej v vsaki velikosti — po dunajskem vzorcu — nudi Ašič, trgovina, Ljubljana, Poljanska cesta 35. 1068 SOKOLSKI KROJ dobro ohranjen, za srednjo moško postavo ugodno naprodaj. Ogleda se v trgovini R. Sever, Marijin trg 2. 1070 mo oddaljeno 20 minut od postaje Grosuplje, prodam po nizki ceni. Pripravna za obrtnika, upokojenca ali kaj sličnega. Alojzij Drobnič, Spodnja Slivnica, pošta Grosuplje. 1072 BRIVSKEGA POMOČNIKA prvovrstnega delavca in ondu-lerja — sprejme takoj ali s 15. aprilom v dobro in stalno službo, Kreutz, Sevnica. 1071 MREŽE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po naročilu ter iste sprejema tudi v popravilo v lesenih in železnih okvirjih tvrdka Pavel Strgulec Ljubljana, Gosposvetska c IS (Kolizej) poleg skladišča »Alko«. 125/L VINSKA RESTAVRACIJA SREDI GRADCA (GRAZ) s štirimi gostimiškimi prostori, petimi stanovanjskimi sobami, z velikim potočenjem vina. — Cena šilingov 26.000. — Vprašajte z na m ko za odgovor na Realtgilter- und Darlehens-Ver-kehrsanstalt, G raz, Annenstras-se Nr. 10. 1063 V DOMU »ZAŠTITNICE DJEVOJAKA« (Amies de la jeune Fille) v Zagrebu, Gajeva ulica 28/1, dobijo dijakinje, državne in privatne nameščenke in druge potujoče intelektualke, dekleta in žene, za kratko ali trajno prebivanje v Zagrebu proti zmerni ceni stanovanje in zajtrk. 1065 KLAVIRJI Zaloga in izposojevalnica klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. Prodaja najcenejša, na najmanjše obroke z garancijo. Popravila in ugi aš evanja se iz-gotavljajo strokovnjasko tn ceno. R. VVarbinek, Ljubljana. Gregorčičva 5. 898 ovske puške, flobertc, brovnlng pištole, lovske ln ribiške potrebitome F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA. Kongresni trg 9 v »Slov. Narodu« so najcenejši način oglaševanja. Vsaka beseda stane samo 50 par brest vsake druge pristojbine. Naroča se lahko tudi v naslednjih podružnicah: MARIBOR, Grajski trg ftt 8; CELJE, Kocenova uL 12; NOVO MESTO, Ljubljanska cesta« JESENICE, Ob kolodvora št. 101. Poslužujte se ugodne prfflke! »Slovenski Narod« Je eđht popoldanski duo*uBc. Opozarjamo, da posmrtnin ne izplačamo, dokler ne predložite : police, potrdila o zadnjem plačanem prispevku, potrdila župnega urada o smrti zavarovanca, im*>n* tn točnega naslova upravičenca. »KABITAS« Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice Normirane originalne platnice za Ljubljanski Zvon PO NACRTU G. PROF. FRANKETA VEDNO V ZALOGI- — KNJIGOVEZNICA IV. BONA6, Ljubljana, šelenburgova 5 Najcenejše vezenje perila, zaves, mono- gramov pri MATEK €* MIKEŠ, Ljubljana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Entlanje, ažuriranje, p red tis kanje. — Na izbiro krasno p red tiskanj prtiči po izredno nizkih cenah. Najboljši češki blagovi Zajamčeno čistovolnene moške in damske blagove zadnjih novosti za pomladno in letno sezijo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegel - ImhoS — Brno Palackeho t r. 12, Češkoslovaška Največja izbira. — Najnižje tvorniske cena._Naj- solidnejsa izvršitev vseh airocil. — Na zahtev** vzorci zastonj in poštnine prosto. Urejuje Josip Zupanovo, mm Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za unravo *» **aeratni del Usta; OtOO f^l^ftot, —• Val f U^jMfc