Polhdot pfaSana v fotovtai Leto XX., št. 28 Ljubljana, četrtek 2. februarja 1939 Cena 2 Din Upravmatvo Ljubljana, tlnafijeva Ö — Telefon «t 8122 8123, 8121, 812Ö 3126. Inseratn) xldelek: LJubljana, telen-burgova al - TeL 8492 In 2492. Podružnica Marlbor Grajski trg 7. Telefon St 2450 Podružnica Celle. K oc enova allea S, — Telefon 9t 190 Elačurn ori poŠt ftek. zavodih: LJubljana tt. 11.842. Praga fidalo 78 180 Wien »t 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znata mesečno Dtn 25.—» Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122. 8128. 8124 3125 8126 Maribor, Grajski trg «L 7. telefon «t. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica »tev 1, telefon St 65 Rokopisi ae ae vračajo Praznik našega gledališča Današnja svečnica Je za Ljubljano tudi kulturni praznik: naša drama začenja proslavo dvajsetletnice svojega delovanja v lastnem poslopju Obenem odkriva v veži svojega poslopja Pirna-tov spomenik Ivanu Cankarju kot počastitev imena in dela našega najpomembnejšega dramatika. Ce pišemo na tem mestu o dogodku ki se zdi neznaten v primeri z velikimi, zgodovino ustvarjajočimi pojavi in dogodki, kakor se obravnavajo zlasti v teh časih v dnevniških uvodnikih., tedaj hočemo s tem zopet poudariti pomen kulturnega življenja za naš položaj v narodni državi Kulturna aktivnost je eden najvažnejših odsekov naše splošne aktivnosti in izvira prav tako kakor politična in gospodarska iz globine nagega samoohranitvenega nagiba in stremljenja. Obe dvajsetletnici, ki se jih spominjamo na današnji slavnosti, sta simbolično povezana dogodka Smrt Ivana Cankarja, ki je ob koncu svoje življenjske poti s prelepimi besedami poveličeval domovino in bodril narod k veri v bližajoči se praznik njegovega vstajenja in zmage, ni pomenila samo zaključka osebnega življenja, marveč tudi konec važne dobe in začetek še pomembnejšega časa v naši narodni zgodovini. Cankar je umrl nekaj tednov po našem prevratu in nekaj dni po zgodovinskem prvodecembrskem aktu. Tako je mogel le v zadnjih dneh svojega življenja videti edinstveni pojav, kako se je tok naše narodne zgodovine obrnil v novo smer, ki je pomenila uresničenje najdrznejših dotedanjih sanj in upov. Smrt največjega slovenskega pisatelja v času najvažnejšega preokreta narodne zgodovine je pomenila simbolno srečanje preteklosti in bodočnosti Naša preteklost ni zanikavala take bodočnosti, marveč je celo stremela k nji; prav tako ni bodočnost Slovencev v Jugoslaviji smela in mogla zanikati naše preteklosti. naših tradicij, naše kulturne indivi-ualnosti in vse ostale aktivne dediščini, ki smo jo prinesli v novo državo Tudi Cankarjevo delo je dobilo v novih razmerah mnogo večji pomen, kakor ga je moglo imeti za pisateljevega življenja; postalo je eden izmed trdnih mostov naše kulturne preteklosti v našo še večjo in lepšo bodočnost v Jugoslaviji V znamenju teh novih možnosti se je začelo razvijati tudi slovensko gledališče. O tem priča druga dvajsetletnica, ki se je z zadoščenjem spominjamo na današnji praznik: dvajsetletnica delovanja ljubljanske drame v lastnem poslopju. Lahko bi ji pridružili tudi 20-letnico obstoja slovenskega gledališča v Mariboru. Mislimo, da je med nami le malo ljudi, ki se ne bi zavedali kulturnega poslanstva domačega gledališča. V času, ko tuji filmi prinašajo ne-ugnano k nam tujo miselnost in tujo besedo, je narodna gledališka umetnost tem pomembnejša afirmacija domače misli in besede, tem potrebnejša oblika vzgoje za narodno kulturo. Poleg tega je gledališče vez med našim občinstvom in svetovno kulturo z njenimi starimi dramatskimi tradicijami — vez, ki si jo prosto izbiramo in v kateri izživljamo tvorne sposobnosti domačih umetnikov in slovenske besede. Zato nam je gledališče več, kakor je lahko drugim, večjim narodom; tudi ono je eden izmed živih dokazov naše volje do polnega kulturnega izživljanja in sredstvo, s katerim plemenito tekmujemo in se plodno uveljavljamo. Redkokdaj se nam nudi prilika, da bi na tem mestu strnili v kulturnopolitično ugotovitev rezultate našega gledališkega razvoja. Spominjajoč se dvajsetletnice osamosvojitve dramskega gledališča v Ljubljani, lahko mirne vesti priznamo, da je to dejanje popolnoma opravičilo svoj namen in obrodilo stoterni sad. Dvajset let razvoja slovenske drame pod streho, ki jo je dobila po prevratu, pomeni dvajset let rasti in uspehov domače dramatike, dramaturgije, igralske, režiserske in scenograf ske umetnosti Na tem mestu ne moremo drugega nego samo ugotoviti to dejstvo, ne da bi se spuščali v podrobnosti. Tudi v tem rezultatu odseva poleg našega kulturotvornega vzgona in razmaha nova doba našega narodnega zdravja v Jugoslaviji, doba, ki je odprla nove možnosti in nova sredstva. S tem nikakor nočemo reči, da je ta uspešni razvoj potekal gladko kakor po loju in da ni bile nobenih ovir in da nam ne ostajajo nikake zahteve po izboljšanju, po napredku Tudi slovensko gledališče je občutilo tresljaje vseh nagih neprilik in kriz, tudi ono je delilo splošno usodo ostalih naših prizadevanj. Lahko rečemo da ne bi v nobenem primeru tako srečne prebredlo nevarnih mest in doseglo takih uspehov, če ne bi njegovih sodelavcev — in sicer tistih najpotrebnejših in najmanj prizadetih-igralk in igralcev, pa tehničnega osebja — prevevala ljubezen do stvari, navdu-genje za delo Zakaj samo ljubezen je tista, ki rodi požrtvovalnost, in izmed yseh stebrov našega gledališča je po- Prijateljski sestanek v Beogradu Prisrčen sprejem romunskega zunanjega ministra GaSenea v naši prestolnici — Poglobitev zavezništva med obema državama Beograd, 1. febr. p. Od davi je rumunski zunanji minister Grigorij Gafencu gost naše prestoln ce ter ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. Njegov obisk oo trajal dva dni. Od. govorni politični krogi ga označujejo za neuradnega Listi ga obeležujejo kot vljudnostni akt Rumunski zunanji minister je prišel, da se pokloni Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ln da prvič odkar je ml-aister stopi v osebne stike z ministrskim predsednikom dr. Stojadmovičem. Sestanek pa le pomemben tudi glede na bližnjo konferenco Balkanske zveze, ki bo v kratkem v Stnaji. Razgovori obeh državnikov bodo v vsakem primeru koristni tudi za razvoj političnih prlik v Podunavju. V mednarodnem političnem svetu obisk nI izzval nikakega iznenadenja. Jugoslavija ln Rum unija sta zaveznici in kot taki naj-jačji pobornlci miru v balkanski Evropi. Gafencu vodi zunanjo politiko svoje države že nekaj mesecev. Tokrat je prvič v tej funkciji zapustil Rumunijo. Njegov prvi obisk je veljal Jugoslaviji, najbližji in najzanesljivejši rumunski zaveznici. Rumunski zunanji minister je bil v Beogradu prisrčno sprejet Železniška postaja je bila vsa v rumunsklh ln naiih zastavah. Na peronu so se k sprejemu zbrali ministrski predsednik dr. Stojadinovič z gospo in nekaterimi višjimi uradniki zunanjega ministrstva Med njimi so bili pomočnik zunanjega ministra dr. Andrič, Sef protokola Marinkovič, Sef kabineta dr. Protič Nadalje so pršli pozdravit zunanjega ministra Gafenca turški poslanik Ali Hajdar Akta j, grški poslanik Bibico Roseti, češkoslovaški poslanik dr. Jaroslav Lipa, odpravnik poslov poljskega poslaništva Czervin-ski ter vojni atašeji držav Balkanske zveze. Ko so gostje izstopili je ministrski predsednik pristopil k zunanjemu ministru Gafencu ln ga prisrčne pozdravil. Stojadl. novtčeva soproga je Gafencu izročila Šopek cvetja. Predsednik vlade Je svojemu gostu predstavil diplomatske zastopnike Male an tan te ln Balkanske zveze nato pe še višje uradnike zunanjega ministrstva. Z rumunskim zunanjim ministrom sta prispela v Beograd direktor rumunskega zunanjega ministrstva Pop in Sef Gafenco-rega kabineta Pusca. Ministrsld predsednik je svojega gosta spremljal s postaje v hotel Majestic, kjer so bili njemu ta njegovemu spremstvu rezervirani apartementL Pol ure pozneje je dr. Stojadinovič svojega gosta obiskal v hotelu. Ob 11. se je rumunski zunanji minister odpeljal na dvor ln se vpisal v dvorske knjige. Nato se Je podal v zunanje mi- nistrstvo, kjer je Imel s dr. Stojadinovi-čem prvi dalj« razgovor. Sestanek je trajal celo ura Ob 12.30 Je bil Gafencu sprejet v avdienci pri knezu namestniku Pavlu ki ga je pridržal tudi na kosilu. Na obed. ki je bil intimnega značaja so bili povabljeni tudi dr. Stojadinovič, Gafencovo spremstvo in Se nekateri gostje. Ob tej priliki ga je knez Pavle odlikoval z redom Belega orla L stopnje. Dr. Stojadinovič in Gafencu »ta »e popoldne ob 17. v zunanjem ministrstvu znova sestala. Zvečer ob 20.30 je priredil predsednik vlade na čast svojemu gostu banket v zunanjem min'strstvu. Veleposlaništvi v Beogradu In Bukarešti Beograd, 1. febr. AA. Imenovan je izredni poslanik ln pooblaščeni minister v Bukarešti Jovan Dučič za izrednega in pooblaščenega veleposlanika kraljevine Jugoslavije v Bukarešti. Kakor poročajo iz Bukarešte je rumunski, službeni list davi objavil ukaz o imenovanju dosedanjega rumunskega poslanika v Beogradu Viktorja Cadera za prvega rumunskega ambasadorja na našem dvoru. Roosevelt za sodelovanje z evropskimi demokracijami Med Zedinj enimi državami in evropskimi demokracijami obstoje pozitivni dogovori Washington, 1 febr o. Prezl dent Roosevelt je imel snoči v Beli hiši daljšo konferenco s člani vojaškega odbora kongresa O tej konferenci so listi kakor »New York Times« in »New tfork Herald Tribune« objavili poročila ki jih je ameriška politična javnost sprejela kot pravo senzacijo Na konferenci je šlo za sodelovanje Zedinjenih držav z zapadnimi evropskimi velesilami v primeru nove vojne. Listi že v naslovih poudarjajo, da je ne le angleška, nego tudi ameriška meja na Renu. Na sestanku v Beli hiši so govorili tudi o prodaji 600 ameriških vojnih letal francoskemu letalskemu ministrstvu, kakor tudi o bodoči ameriški politiki v primeru nove svetovne vojne Roosevelt je v svojem govoru zagovarjal dobavo omenjenih letal, da je ne glede na ameriški nevtral-nostni zakon nujno potrebna, da je vlada Zedinjenih držav sklenila najtesneje sodelovati z Veliko Britanijo in Francijo in ju podpreti posebno v borbi proti vsem imperialističnim načrtom drugih velesil. Roosevelt je v svojem govoru obležil mednarodni položaj, ki je nastal po govoru Chamberlaina v Birminghamu in Hitlerja v nemškem državnem zboru Poudaril ie, da Je položaj preveč resen, da bi se mogel odbor sploh spuščati v debato o povsem postranskih vprašanjih Demantiral je vse vesti, ki so se razširile iz nekaterih evropskih držav in po katerih naj bi nastala nova vohunska afera v zvezi z gradnjo vojnih letal za Francijo Francosko naročilo letal v Ameriki bo znatno povečalo produkcijo in zaposlitev v raznih ameriških letalskih tovarnah, ameriškim graditeljem pa bo dalo priliko, da si pridobe nove izkušnje v proizvodnji vojnih letal Washington, 1. febr. w V vseh političnih krogih komentirajo obširno dovoljenje za izvoz vojnih letal v Francijo in Anglijo. Na novinarski konferenci v Beli hiši je Roosevelt izjavil, da že dve leti pospešuje izvoz letal, da bi na ta način povečal produkcijo ameriških tovarn za letala in jih s tem obenem usposobil za primer vojne, ko bo ameriška državna obramba v veliki meri odvisna od kapacitete in produkcijske sposobnosti domačih tovarn. Na konferenci s člani vojaškega odbora senata je Roosevelt izjavil, da smatra dobavo vojnih letal Angliji in Franciji za tem bolj važno in otemeljeno, ker predstavlja oborožitev evropskih demokratičnih držav sestavni del ameriškega obrambnega načrta. Ameriški listi objavljajo to vest kot največjo senzacijo in podčrtavajo. kolike važnosti bi bila v primeru vojne enaka oborožitev Francije in Amerike. Roosevelt je trdno odločen podpreti evropsko demokracijo in je v tem pogledu prevzel že primerne obveznosti. žrtvovalnost njegovega članstva najtrdnejši. Tako se z odkritjem Cankarjevega kipa v ljubljanski drami odkriva skromni spomenik tudi dvajsetletnemu razvoju slovenske drame in slovenske dramatike. V programu slavnosti, posvečenih slovenski dramatično-scen-ski kulturi, pa opažamo še nekaj, kar je treba pohvalno poudariti: je to prvi an-samblski nastop mariborske drame v Ljubljani. Vsekako je značilno, da prihaja mariborsko gledališče šele po dvajsetih letih prvič v goste gledališču svojega kulturnega centra, in zdi se, da tak pozni obisk ni njegova krivda Ljubljansko občinstvo je dolžno, da ob tej priliki izkaže vso pozornost gledališču, ki na eni najbolj eksponiranih točk naše ožjt domovine opravlja skoraj že dvajset let važno narodno kulturno poslanstvo. Želeti bi bilo da bi se medsebojni obiski obeh slovenskih Narodnih gledališč spremenili iz izjeme v pravilo Ne dvomimo, da bi tako sodelovanje znatno približalo središče s severno periferijo in takega zbližanja nam je treba v teh časih bolj kakor kdaj poprej! Vancouver, 1. febr o. Tukajšnji Usti poročajo o sporazumu ameriškega in kanadskega generalnega štaba glede o sodelova nja obeh držav v obrambi zapadne obalf Severne Amerike Pogajanja se nadalju jejo le še o tehničnih zadevah. Po tem spo. razumu bo ameriško vojno brodovje v primeru kakšnega napada operiralo na odprtem morju od Aljaske do Panamskega prekopa, kanadsko vojno brodovje pa oo sodelovalo le pri operacijah tik ob obali Iz Aljaske bo preko kanadskega ozemlja zgrajena vojaška avtomobilska cesta daleč na jug. Vzdolž obale bo zgrajenih okrog 40 oporišč. Francoski varnostni ukrepi ob Kataloniji Mobilizacija 50*000 vojakov za zaščito meje ob Španiji Francoska > propaganda v inozemstvu Pariz, 1. febr. w. V zunanjem političnem odboru poslanske zbornice so komunisti ponovno zahtevali takojšnjo otvoritev francosko-španske meje. po kratki razpravi je bil ta predlog odklonjen s 15 glasovi proti 7, dva člana odbora pa sta se glasovanja vzdržaia. Socialist Grum, bach, ki je v zunanji politični debati v zbornici zelo ostro nastopal proti totalitarnim državam, je zahteval nato ustanovitev posebnega ministrstva ali državnega podtajništva za propagando. Svoj predlog je utemeljeval s tem, da je francoska propaganda v Inozemstvu nezadostna ter da se mora spričo propagande drugih držav preurediti in pospešiti. Zunanje politični odbor se je omejil na to, da je v posebni resoluciji izrazil željo, naj bi se združile vse obstoječe propagandne ustanove ter kot poseben oddelek podredile zunanjemu ministrstvu. Fuzija dunajskih listov Dunaj, i. febr. AA. Dunajska lista »Neue Freie Presse« in »Neues Wiener Journal«, sta danes prenehala izhajati in sta se združila z »N, W. Tagblattom«. Pariz. L febr. AA. (Stefani). Sirijo ae glasovi, da so o priliki obiska ministrov Sarrauta tn Riccarda na francosko-katalonski meji sklenili proglasiti jutri tako tvano varnostno odredbo št 1. Po tej odredbi M prišlo pod orožje 50.000 francoskih vojakov od Sredozemskega morja do andorske doline. Bilbao. 1. febr. AA. Francoska vlada se je začela pogajati s Francovo vlado o vprašanju beguncev tz Katalonije. Generai Franco je izjavil da Je pripravljen podpreti katalonske begunce, zahteva) pa Je jamstva, da bodo življenjske potrebščine, ki Jih bo dala njegova vlada, razdeljene res beguncem ta da jih ne bodo dobile republikanske čete. Operacije Francove vojske v Kataloniji Andora, 1 febr AA (Reuter) Severna vojska generala Franca se približuje Seu de UrgeL ki je v posesti republikancev Prebivalstvo mesta se je že izselilo preko gorovia proti Puigcerdi. odkoder gredo žene in otroci v Francijo Pričakujejo, da bo vzhodna republikanska armada v kratkem zapustila Seu de Urge! ta okolico, ker se Francove čete približujejo Bergi ter preti republikancem nevarnost, da jim pridejo za hrbet in onemogočijo umik Pri Burg Madamu so snoči spravili v Francijo 3.000 žen. otrok in ranjenih vojakov Evakuacija se vrši v popolnem redu Več beguncev je prišlo tudi v republiko Andoro, želeč nadaljevati pot v Francijo, toda visoko gorovje in sneg onemogočajo prehod v Francijo skozi Andoro. Barcelona. 1 febr AA Poročilo nacionalnega vrhovnega poveljstva pravi, da so Francove čete včeraj na severnem bojišču zasedle mesto Cofor v srednjem delu bojišča pa kraje Hola Santa Evlalija de Rio Iver. San Gens. San Yugal. San Feliu Co-linas in San Julian Casardi Ob obali so zasedle važno križišče Tordero. ki Je 33 km južno od Gerone ter mesto Arenys de Munt Prekoračile so tudi reko Vado ter zasedle ob obali važno mesto Blanes ter vse kraje med Blanesom in Granollersom. Severno od Granollersa so zasedle mesto San Geloni Ob obali so maroške čete zasedle mesta Calello. Pinedo in Malgrat ki so ob sredozemski obali 38 km južno od Gerone Nacionalne čete so se približale Vichu, od katerega so oddaljene samo Se U km Južno od Berge so zasedle Cajo in San Feliu de Taraballa. Nov poveljnik katalonske milice Figueras, 1. febr Za vrhovnega poveljnika republikanske milice v Kataloniji je bil snoči imenovan šef katalonske letalske obrambe general Jurada. Na bojiščih so se pričeli republikanci znova afirmirati. Na več krajih so prešli že v protinapade. Najhujše so bile danes borbe severno od Granollersa in Caldese ter na ovinku južno Sea de UrgeL V Figuerasu, središču katalonskih republikancev, se je življenje normaliziralo. Katalonska in baskovska avtonomna vlada sta pričeli znova poslovati. Zatrjujejo, da se bo v kratkem v Figuerasu sestal gene-ralidad. Prebivalstvo se je pomirilo in odhajajo ▼ Francijo le še ženske in otroci. Ceste, ki »o bile doslej blokirane od beguncev, so zopet proste. Danes so v Figuerar-su začeli izhajati trije republikanski listi. Utrjevanje otoka Guaina na Pacifiku Washington, 1. februarja. AA. (DNB). Pomočnik mornariškega ministra Erison je danes izjavil v pomorskem odboru reprezentančnega doma, da bodo porabili pet milijonov dolarjev za bagnmnje obale otoka Guama na Tihem oceanu, nc pa za utrditev tega otoka, toda mornariško ministrstvo si pridržuje pravico zahtevati od parlamenta nove kredite za zgraditev večjega pomorskega oporišča na otoku Guamu. če bi s« zaradi mednarodnega položaja pokazala potreba. Anglija je preprečila svetovno vojno Zanimiva ugotovitev na zaključni seji angleškega parlamenta — Možnost zbližanja med Londonom in Berlinom London, 1. febr. AA. Ob siklepu seje parlamenta je v imenu opozicije povzel besedo delavski poslanec Artur Greenwood in govoril o Španiji Dejal je, da bi španska vlada morala imeti pravico do obrambe. in poudarjal, da se mora slej ko prej republikanski vladi priznati ta pravica; to pa ne pomeni, da se zavzema za intervencijo v španski državljanski vojni. Greenwood je nato kritiziral splošno Chamber-lainovo politiko, katere rezultati so pripeljali tako daleč, da italijanski listi, ki jih kontrolira italijanska vlada, vodijo kampanjo proti Franciji, in da Hitler izjavlja, da bo Nemčija na sitrani Italije. Za Greenwoodom je povzel besedo državni podtajinik v zunanjem ministrstvu Buttler. ki je govoril v imenu vlade in končal debato. Omenil je sodbo vladnih pristašev, da so Chamberlainovi osebni stiki obrodili dober sad. Glede Španije je izjavil da je francoska vlada sprejela mnogo beguncev, in da je prosila tudi britansko vlado, naj pomaga španskim beguncem. Francija je storila vse, kar je mogla, je dodal Buttler, mednarodni odbor je pa postavil kuhinje na obeh straneh meje. Vlada se je apelu francoske vlade odzvala. Nato je Buttler hvalil delovanje mednarodnega odbora, ki ga bo britanska vlada tudi v bodoče podpirala Izrekel je priznanje vladi republikanske Španije, ki je vse storila, da je izpolnila obi hibo o evakuaciji prostovoljcev, nato je pa na kratko orisal stališče britanske vlade in naglasi!, da je vlada izpolnila obljubo, ki jo je dala v odboru za nevmešavanje. Videli smo, je dalje izvajal Buttler, da se niso vsi držali pogodbe, toda trn smo strogo izpolnili svoje obveznosti NaSa sodba }e: če se odrečemo nevmešavanju, nam grozi, da se španski problem spremeni v svetovno vojno — to se nam je pa posrečilo preprečiti. Prepričan sem. da bo po vojni Španija «pet imela sivojo tradicionalno neodvisnost. Po Buttlerjevem govoru je prillo do glasovanja o resoluciji o odgoditvi zasedanja. Resolucija je prodrla z 258 glasovi proti 133 glasovom. London, 1. febr. o. Današnji listi objavljajo poleg dolgih poročil o snočnji seji spodnje zbornice tudi nekaj zanimivih okoliščin in momentov, ki nazorno kažejo položaj angleške vlade. Chamberlain, pravijo med drugim, je tokrat prvič čital «voj govor. Doslej je govoril zmerom ex abrup-! to in je tudi vedno »proti reagiral na med-J klice. Tokrat pa je svoj govor očitno sestavil v sporazumu z lordom Halifaxom, s katerim je imel v času od zaključka Hitlerjevega govora v nemškem državnem zboru pa do pričetka seje angleške poslanske zbornice več razgovorov. Listi pravijo, da sta državnika premislila vsako besedo, ki jo je Chamberlain snoči izrekel. To okoliščino si tolmačijo na ta način, da sta pričela oba angleška državnika nastopati zadnje čase v popolnem soglasju. Optimistični glasovi angleškega tiska London, 1. febr. w. »Manchester Guar-dian« v daljšem članku komentira snočnje izjave ministrskega predsednika Chamberlaina v spodnji zbornici in razpravlja o možnosti zbližanja med Anglijo in Nemčijo. List piše, da bi bila angleška vlada pripravljena pričeti pogajanja z Nemčijo, če bi nastal ugoden trenutek, toda na vsak način pričakuje, da Nemčija ne samo z govori, marveč tudi z dejanji pokaže svojo miroljubnost. Nemčija bi morala predvsem pristati na razorožitev ali vsaj na primerno omejitev oboroževanja. V tem primeru bi bila angleška vlada pripravljena na primeren način rešiti tudi kolonialno vprašanje. London, 1. februarja. AA. Današnji jutranjiki izčrpno komentirajo včerajšnjo debato v spodnji zbornici in predlog o omejitvi oboroževanja. »Daily Telegraph« pravi, da je Mussolini izjavil Chamberlainu, ko ga je obiskal v Rimu, da želi sporazum glede oboroževanja. Zato obstoji možnost da se doseže v tej stvari sporazum. To ugodno atmosfero je treba izrabiti. List podčrtava nato okoliščino, da je bilo razpoloženje na borzah včeraj mnogo ugodnejše kakor prejšnji teden ta vidi v tem dokaz, da gospodarski krogi sodijo, da je prejšnja napetost popustila. »Times* piše, da je Mussolini sam postavil vprašanje omejitve oboroževanja, in da je britanska vlada pokazala, da to željo pozdravlja. Toda britanska vlada mora upoštevati potrebe narodne obrambe. Ze prej je britanska vlada večkrat dala izjave v tem smislu, toda takrat njene izjave niso našle ugodnega odmeva. Britanska javnost priznava, da je Führer govoril v rajhs-tagu v miroljubnem tonu. Posebno globok vtis je napravila njegova izjava, da si želi dolgotrajnega miru med Veliko Britanijo in Nemčijo. Na tej podlagi se da zdaj dalje dela t^ Oetrtek, S. IL 1939. « Ob obisku G. Gafenca, rumunskega zunanjega ministra Rumunski zunanji minister Grigor« Gafencu, ki je prevzel vodstvo rumun-ske zunanje politike po odstopu Pe-tresca Comnena dne 21 decembra lanskega leta, je svoj prvi inozemski obisk namenil nam 2e sama ta okoliščina dovolj zgovorno izpričuje tesno povezanost med Rumunijo in našo državo Gafencu je prišel k nam kot predstavnik zavezniške in prijateljske države, ki ima z nami, kakor je sam poudaril, »to» liko sličnih interesov, da se v večini evropskih vprašanj docela skladajo ln naravnost zahtevajo skupno politično akcijo.« Razume se samo po sebi, da ne more Ga f eneo v obisk pri nas vzbuditi nika-kih fantastičnih ugibanj in domnev o njegovem ozadju. Med prijatelji in zavezniki so taki obiski nekaj povsem naravnega S tem pa seveda ni rečeno, da b; okoliščine, v katerih se obisk vrši, ne mogle dati razgovorom, ki jim je obisk namenjen, poseben pomen in izredno mednarodno važnost. To se vidi že lz pozornosti, s katero zasledujejo v Inozemstvu jugoslovensko-rumunske razgovore, ki jih povsod prikazujejo kot povsem naravno dopolnilo poslednjih diplomatskih obiskov v tem predelu Evrope in izmenjave misli v okviru znanih naporov za splošno pomirjenje evropskega vzhoda in jugovzhoda. Po obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Budimpešti v decembru lanskega leta in po njegovih letošnjih razgovorih na Belju s predsednikom nafe vlade in zunanjim ministrom dr Milanom Stojadinovičem se je v vsem evropskem tisku veliko pisalo o uspešnem napredovanju dosedanjih naporov za zbližanje med našo državo in Madžarsko Madžarski zunanji minister grof Csaky je v svojem ekspo-zeju o madžarski zunanji politiki dne 27 preteklega meseca označil razgovore na Belju kot »posrečeno etapo v razvoju madžarsko-jugoslovenskih odnošajev«, obenem pa izrazil željo, da bi Gafencov nastop v Rumunijl pomenil tudi začetek izboljšanja madžarsko-rumunskih odnošajev. Tako je bila tudi z najmero-dajnejše madžarske strani nakazana vzporednost prizadevanj za istočasno pomirjenje Madžarske z nami in z Ru-muni. kakor je na to vzporednost opozoril že poprej tudi italijanski tisk. na čelu z rimskim napol uradnim listom »Giornale d'Italia«. Ti avtoritativni inozemski glasovi o potrebi zbližanja srednjeevropskih držav so nas tem bolj razveselili, ker se je problem ureditve sosedskih odnošajev z Madžarsko že od vsega početka postavil v sklad z jtigo-slovensko-rumunskim zavezništvom ln zunanjepolitičnimi interesi obeh držav Izmenjav» misli med odgovornimi nosilci naše ln rumunske zunanje politike o tem, kakor vseh drugih vprašanjih. ki trenutno zanimajo obe orijttelj- ski drŽavi, more potemtakem samo ugodno vplivati na dosedanja prizadevanja za splošno ureditev odnoiajev med srednjeevropskimi in jugovzhodno-evropskimi sosedi. Jugoslavija in Ru-munija sta po svoji istočasni pripadnosti dvema blokom» drtav v tem predelu Evrope, Mali alitanti in balkanski zvezi, kakor to poudarjalo zlasti italijanski in nemški listi, najbolj poklicani, da vplivata s svojo realno politiko na splošno pomirjenje V vsem podunav-skem bazenu. Ta ideal, ki sta mu obe zavezniški državi že od nekdaj naklonjeni, je seveda vreden največjih naporov in prizadevanj njunih odgovornih državnikov, ki se v polni meri zavedajo skupnosti zunanjepolitičnih interesov obeh držav Razgovori, ki jih vodi te dni v Beogradu rumunski zunanji minister Gafencu z naSiml predstavniki, morejo zato samo znova potrditi, kar je 2e ves povojni Čas osnova naše in rumunske zunanje politike: Istovetnost pogledov na vsa pereča vprašanja, ki zanimajo obe državi v enaki meri. Neomajnost in trajnost jugoslovensko-rumunske zveze je tolikšna, da va-nj^ v Evropi nihče več ne dvomi. To pravilo nI utrpelo doslej nobene Izjeme, niti ob spremembah v rumuhskem zunanjem ministrstvu, ki so bile v zadnjem času pogoste Tudi Grigore Gafencu nadaljuje v tem pogledu samo politiko svojih predhodnikov V njem je imela naša država svojega iskrenega prijatelja in zvestega zaveznika, še preden je bil imenovan za zunanjega ministra V svojem listu »Timpul« je kot najbolj razgledan rumunski publicist dosledno postavljal rumunsko zvezo r nami med osnove rumunske zunanje politike. To so ob njegovem imenovanju za zunanjega ministra Še posebno podčrtali tüdii inozemski listi Ob njegovem prihodu v Beograd je ugledni nemški list »Frankfurter Zeitung« zapisal dobesedno: »Odkar je Gafencu prevzel zunanje ministrstvo, se rumunska politika še prav posebno zavzema ta tesne stike Z Beogradom A tudi Jugoslavija hoče v vseh vprašanjih poduhavskega bazena korakati škupfio z Rumunijo Obe državi želita zbližanje z Madžarsko. toda brez pretresov « Trdno smo prepričani, da bodo Ga-feneovi razgovori v Beogradu zavezništvo med Jugoslavijo in Rumunijo le še bolj utrdili Mladega, simpatičnega zunanjega ministra zavezniške ift prijateljske države, s katero nas vežejo skupni interesi, toplo pozdravljamo v svoji sredil Revizija državljanstva na češkoslovaškem Daljnosežni uredbi praške vlade o državljanstvu tujcev in emigrantov Oddajna postaja v Chustu Praga, 1. febr. h. Vlada je Izdala danes na podlagi pooblast lnega zakona dve ured-b.; od katerih se nanaša ena na revizijo državljanstva, druga pa na vprašanje emigrantov. Uredba o reviziji državljanstva določa, da se mora prekontrolirati češkoslovaško državljanstvo vseh onih oseb ki so si pri-dob le češkoslovaško državljanstvo po 1. novembru 1918 in vseh onih oseb, ki so po 1. januarju nastanjene v občinah na onem ozemlju, ki je bilo odcepljeno od češkoslovaške republike. Prav tako se mora po tej uredbi revidirati državljanstvo vseh onh ženskih oseb. ki so si pr dobile državljanstvo z možitvijo po 1 novembru 1918. a so se pozneje ločile, enako pa tudi državljanstvo otrok, izvirajočih iz takih zakonov. Ta uredba pa se ne nanaša na Cehe, Slovake In Ukrajince. Vse osebe, ki so prizadete s to uredbo se morajo prijaviti najkasneje do 30. aprila t 1. pri pristojni politični oblasti. Kdor se do tega roka ne bo pr'jav'1, avtomatično izgubi češkoslovaško državljanstvo. Vse one osebe, katerim pri tej reviziji ne bo priznano češkoslovaško državljanstvo, pridejo pod drugo uredbo o emigrant.h. Ta uredba določa, da morajo osebe, ki nimajo češkoslovaškega državljanstva Ln niso češke, slovaške ali ukrajinske narodnosti in hivajo na češkoslovaškem ozemlju zgolj zaradi tega, da bi se izognile po-sled cara ukrepov, ki bi jih zadele pri po-vratku v njihovo domov nsko državo zapustiti češkoslovaško republiko v roku, ki ga individualno določi deželna oblast. Deželne oblasti smejo določiti za Izgon ia države rok od enega do šest;h mesecev. Emigrantom smejo do njihovega odhoda iz države omejiti gibanje po državi, odrediti javljanje pri oblasteh ali jim določiti prisilno bivališče Proti izgonu ni pravnega leka. V posebnih primerih lahko notranje ministrstvo določi Izjeme. Kršitev teh določb se kaznujè z g'ebo od 10 do 100 tisoč Kč ln z ječo do 6 mesecev, če se globa ne more iztirjati, se mora nadomestiti s prisilnim delom. Obe uredbi se nanašata na prizadete osebe brez razlike na narodnost, pleme ln vero. Gospodarska pogajanja med ČSR in Nemčijo Berlin, 1. febr. h Češkoslovaški minister za trgovino, ki se tnudi v Berlinu ter vodi pogajanja glede medsebojnega gospodarskega prometa, je bil pri nemškem gospodarskem ministru Funku tn pri zunanjem ministru R:bbentropu s katerima Je imel daljše razgovore V Berlinu bo ostal še par dni, rtakar se bo vrnil v Prago, da poroča vladi o rezultatu svojih razgovorov z nem» Skimi odločilnimi činitelji. Chust, 1. febr AA. V Chustu so ustanovili novo radio oddajno postajo Sila te nove postaje je četrt kilovata Postaja bo služila Karpatski Ukrajini ln vzhodnemu delu države. Danes odpotuje dr. BeneS v Ameriko London, 1. februarja AA BivS predsednik češkoslovaške republike dr Beneš bo jutri odpotoval v Zedinjene države, kjer bo imel nekaj predavanj o demokratskih ustanovah Njegovo potovanje bo trajalo približno 4 do 5 mesecev. Beneš. ki se bo vkrcal jutri na ladjo Washington. se namerava po svoji vrnitvi tz Amerike za stalno naseliti v Pitneyu. Pressnova rumunske vlade Bukarešta, 1. febr. Po Zanesljivih vesteh bo Se nocoj Izvršena ie dolgo časa napovedana preoenova rumunske Via» de. Iz vlade bo izstopil finančni minister Cancikov, ki je že dalie časa bolan in se zdravi v Inozemstvu Prav tako bodo zapustili vlado vojni minister generai Ciu-perca, minister za oboroževanie general Jakobld. prosvetni minister škof Colon ln kmetijski minister Joneflcu Sisestf, ki je prisaš prof Jorge. Sedart ji notranji minister Calinescu bo postal podpredsednik vlade ter bo poleg notranjega ministr-grtva začasno prevzel tudi vodstvo vojhe* ga ministrstva Ministrstvo za oboroževanje bo prevzel bivši finančni minister Sla» vescu, dosedanji gospodarski minia* er Constantinescu bo prevzel flnanöno ministrstvo, gospodarsko ministrstvo pa Bu-jois, w. kmetijskega ministra bo imenovan generalni tajnik stranke narodnega preporoda Homelatru. COftstafitlneSču ho kot finančni minister obdržal tik» Še nadalje vodstvo ruhwrt&teé narodne b&rtke. Za proirvetnega ftihUštlfc bo imenovan Bigrel. Oberem a spremembami v vladi bo imenovanih tUdI šest novih pnkrMIfiSklli guvernerjev, ki jih je skupno deset. Bukarešta. 1. febr. p. Napovedana rs-konstrukciia futn\m«kè vlade je fella nòcoj Izvršena. Ob li. M Mil novi ministri zapriseženi. Postani in ostani «lan Vodnikove drttibe! Beležke ML }• aofliteljlea unitariana »Samouprava« raqjravljs o bouocih nalogah JRZ in prihaja do zaključka, da je V našem javnem ln političnem življenju najbolj Idealna in najbolj dosledna po boralo« narodnega in drftavnegs Sdlnstva Ju-goslovenska radikalna zajednica. Ostala bo tudi v bodoče najbolj vztrajni borec za ohranitev narodnega edinstva po načelu »En kralj, en narod, ena država«. Glavni momenti razvoja JRZ so tesno povezani s rasvojem unitaristične Koncepcije med nami JRZ al je postavila aa nalogo, da s čim hitrejšimi rešitvami odstranjuj« vse škodljive vplive ln elemente, ki zavestno ali podzavestno razdvajajo naš narod in Slabe njegovo moč JRZ je bila ona. M je sistematično in postopoma odstranjevala vee OVlre na pot* k Izgraditvi Jugoslovenske nacije ter k popolnemu duhovnemu ln materialnemu edinstvu. „Samouprava44 se razburja »Samouprava« m r posebni notici razburja. ker sagrebški ln drugi listi samo ponatlskujejo njene beležke ln članke brez lastnega komentarja Glavn' organ JRZ se temu silno čudi In smatra to za »neobl-Cen pojav«. Po mnenju »Samouprave« s« krije sa tem neki sistem, ki naj b1 prepričal nepoučeni svet. da Je opozicllskemu tisku nemoeofle odgovarjati na javno 'zne-iene trditve njegovih nasprotnikov Tera-Zljskl organ pravi, da se »mora eavarovati proti takemu sistemu, kajti pri nas ■e lahko vse napiše o vsakem problemu, samo če »e pametno niše ln 6e se ne želi Igrati vloge mučenikov.« Odpovedana proslava sv. Vlaha V Dubrovniku so do sedal vsako leto nadvse slovesno praznovali praznik du-brovnlškega patrona sv Vlaha Letošnjo proslavo ki bi se Imela vrSiti v petek S februarja pa le dubrovniSki občinski svet odpovedal Občanski svet 1e Izdal v zvezi t odpovedjo proslave poseben proglas na meščane, v katerem pravi da se je odločil z« ta korak, ker želi tako preprečiti enostranske politične manifestacije za samohrvetskl, značaj Dubrovnika Manifestacije so baje pripravljali po informacijah. ki jih le dobil občinski svet dubrovniški pristaši dr Mačka Za pregrupacijo JRZ Dnevnik »Južna Srbija« ki izhaja v Skoplju in zastopa politiko JRZ, objavlja uvodnik, v katerem priporoča šefu stranke temeljito reorganizacijo JRZ. Svoj nasvet utemeljuje takole: »Šefi velikih strank v Italiji. Nemčiji in Rusiji pristopajo od časa do časa k pregrupiranju svojih strankarskih vrst Pri takih pregru-pacijah potisnejo v prve vrste konstruktivne moči. odstranijo pa se vse negibke sile, ki predstavljajo samo obremenitev ter zavirajo razvoj stranke in pokreta Tako je stranka v večnem gibanju ter se od časa do časa temeljito prerodi Tudi mi pričakujemo od našega voditelja dr StojadinOviča, da bo Skoraj pristopil k preureditvi naših vrst in izvršil potrebno Izbiro Ta njegov korak bomo iskreno pozdravili, najsi bo zadel že kogarkoli. Dovolj bo, da bo pomladil naš pokret.« Zgodbica V mariborski »Delavski politiki« beremo naslednjo zanimivo zgodbico: »Nedavno se je vozila iz Slovenije proti Zagrebu družba odličnih slovenskih gospodov Neki gospod med njimi se je domislil, da se je treba okititi s slovenstvom tudi na zunaj Zato je razdelil med tovariše slovenske trakove Od Zidanega mosta proti Brežicam pa se je raznesla med njimi vest. da jih bo v Zagrebu najbrže pričakoval neki gospod z juga in da bodo povabljeni k njemu na večerjo. Ta vest je čudovito delovala na družbo Eden za drugim so pričeli snemati znake in jih basati v žep Seveda ni nihče rekel, zakaj to dela Pa tudi ni bilo potrebno, ker so se gospodje tudi brez besed razumeli Tako je tista toliko opevana slovenska zavest izginila tako rekoč na mah — radi ene same večerje Pa naj še kdo reče, da nismo ko-rajžnl.« Japonski neuspehi na Kitajskem Čurtking, 1. febr. o Japonci so le pred dnevi v pokrajini Sansi pričeli novo ofenzivo. ki se jim je pa včeraj docela izjalo Vila. Več japonskih kolon je poskusilo prodreti preko zaledenele Rumene reke v Sansi. Kitajci pa so jih z reke pregnali nazaj. Kitajski pionirji io led na več mestih razstrelili. Pri teh bojih so Japonci zgubili 7000 svojih ljudi. Ns Jugu so se včeraj Japonci poskusili izkrcati s transportnih ladij v bližini mesta Tongka vzhodno od Macaa. A tudi odtod so jih Kitajci pregnali Kitajska letala so z bombami potopila dva velika ponton-ska čolna z 80 japonskimi vojaki. Angleži o kolonijskem vprašanju Kako presojajo angleški politiki Hitlerjeve zahteve po kolonijah Napad na orožnike Beograd. 1. februarja. AA. Patrola petih orožnikov, ki so gnali neke osebe, ki so se težko pregrešile proti zakonu o priliki izvrševanja nekega službenega posla, je bila popoldne obkoljena od skupine kmetov lz vasi Benkovac v krapinskem okraju. kmetje so patrolo napadli z orožjem in Začeli nanjo streljati Tudi orožniki so po predpisih svoje službe v obrambo uporabili puške Pri tem spopadu sta bila ranjena dva napadalca. Izmed katerih je eden umrl Trije napadalci so bili aretirani« ostali pa so se razbežali Uvedena je bila preiskava «fugoslovenska trgovinska delegacija v Versaillesu Versailles 1. febr. AA. Več članov jugoslovenske trgovinske delegacije, ki se mudi v Parizu, je obiskalo včeraj popoldne Versailles Ko so si ogledali dvor, so obiskali trgovsko zbornico v Versaillesu, kjer itn jih pozdravila predsednik zbornice tèr prefekt okraja Seelne et Oise. Na pofcdirftvüe govore je odgovoril predstavnik jdgoslovenskega ministrstva za trgo-vino la industrijo dr. Sava Obradovlč. London, 1. febr. AA. Tajnik za preko-morsko trgovino Hudson Je imel snoči govor, v katerem se je dotaknil onega dela Hitlerjevega govora, v katerem je Hitler dejal, da bo Nemčija našla način za Izvoz svojih pridelkov ali pa umrla. Hudson je dejal, da je U Hitlerjeva izjava zelo pogumna. Toda to bi ie dalo reči tudi za Anglijo. Ako bi na svetu zopet zavladalo zaupanje in ako bi se sedanje mednarodne napetosti olajšale, potem bi imele vse države dovolj izvoza Hudson je končal svoj govor z besedami: Pozdravljam to izjavo, ker mislim da bi lahko pripomogla do sporazuma med angleško in nemško vlado glede razširitve tržišč in normalnih cen ter ukinitve medsebojne nelojalne konkurence Berlin. 1. febr AA DNB Pod vtisom Führerjevega govora «o trije znani angleški politiki poslali svoje članke na razpolago listu »12 Uhrblatt« Lord Redes-dale. član zgornje zbornice, piše med drugim Absurdno je bilo. da so Nemčiji vzeli kolonije To se ne bi smelo nikoli zgo- diti Vrnitev kolonij bo vsekako povzročila razne teikoče, toda nihče ne sme kra-Uti Nemčiji pravice, da zahteva vrnitev kolonij Ta zahteva Je upravičena ln čedalje več ljudi Je tudi na Angleškem, ki to priznavajo Angleški zgodovinar William Hargute pravi, da zahtevajo te čast, pravičnost ln interesi, da se Nemčiji vrnejo kolonije. Vrnitev kolonij pume-ni dejansko ključ za mednarodno pomiritev. Sir Ernest Bennett pravi: Nihče ne more tajiti, da Je versajska mirovna pogodba slabo formulirala razne zahteve, ki jih pozneje ni bilo več moči zagovarJatL Tokio. 1 febr AA »Tokio Asahl Sim-bun« komentira Führerjev govor ln posebno poudarja, da zahteva Nemčija vrnitev kolonij List meni, da je to najvažnejša točka mednarodne politike ln da bosta britanska ln francoska vlada morali še letos zavzeti stališče v tem vprašanju Dalje pravi list. da bodo Hitlerjeve izjave imele neposreden učinek v mednarodnem položaju. Proslava fašistične milice v Rimu Rim, 1. febr. AA. (Stefani). Dopoldne So v Rimu slovesno proslavili 16letnicc ustanovitve faSistovake milice Na Bene Skem trgu Je bilo zbranih 20 000 milioni kov 1« vseh krajev Italije v poponi voja Ski opremi t zastavami Ob 10 Je prišel pred spomenik Neznanega Junaka predsednik vlade Mussolini, ki je razdelil med legionarje mnogoštevilna odlikovanja za njihovo hrabrost v vzhodni Afriki ln na španskem Ko Je Mussolini odšel z Beneškega trga med navdušenimi pozdravi množice je krenil na Vie Nazionale, kjer je bila vojaška parada Tam Je zavzet meso ne častni tribuni pred razstavno palačo Na čelu čet so defilirall oddelki milice za njimi pa motorizirani oddelki čete rimske legije. Invalidi ln 18 zastav Za za «t n vami so korakali oddelki drugih vrst orožja ta njimi pa ranjenci izza fa-šlstovske revolucije bataljon bivših abe-sinskih bojevnikov in štirje bataljoni Španskih bojevnikov. Deftl« ao mključfll •xJdelki redne vojske, Mussoltnijerl gar-disti m mnog« »Sterilni bataljoni črnih srajc ki ao prav tako korakali v rimskem paradnem koraku. Popoldne je Muiw^Knl obtskaJ glavni stan poveljstva fafiistovske milice Spre-lell so ga tajnik fašistične stranke minister Starace, štabni šef nemških napadalnih oddelkov generai Lur»e, *tabnl šef fa^-šlstlčne milice Renerai Rušo In drugI voditelji milice Mussolini Je v spominski kapeh miličnikom padlim v fašlstovski revoluciji, v Abeslnijl ln v Španiji, izkazal čast 'iato Je otvoril muzej orožja. r&-plenjenega v vojni V muzeju so shranjene zastave orožje in dokumenti, ki so lih miličniki zaplenili v abesin^ki vojni al*-«iti pa v Španiji v boju proti republikanskem četam Muzej bo spremenjen v zgodovinski muzej fašistične milice. Hitlerjevo zagotovilo Itali]! Ugledni Švicarski dst »Neue Zürcher Zeitung« e dne SI januarja razpravlja na uvodnem mes'u o pomenu Hitlerjevih zagotovil Italiji in piše med drugim: Najpomembnejša Hitlerjeva 'zjava katere daljnosežn st Je največja ln zasluži zato tudi največjo pozornost. Je v svečani tn obvezni obliki dano zagotovilo da f« Je Nemčija odločila postaviti se na stran Italije v vojni ki bi tz kateregakoli neutemeljenega razlaga izbruhnila proti Italiji. To pomeni obvezo za vsak primer Od Hitlerja formulirane izjave nI mogoče tolmačiti tako. kakor da b Nemčija prevzela nasproti Italiji obveznost «amo za primer neizzvanega napada kake tretje države. pri tem pa ohranila proste roke. ako bi na primer zaradi ita1'1annk1h zahtev in po Italijanski krivdi prišlo do voj- ne med Francijo lsn Italijo. Iz govora nemškega kaneelarja Je razvidno, da bi sila ki bi se uprla Italijanskim težnjam z orož-em. vojno lz trte izvila. Hitlei» se je za Nemčijo sköceval na pravico da se razdelitev bogastev tega sveta dospže ali do monakovskem zgledu j na miren način ali oa tudi s silo. V skla^ du s tem je nato izjavil glede Italije, da ima Nemčija razi.'me vanje za to da s? hoče to tudi drugI narodi zagotoviti svoj delež na dobrinah tega sveta, Ln ia le zato nemška vlada odločena. zastop&U »kupne Interese skupno To pomeni v bistvu združ;tev nemSklh kolonialnih zahtev s italijanskimi težniamJ nasproti Franciji, kar prpdstavlja načelen uspeh italijanske diplomacije. Bonnet poide v Berlin Pariz, 1. febr AA (Stefani). V francoskih političnih krogih se širijo glasovi da misli zunan* minister Bonnet v kratkem odpotovati v Berlin, da vrne nemškemu zujanjemu ministru Rlbben'ropu njegov pariški ob:sk pri podpisu franco-sko-nemAke deklaracije. Ta Bonnetov sklep bi bil posledica zboljšanja mednarodnega političnega položaja, ki se opaža zadnje dni Francoski obrambni ukrepi v Džlbutiju Pariz, 1. feb AA. (Stefani). V dobro p/učenih krogih govore, da bo francoska križarka »Primoget«, priplula v kratkem z Daljnega vzhoda v Džibuti. Kakor se je zvedelo, pripravljajo v Franciji nove čete. da jih pošljejo v Džibuti. Tudi protiletalsko topništvo v Džibuti ju 9o pomnožili. Poveljstvo nad tamkajšnjimi utrdbami bo dobil brigadnd general Gen-tilhomme. Mislijo da bo tako Džibuti pripravljen za vsako možnost. Kosta Timotljevlc f Beograd, 1. febr br. Davi ob 7. Je umri odvetnik Kosta Ttmotijevič. Podlegel Je paralizi. Bolehal Je že dve leti. Pokojni Tlmotijevič je bil rojen 1809. v GrošnlCi pri Kragujevcu. V Beogradu je dovršil pravne študije in se posveti) advokaturi. že pred vojno je kot prvak bivše demokratske stranke aktivno posegel v politično življenje in kmalu prišel tudi v narodno skupšč no. Ponovno je bil član vlade. Vodil je resora za pravosodje in notranje zadeve. Zadnja leta je bil senator. Za Svoje zasluge je bil odlikovan z najvišjimi odlikovanji Pogreb pokojnika bo jutri popoldne. Minister MaStrovič pri športnikih v Zagrebu Zagreb, 1. februarja. AA. Davi je prispel v Zagreb na povabilo zagrebških športnih usitanov minister za telesno vzgojo Ante Maštrovič v spremstvu šefa svojega kabineta Stjepana Celarja. Ob 9 so obisikali ministra v hotelu »Esplanade« člani izvršilnega odbora zveze športnih zvez kraljevine Jugoslavije Edo Funk, Veljko Ugrinič. dr. Oton Garrančič, Hrvoj« Macanovič. Miroslav Dobrin in prof Vladimir Jankovič, Nato ie minister obiskal namestnika bana savske banovine Stano je Mhaldžiča. zagrebškega župana dr. Peičiča in nadškofa dr Stepinca, opoldne pa je vrnil obisk izvršilnemu odboru zvez« športnih zvez v prostorih olimpijskega odbora Sprejeli so ga leti funikcijonarji. k« so ga obiskali v ho telu »Esplanade«. Nato si je ogledal sokol-ako telovadiSče v Klsjčevi ulici in sokolski t stadion kralja Aleksandra t v Maksimira, i Iz državne službe Beograd, I. februarja, p. V 5. pol. rfcu-nmo so napredovali meščansko-Solski učitelji in učiteljice: Terezija Dokler v Tržiču Fran Klavora na Jesenicah Janko Pire na 1 moški. Alfred Kos na 2 moški. Olga Lorber na 1. ženski Avgust Spari na 1 žensk' in Fran jo Habcrman na 1. moški v Mariboru ter Simon Dobernik. upravitelj me-š?an=>ke šole v Dol. Lendavi. V železniški službi so bili premeščeni po «lužbeni potrebi prometniki Jože Bitenc is Brežic v Črnomelj. Robert Speri t Bosanskega Broda na Savo. Marjan Medvešček iz Kresnic na gor. kolodvor v Ljubljani. Ladislav Tomičevič iz Novega mesta ▼ Slovenj Gradec. M;rko Stanič iz Kočevja v Brezno Ribnica, Blagoje Medenica 11 Sjet-line (sarajevska direkci1«) na Tezno pri Mar boru Feliks Rejec s Save v St Ilj. Sto-jan Velepič iz Zagorja v Zalog, tehni^d uradnik Karel Vončina z Jesenic k gradbenemu oddelku ljubljanske direkcije, pomožni prometniki Bogomir Retmger iz Rimskih toplic v Radohovo vas. Janez Sušterftič iz Šoštanja Toplic v Kranjsko goro ln Franc Pence iz Uršnih sel-Toplic v Semič. na lastno prošnjo oficijal Franjo Alt iz Celja v Maribor, prometniki Klement Gomišček iz Maribora na gor kolodvor v Ljubljani. Ignac Steib iz Novega mesta na Bosanski Brod. Franc Breznik s Tezna ns koroški kolodvor v Mariboru, Franc Sav-bah iz Dob rove-Vin tea rja n« Jesenice. Janez Gulcar iz Kranjsike gore v Ponikvo in Rihard Miler iz Ponikve v Soštanj-Topol-šico, nadzornik električnih naparv Leopold Erjavec z glavnega kolodvora v električno delavnico v Ljubljani, pomožni oficijal Avgust Vertačnik z Grosuplja v prO-metno-komercialni oddelek ljubljanske direkcije, strojevodji Franc Pelko iz Maribora na Sušak in Matevž Jerin it S bskih Moravic (zagrebška direkcija) T Maribor. Imenovan je prometnik Franc F a tur za postajenačelnika v St. Ilju. Upokojen je Ivan Zagradnik, glavni al* hivar tobačne tovarne r Ljubljani. Trgovinska pogajanja s Palestino Zögreb, 1, febr. o. Jutri prispe ▼ Jugoslavijo trgovinska delegacija Iz Palestine. Njena naloga bo, pogajati se z\ jugoslovensko vlado za novo trgovinsko pogOd-bo, na osnovi katere naj bi se trgovinski promet med Jugoslavijo in Pales ino aoab-Do povečal. ■ ' I ■ ■ i ■ i lili Vremenska napoved Zemuhska: Hladno vreme, delno oblaG» no v severni polovici, postopna Zjasnite? v južnih krajih, kjer u legna tudi nekoliko snežiti. Dunajska: Po Jutranji megli pretežno jasno, ponoči temperature Izpod —S. V hribih jasno Z vzhodnimi vetrovi Dvajset let naše Drame Uprizorjenih je Mio 133 slovenskih del v 970 predstavah Dame« ob 11. bodo t avli dramskega gledališča z odkritjem spomenika Ivanu Cankarju uvedli prireditve za dvajsetletnico slovenske drame. Jubilej našega Talij lnega hrama naj bi bil hkratu počastitev največjega slovenskega dramatika, čigar življenjsko delo je v teh dvajsetih sezonah, ki jih ima naše Narodno gledališče v svobodni državi za sabo, osnova vsemu našemu igralskemu ustvarjanju. Joxjmi prati se pravi: Talijin hram v Gradišču — po načrtu prezidave . . . V ponedeljek dne 6. februarja se obnavlja eden najpomembnejših datumov slovenske kulturne zgodovine: na ta dan je pred 20 leti Ljubljana s svečano predstavo Jurčičevega »Tugornerja« proslavila otvoritev slovenskega dramskega gledališča. V Talijinem hramu v Gradišču se je sicer žo nekaj mesecev poprej razgibalo živahno vrvenje, ko se je po razsulu fronte in po razpadu stare monarhije zbralo v Ljubljani dovolj domačih igralcev in režiserjev. Naša drama se je žo 29. septembra 1918. frodata vi La slovenski javnosti s premiero iiižgarjevega »Divjega lovca« tn do konca januarja je drama uprizorila poleg Ogrin-Čeve »V Ljubljano jo dajmo« in Aškerčeve »Nomaki n« znajo«, Govekarjevega .Cankarjeva posmrtna nwfea »Desetega brata« tn Spicarjevega »Pogumnega Tončka« predvsem dvoje Cankarjevih del, »Kralja na B e tajno vi« in »Jakoba Rudo«. Premieri obeh Cankarjevih dram sta bili zapored dne 17. decembra 1918. in 29. januarja 1919., doživeli pa sta druga za drugo po šest in po pet preds/tav: nazorno znamenje, da se je že takrat, neposredno po pisateljevi smrti, Cankarjevo delo začelo uveljavljati kot temelj vsega našega dramatskega in dramskega ustvarjanja. Poleg »Kralja na Betajnovi« in »Jakoba Rude« »o v prvi sezoni dali še dvakrat Cankarjevo »Lepo Vido«. Pa.lmo uspeha pa je v prvi sezoni naše dTame odnesel Finžgar s svojim »Divjim lovc-em« (10 predstav) in »Verigo« (11) v nazornem skladu z dejstvom, da ee je Narodno gledališče na osnovi ljudske igre takrat šele začelo prodorno prebijati do višjega nivoja umetniškega ustvarjanja. Med drugim so izmed domačih avtorjev doživeli svoje krstne predstave v novem Narodnem gledališču tudi Linhart (»Matiček se ženi«), Funtek (»Tekma« in »Za hčer«) in Meško (»Na smrt obsojeni«). Takoj v prvi sezoni je slovenska dramatska produkcija dosegla največje število krstov (13) in razveseljivo število predstav (69), ki sta ga presegli samo sezoni 1924/25 in 1925/26. dve najbolj praznični sezoni slovenske dramatske proizvodnje. Dejstvo, da je naša drama oficielno pričela svoje delo prav z Jurčičevim »Tugo-merjem«, se zdi danes človeku nekam simbolno. Slovenska drama, ki jo je moglo šele narodno osvobojenje priklicati v življenje, je morala na svojem prvem koraku poseči pač daleč nazaj, da bi vsaj za bežen trenutek obnovila čas. ki ga je naše kulturno dejanje in nehanje tudi na polju gledališke umetnosti zamudilo v srtoletjih suž-nosti. Prav v zavesti nacionalnega poslanstva je naša drama vseh teh 20 let včasih z večjim, včasih z manjšim uspehom gojila predvsem slovensko dramo in komedijo. V tem pogledu je od kraja do konca vodil Cankar, nedosežni mojster slovenske besede in naš največji dramatik. Ze takoj v naslednji sezoni je drama 11 krat dala njegove »Hlapce« in 7 krat »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Takrat je Cankarjevo »Pohujšanje« tako užgalo občinstvo, da so ga morali zapored ponavljati še tri naslednje sezone (1920/21 11 krat, 1921/22 9 krat, 1922/23 enkrat). Ta čas pa so bili na sporedu še »Za narodov blagor« (7 krat), »Hlapci« (8), »Kralj na Betajnovi« (6) in »Romantične duše« (6). Ob Cankarju so se v teh letih uveljavili še Majcen, Sorli. Funtek, Novačan, Finžgar, Kosec (»Mrakovi«), Golia (»Petrčkove poslednje sanje«), Borštnikova dramatizacija Tavčarjevega »Otoka in Struge« (in Medved) »Za pravdo in srce«). Sezona 1923/24 je ostala brez Cankarja, a starejšim, že prej izvajanim domačim delom sta se pridružila Pregelj in Milčin-skega »Mogočni prstan« ki je med vsemi slovenskimi deli dosegel do danes v eni sezoni najvišje število predstav (18), in pa Jalnov »Dom«. Že takoj v naslednji sezoni (1924/25) je Cankarjevo »Pohujšanje« spet doseglo 8 predstav, a poleg Meška, Remca in Laha sita se med naše dramatske tvorce uspešno uvrstila Zupančič z »Veroniko Delniško« (17) in Golar z »Vdovo Rošlin-ko« (15). Obe deli sta tudi v sezoni 1925/26 dosegli, prvo 9, drugo pa 6 predstav. Izmed ostalih slovenskih del so v tej sezoni dosegli razveseljivo število predstav Mil-činskega »Krpan mlajši«, GoLarjeva » Zapeljivka«, ki je takrat živahno razburkala duhove, Finžgarjeva »Naša kri«, Jurčičev »Deseti brat«, po 7 predstav pa tudi Cankarjev »Za narodov blagor« in »Jakob Ruda«. V naslednji sezoni so bili pomembnega uspeha deležni njegovi »Hlapci«, v sezoni 1927/28 pa sta se razen Skrbinškove dramaitizacije Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, Tominčeve in Gregorinove pasi jonske igre »INRI« in Ceikvenikove »Roke pravice« pridružila dva odlična domača drama tska, tvorca Lesko vec (»Dva bregova«) in Novačan (»Herman Celjski«), Tudi sezoni 1928/29 je dal, kar se tiče domače dramatske proizvodnje, Cankar svoj pečat: »Pohujšanje« 6 krat, »Lepa Vida« 7 krat. Razen njega sta doživeli svoj krst dve novi deli Golie in Cerkvenika. Sezona 1929/30 razen Lipahovega »Glavnega dobitka« ni prinesla novosti, sezona 1930/31 pa kar tri: Šnuderlovo »Pravljico o rajski ptici«, Leskovčevo »Kraljično Ha-ris«, pa Golievo »Princesko in pastirčka«. Ti dve sezoni sta ostali spet brez Cankarja, sezona 1931/32 pa nam je dala 8 krat »Kralja na Betajnovi«, poleg njega pa še Grumov »Dogodek v mestu Gogi«, Golar- perilo zaupati izdatnemu Schichfovemu lerpentinovem milu. Schichfovo terpen-tinovo milo se obilno peni tudi če le prav malo namilite perilo in ga tudi fedaj temeljito očisti. SCHICHT™0 TERPENTIN™0 MILO pere bleščeče belo! jevi »Dve nevesti« in Goljevega »Jurčka«. V sezona 1932/33 se nam je prvič predstavila mlada generacija slovenskih dramatikov: Kreft s »Celjskimi grofi«, Bartol z »Lopezom«, Vombergar z »Vodo«, z njimi pa še Golia s »Srcem igračk«. V sezoni 1933/34 smo se vnovič srečali s Cankarjevim »Pohujšanjem«, poleg njega pa še z Golijevo »Kulturno prireditvijo v Črni mlaki« in Marije Vere dramatizacijo Tavčarjev« »Visoke kronike«. Sezona 1934/35 nam je dala štiri slovenske novosti, Sorli-jeve »Blodnje ognje«, Kreftove »Malome-sčane«, Vombergarjevo »Zlato tele« pa Se Gregorinovo » V času obiskan ja«, obenem pa nam je drama obnovila Linhartovega »Matiček se ženi« in Cankarjeve »Hlapce«. V sezoni 1935/36 se je krog mladih dramatikov razširil: Kranjc, »Direktor Campa«. V tej sezoni smo videli še dve Golijevi novi igri. v naslednji pa še Žigonovo »Kadar se utrga oblak«, Gregorinovo »Kralj z neba« in Bmčičevo »Med štirimi stenami« Cankar se je povrnil med nas z »Narodovim blagorom«. Sezona 1937/38 nam je poleg Golijeve »Snegulčice« dala še Pahorjeve »Viničarje« in Šnuderlove »Lopovščine«, letošnja sezona pa Cajnkarjev »Potopljeni svet« in Golijevo »Dobrudžo«. V celem je naša drama v teh 20 letih uprizorila 133 slovenskih del in z njimi dala 970 predstav. V bilanci 592 del kolikor jih je na 4.521 predstavah šlo ta čas čez deske našega Talijinega hrama (med njimi je bilo 98 slovanskih, v dobršni meri jugo-slovenskih del) pomeni vsekakor bilanco dragocenega umetniškega, kulturnega in nacionalnega dela. Sončni in hladni zimski dnevi V planinah prijetna smuka, po nižinah brez snega LJubljana, 1. februarja Odkar nas Je obiskal zadnji sneg 27. januarja, se je vreme temeljito izpremenilo. Že smo se veselili, da bo tudi v nižine segla zadostna bela plast v veliko radost smučarjev, pa tudi v splošno korist ozimine, ko je potegnil severovzhodnik in pregnal oblake. V gorski panorami naokrog je obvi-sel sneg v legah nad 900 m, še višje nabrana snežna odeja je. prvotno južna, v poslednjih dneh postala povoljna za prijeten smuk. Po minili nedelji je po daljšem presledku postalo znova htadneje. Živo srebro je ponoči zdrknilo pod ledišče, podnevi je viselo med 3 in 7° C nad ničlo. Pusto, megleno nebo je prekrivalo obzorje, po vsej državi so izmerili le skopo meto padavin. V noči na torek je potegnil mrzel vzhod-nik, pravcata burja je pregnala oblake. Nebo se je po vsej severnozapadni polovici države zjasnilo in v minilih dveh dneh smo se veselili prijetno sončnega zimskega vremena. Zrak se je ponovno ohladil, v Ljubljani je bilo davi —1.6, — v Mariboru —5, v Zagrebu in Beogradu —3° C. Sveži zimski zrak prija našemu razpoloženju in v dokaj svetlejših dneh, ki so nastopili, bo smučarska mladež našla dovolj veselja — višje gori v planinah. Litija, 1. februarja Jutri bo Svečnica in po starem izročilu mora biti ob tem času mrzlo, da bo letina kaj prida. Saj pravi stari rek: O Svečnici mora preje od sveče kaniti kakor od strehe ...« Se pred tednom je bilo vreme postavljeno na glavo. Toplo je bilo in deževno, zelenje je sililo na dan. V okolici Sv. Križa, kjer se začenjajo prvi dolenjski vinogradi se je odprlo celo popje češnje. Cvetočo vejico je prinesel v Litijo litijski veleposestnik g. Rado Slane, ki je imel v tamkajšnji občini nekaj opravka. Seveda je romal zgodnji cvet iz rok v roke. V vlažnem vremenu so se širile nalezljive otroške bolezni po dolenjskih vaseh. V trebeljevski občini je zbolela večina otrok za ošpicami, precej pa je tudi primerov škrlatinke. Zanimivo je, da davice od lanskega cepljenja ni več. Preko noči se je dvignil barometer in zdaj imamo jasno, mrzlo, prijetno sončno vreme. Upajmo, da se v takšnem ozračju neke vrste hripa ali španska ne bo širila. Ljudje začutijo najprej bolečine v sklepih in mišicah, bolezen jih položi v posteljo. Za hripo je obolelo že nekaj družin. Bolezen se seli od enega do drugega, po za-uživanju čajev in bivanju v toplih sobah bolezen po nekaj dneh odneha. Družba nevarnih zločincev pod ključem Kradli in uničevali so iz gole hudobije Radovljica, 1. februarja Do nedavnih časov so bile tatvine na Gorenjskem precej redkejše kakor v drugih delih Slovenije. Kronika zadnjih dni pa hoče dohiteti ostalo Slovenijo. Cim več prihaja k nam tujega delavstva, tem več je zločinov, čeprav je na Gorenjskem zdaj večja zaposlenost, kakor je bila pred leti. V mračno življenje postopačev je zadnje čase posvetilo orožništvo iz radovljiškega sreza. Posrečilo se je razkrinkati nevarno, pokvarjeno družbo, ki se je bila zbrala pri cestnem delu v okolici Lesec. Od jeseni pa do nekaj dni po novem letu — v dobrih dveh mesecih — je bilo prijavljeno orožnikom iz radovljiškega sreza nič manj kakor 42 večjih ali manjših tatvin, ki obsegajo najrazličnejše predmete. Po načinu, kako in kje so bile tatvine izvršene, je bilo sklepati, da jih izvršujejo izredno pokvarjeni tipi, ki jim je prav vseeno ali kradejo človeku, ki ima svoje premoženje zavarovano, ali pa, če odnesejo zadnji grižljaj in zadnjo raztrgano odejo siromašnemu kmetu ali starčku. Kradli so po samotnih vilah, po prodajalnah, po kmečkih hišah in hlevih revnih posestnikov. Vse jim je bilo dobrodošlo. Kjerkoli se jim je ponudila prilika tatvine, že so jo izkoristili. Skoraj še več, kakor so odnesli, so pa pokončali. Viló blizu Lesec so obiskali trikrat. Kar se je dalo odnesti, so odnesli, drugo so poškodovali. Zvezali so v vili preproge in posteljnino, iz žimnic so pobrali žimo, postelje so pa razbili. Naredili so samo v tej vili za nad 40.000 din škode. Koliko čuta so imeli za revne kmete, priča dejstvo, da so v Jeseniških rovtih zaklali v svinjaku siromašnega kmeta brejo svinjo in jo odnesli s seboj. V Ljubnem so kar s škarjami porezali glave 12 kokošim. Ta dejstva dajo dovolj sklepati, koliko usmiljenja imajo do živali. V neki drugi vasi so opazili zvečer pred manjšo trgovino sodček. Tam so našli tudi sani stranke, ki je prav tedaj nakupovala v trgovini. Sodček so brž naložili na sani in ga odpeljali. V bližnjem gozdu so sodček odprli. Ko pa so videli, da niso ukradli vina ali kakšne druge pijače, marveč kislo zelje, so sodček srdito razbili s sanmi vred in razbitine pometali v jarek. Kar je bilo vrednejših predmetov, so jih prodali sebi podobnim sebičnim ljudem, ki so jih našli v bližini Jesenic. O drznosti zločincev priča primer, ko so ukradene predmete pripeljali na ročnih saneh na postajo Podnart. Tu so se menda vendarle zbali orožnikov in so se vrnili na banovinsko cesto, nakar so ubrali pot proti Otočam. V Otočah so prenočili v čakalnici postajališča V jutrnji vlak so potem spravili ukradene predmete s sanmi vred in se peljali na Hrušico, kjer so sredi dopoldneva iztovorili in vnovčili pokradeno blago. Orožništvo je bilo neprestano na nogah, dokler se mu ni posrečilo na Bledu razkrinkati in prijeti nekega člana tatinske družbe. Aretiranec je polagoma izdal štiri tovariše. Družba je precej mešana. Dva člana sta iz Kočevja, tretji je od nekod z Dolenjskega, četrti je Hrvat, peti pa je domačin iz Radovljice in se je doslej večinoma potepal po svetu. Večina njih je že po več let prebila za zamreženimi okni. Eden izmed njih je bil član Pančurjeve zločinske družbe in je šele pred kratkim prišel lz Ječe, kjer Je presedel šest dolgih let Seznanili so se, kakor že omenjeno, pri cestnih gradbenih delih. Kakor sami izpovedujejo so ob lepem vremenu delali, ob deževnih dneh pa so v brezdelju oprezovali, kje se jim bo ponudila ugodna prilika za tatvino. Ponoči so le malo počivali, kajti imeli so večkrat precej dolga tatinska pota, raztezajoča se skoraj po vsem radovljiškem srezu. Nikakor niso kradli iz potrebe, saj so pri podjetju dobro zaslužili. Bilo jim Je največ na tem, da zadostijo svojemu zločinskemu nagonu in da storijo škodo. Kar pa prebivalstvo posebno obsoja, je žalostno dejstvo, da so se našli med domačini ljudje, ki so od tatov kupovali predmete, glede katerih bi pač morali vedeti na prvi pogled, da niso pošteno pridobljeni. Razen tega je bila dolžnost ljudi, ki so kaj vedeli, da bi bili take propalice čimprej spravili v roke pravice. Veliko zanimanje obrtnikov za ureditev njihovega pokojninskega zavarovanja Ljubljana, 1. februarja Finančni zakon za leto 1938-39 je predvidel predpis uredbe o zavarovanju obrtnikov. Da se more obrtništvo čim točneje poučiti, kaj mu bo prineslo to socialno zavarovanje in kar je najvažnejše, koliko bo moralo zanj prispevati, se je Obrtniško društvo v Ljubljani odločilo za informativno predavanje, ki je bilo snoči ob 20. v velikem salonu restavracije hotela »štrukelj«. Salon je bil do kraja zaseden, znak, da se ljubljanski obrtniki zavedajo važnosti in odgovornosti do te uredbe. Podpredsednik. ki je pozdravil vse navzočne, se je dotaknil tudi dejstva, da je ljubljanska zbornica že leta 1927 na predlog g. Rebeka izdelala tako uredbo. Predsednik društva g. Josip Rebek je v uvodu svojega predavanja podal razvoj dela in prizadevanj med obrtništvom za nameravano zavarovanje. Omenil je tudi pokojnega mizarskega mojstra Horaka, ki se je že pred davnimi leti trudil za uresničenje takega zavarovanja. Uspeh njegovh prizadevanj je bila poznejša mojstrska bolniška blagajna. Zelja po takem zavarovanju med obrtništvom ni ugasnila, saj so se predstavniki in pobor-niki iz njegovih vrst vedno znova zavzemali na pristojnih mestih za č;m hitrejšo rešitev tega vprašanja. Zveza obrtnih društev v Ljubljani pa je bila, ki je sprožila misel vprašanja obrtniškega zavarovanja za vso državo. G. predsednik je nato prešel na tolmačenje uredbe postopno od paragrafa do paragrafa, čemur so poslušalci pozorno sledili. Po izčrpnem predavanju se je razvila živahna razprava, ki so se je udeležili med drugimi gg.: Rožič, Lipnik, Košak, Perdan, Kunstler. Gospod predavatelj je na razna vprašanja dajal točna pojasnila. Iz predložene uredbe nI razvidno, ali se namerava ustanoviti v državi več pokojninskih zavodov za posamezna področja. Poslušalci so zavzeli stališče, da mora biti taka ustanova, kakršna je Pokojninski zavod za zavarovanja obrtnikov, povsem avtonomna in da mora potemtakem biti za naše pril'ke več zavodov. Odločno so se vsi izjavili proti temu, da bi se pri tej ustanovi postopalo slično, kakor pri delavskem zavarovanju. Podan je bil predlog, naj pokrene zbornica za TOI odločno akcijo v pravcu, da se bo istočasno z uzakonitvijo uredbe o zavarovanju obrtništva izdala tudi novela o pobijanju šušmarstva, ker le na ta način bo zmožen naš obrtnik vplačevati nove dajatve. Predavanje se je zaključilo ob pol 23. Obrtniško društvo bo priredilo 14. februarja ob 20. v salonu hotela Štrukelj novo predavanje in sicer z aktualno temo: »Poklicne posvetovalnice«. Ker bo o temi predaval strokovnjak dr. Vlado Schmid, je že sedaj vabljeno vse obrtništvo kakor tudi ostala javnost, da se predavanja čim številne je udeleži. VSE CENJENIM DAMAM! Dolžnost nam je, obvestiti Vas, da smo ravnokar prejeli veliko količino najmodernejših volnenih blagov v prvovrstnih kvalitetah in krasnih najnovejših barvah. Blago smo zelo ugodno kupili ln smo vsled tega v stanju nuditi ga Vam po res nenavadno nizkih cenah. N! Vam torej treba beliti si glave, kje dobite kak ostanek ali blago starejših letnikov po znižanih cenah, ko pa dobite pri nas že novo blago, ki pride šele letos v modo, tako ugodno. MANUFAKTURA MANICA k.d. „Bog ga je vzel" • • • Ljubljana, 1. februarja Koliko bi veljalo spravljanje snega, če bi ljubljanska občina hotela ustreči vsem željam prebivalstva, je prav zanimivo vprašanje. Odgovor na to vprašanje so nam dali z magistrata, zagotavljajoč, da vsem željam ne bi moglo ustreči niti najbogatejše mesto na svetu. Ljubljana ima v oskrbi 400 km cest, ulic ter trgov in ljudje zahtevajo, da bi bile vse te ceste vedno čiste in gladke kakor javor-jeva miza. Po podatkih našega meteorološkega zavoda na univerzi pa na te ceste vsako leto pade povprečno nad 1 m snega, ker povprečno sneži 25 dni vsako zimo. Do-sedaj je bila letošnja zima prav usmiljena z ljubljanskim prebivalstvom, zlasti pa z mestno blagajno, ker je meteorološki zavod ugotovil, da je vso letošnjo zimo padlo v Ljubljani šele 43 cm snega. Na drugi strani je pa mestno cestno nadzorstvo izračunalo, da spravljanje 1 kub. metra snega velja najmanj 9.50 din. Pri tej ceni pa moramo pripomniti, da je računana skrajno nizko. Ker torej na ljubljanske ceste pade na leto, če bi bile ceste, ulice in trgi široki samo po 10 m, najmanj 4 milijone kub. metrov snega, bi spravljanje snega torej veljalo ljubljansko občino 38 milijonov din. Ker je pa letošnjo zimo padlo šele 43 cm snega, pa vzemimo, da velja spravljanje tega snega po 3 din na vsak kvadratni meter ceste, kar je seveda mnogo prenizko računano, vendar bi pa sneg veljal Ljubljano 12 milijonov din. Torej 12 milijonov din bi Ljubljana morala vzeti v roko, če bi popolnoma hotela ustreči željam prebivalstva v dnevih, ko pade prav lahko na dan po tretjino metra snega. Pri tem bi bile pa ceste in trgi očiščeni snega samo po 10 m široko! Večkrat n. pr. pade kar na dan po 30 cm snega in Ljubljančani hočejo imeti vsaj Aleksandrovo in Miklošičevo cesto takoj gladko in suho. Če bi mestna občina ustregla tem upravičenim željam, bi samo za Miklošičevo cesto ta dan morala plačati 40.000 din in za Aleksandrovo tudi 20.000 din, a spravljanje snega z Bleiweisave ceste bi jo samo ta dan veljalo 90.000 din I Katera bo kraljica Jadrana? Katera bo kraljica Jadrana, se ugiba v Ljubljani z veliko radovednostjo in ta bo trajala še do sobote, ko bo na Taboru pri plesu Jadranske straže popolnoma svobodno in s tajnim glasovanjem izvoljena kraljica Jadrana. Pri tem glasovanju bo glasoval vsakdo s poljubnim številom glasov, izvoljena pa bo za kraljico ona dama v narodni noši, ki bo pri svojih občudovalcih pridobila največ dopadenja. Postopek vo- litve je en.ostawn. Na glasovnice se napiše številka, ki jo bo dama nosila pripeto na vidnem mestu, nakar se glasovnice oddajo v nabiralnik. Seveda bo komisija pri štetju glasovnic izločila vse neveljavne glasovnice in pripoznala samo one, ki bodo opremljene z žigom Jadranske straže. Obenem s kraljico Jadrana, ki prejme najlepšo nagrado, bo nagrajenih tudi več drugih narodnih noš, ki bodo po itevilu prejetih glasovnic kraljici najbližje. Tako mikavna prilika bo gotovo privabila mnogo naših lepotic, da se pokažejo v sijaju div-nih narodnih nošah. Vstopnice se dobe v prodaji v pisarni Jadranske straže v Kreditni banki do sobote opoldne. Gospodarstvo Pred znatnim povečanjem našega izvoza v Francijo Ugoden zaključek trgovinskih pogajanj s Francijo £e pred dvema dne vocia amo poročali, da so trgovinska pogajanja med nato državo in Francijo pred zaključkom ln da nam Je v pogajanjih Francija priznala znatne ugodnosti. Po najnovejših informacijah lz Pariza so bila pogajanja zaključena 29. L m. Francoska vlada je preko svoje delegacije sporočila naši delegaciji, da bo Francija »prejela vse predloge Jugoslavije, Id se nanašajo na kun ungente, preference in ostale ugodnosti v trgovinskem prometu. V poučenih krogih trdijo, da nam bo nov trgovinski sporazum omogočil letni aktivni saldo 150 milijonov francoskih frankov, ki bo uporabljen za anuitetno službo naših posojil v Franciji. Zaradi pravilnega funkcioniranja novega sporazuma bo v Parizu ustanovljena posebna družba (morda dve družbi) za trgovinski promet z našo državo. Da ne bd bile ugodnosti, pr znane Jugoslaviji, v nasprotju s francoskimi zakoni, Je francoska vlada sklenila, da bo Izdala posr4>en zakon o teh ugodnostih, ki bo predložen francoskemu parlamentu Pričakovati je da bo francoski parlament ta zakon odobri) že v teku februarja tn s« bo novi sporazum potem lahko Izvajal že v marcu Po pariških Informacijah so se za stvar zavzeli v francoski vladi zlasti ministrski predsednik Daladier finančni mnlster Reynaud in zunanji minister Bonnet. Naša trgov na s Francijo se Je zadnja leta razvijala zelo neenotno kakor nam to kaže naša trgovinska bilanca s to državo v zadnüh letih (v mlijonlh din): postani in ostani član Vodnikove dražbe! »Elektrotehnični vestnik«, glasilo Združenja elektrotehnlčn h obrti za dravsko banovino, objavlja v svoji Januarski številki zanimive podatke o proizvodnji električnega toka v dravski banovini za leto 1938. Poraba elektrčne energ je je v zadnjih letih v dravski banovini precej narasla. Leta 1935 je zaradi gospodarske krize dosegla proizvodnja električne energije v dravski banovini le 230 milijonov klovatn h ur, naslednje Irto se je dvign:la na 240 milijonov, leta 1937 na 280 milijonov lani pa je po vsej verjetnosti prekoračila že S00 milijonov kilovatnih ur, kar predstavlja 230 kilovatnih ur povprečno na prebivalca. Po sedaj razpoložljivh podatkih je znašala proizvodnja električnega toka največjih elektrarn v zadniih treh leüh kakor sledi (v milijon "h kilovatnih ur): Elektrarna: 1936 1937 1938 Fala d. d. 138.0 175.5 173.1 KTD Jesenice 27.4 32.0 38.5 Velenje 9.7 12.5 22.4 Maldič, Kranj 5.2 6.1 8.2 Mežica 5.8 7.0 7.3 ČesenJ Tacen 59 6.5 6.5 Fužine 7.2 7.4 5.8 Glanzm.-Gassner, Tržič 5.8 54 5.8 Završnica 4.0 5.7 4.5 TPD Trbovlje 2.0 1.1 4.1 Hutter, Maribor 1.2 2.3 2.6 Skoro 60% celotne produkoUe toka v Sloveniji odpade na Elektrarno Fato, kjer Slovenija industrijsko nazaduje Iz statistike Zbornice za TOI o gibanju obratov Zbornica za TOI je sestavila statistiko o gibanju prijav in odjav trgovinskih, obrt ni h. gostinskih ln industrijskih obratov v zadnjem lanskem četrtletju s pogledom sa preteklo leto. Trgovina. V zadnjem četrtletju Je bilo prijavljenih 220 trgovinstkih obratov, od javljenih pa 184, tako da je bilo 36 prijav več nego odjav. Za vse preteklo leto pa dobimo prirastek 311 trgovinskih obratov. Obrt. Obrtnih obratov Je bilo v zadnjem četrtletju prijavljen h 255 ln odjavljenlh 192. tako da znaša prirastek 63 obratov za vse leto pa 491 obratov. Gostinski obrati. Gostinskih Obratov Je büo prijavljenih 71 bi odjavljenlh 49 Prirastek znaša za zadnje četrtletje 22, za vse leto pa 101. Industrija. V lanskem letu Je bilo v Slo-venji prijavljenih le 15 novih industrijskih obratov, odjavljenlh pa je bilo 21 Industrijskih obratov tako da se je lani Število Industrijskih obratov zmanjšalo za 8. Samo v zadnjem četrtletju pa smo Imej! If) odjav ln le 2 prijavi. Te števlke nam potrjujejo. da se Industrija zaradi visokih bremen vedno bolj izogiba Slovenije in se seli na Jugovzhod države. Razširjenje režima kavnega funta Uvozniki pomaranč, limon ln ekstraktov za strojenje morajo plačati funte po 280 Znano je, da je bil že predlanskim uveden režim takozvanega kavnega funta, po katerem morajo uvozniki kave plačevati potrebne funte po 280 din ln se razlika porabi za olajšanje našega Izvoza v prekomorske države na ta način, da dobe izvozniki določenih Izvoznih predmetov višjo ceno za funte, dobljene od izvoza Lani proti koncu leta Je bi) ta režim kavnega funta razširjen tudi na nekatere druge uvozne predmete, zlasti na začimbe Te dni pa je Narodna banka izdala okrožnico denarnim zavodom, ki pravi da je finančni minister 23 januarja izdal naslednjo odločbo »Narodna banka sme domačim uvoznikom limon, pomaran? in mandarin (car tar št 18/1 a in b). banan (car tar št 19) ter ekstraktov ir sredstev za strojenje usnja (car tar št 239) staviti na razpolago potrebne zneske v svobodnih devizah po višjem tečaju Ns osnovi te odločbe bo Narodna bank» da jala uvoznikom gornjih oredm^fr>v potreb ne zneske v svobodnih devizah preko po- Izvoz uvoz nido 1934 51.5 177.7 —128.2 1936 62.8 160.9 — 98.1 1938 86.3 101.3 — 15.0 1937 839.3 90.9 +248.4 1938 75.0 141.8 — 88.8 Naša trgovinska bilanca s Francijo Je bJa do leta 1937 stalno pasivna, že v letu 1936 je ta pasivnost padla na 15 milijonov din, naslednje leto pa smo dosegli spr čo velikega Izvoza žita v Francijo visoko aktivno bilanco z Izvoznim presežkom skoraj m lijarde din. Toda to Izboljšanje n bilo trajno, kajti trgovinska bilanca za lansko leto nam kaže zopet občutno zmanjšanje Izvoza na komaj 75 milijonov din, medtem ko se je uvoz lz Francije zopet dvignil na 142 milijonov tako, da smo imeli lani zopet pasivni saldo v višini skoraj 67 milijonov din. Glede na naše finančne obveznosti v Franciji bi morali imeti vsoko aktivno trgovinsko bilanco, kajti le z Izvozom naših proizvodov lahko plačujemo obresti ln amortizacijo za naša državna posojila v Franciji Ker Je Francija tnteresirana. da Ji v redu in v polnem obsegu plačamo anuitete nam mora dovoliti večji uvoz naših proizvodov kar Je tudi potrebno za splošno zboljšanje našh trgovinskih odnošajev. Kakor kažejo vesti lz Pariza. Je Francija v polnem obsegu osvojila naše stališče kar nam daje upanje, da bomo lahko znatno povečali vrednost našega Izvoza v Francijo Naš lzvo? se bo moral v primeri z lanskim letom skoro popetoritl, odnosno d vieniti na 360 milijonov din, če bomo hoteli pri nespremenjeni vrednosti uvoza dose« aktivni saldo 150 milijonov frankov (215 milijonov din). pa Je po znatnem povečanju v letu 1937 proizvodnja e'ektrarn Kranjske Indu-Znatno se Je v zadnjih letih povečala proizvodnja v elektrarni Kranjske Industrijske družbe še v večji meri pa proizvodnja velenjske elektrarne, kjer se je v dveh letih produkcija dvignila za 1,30%. Kakor je znano izkoriščajo -elenjski tok predvsem Kranjske deželne elektrarne troši ga pa predvsem Ljubljana KD7" so lani razpečale v Sloveniji 17.6 milijona Ki, tovatnih ur električnega toka Nazadovanje proizvodnje vidimo pri elektrarnah Združenih papirnic. Skoro početvorila se je produkcija kalorične centrale TPD v Trbovljah ker je začela ta elektrarna zopet redno in v polnem obsegu obratovati Trboveljska premogokopna družba je >a-nl potrošila 36.7 milijonov kilovatnih ur pr. 1. 32.5). Od večjih central ki v gornji primerjavi niso navedene, je omeniti še proizvodnjo naslednjih elektrarn. Žiri 2.3 milijona kilovatnih ur (pr 1. 2.3), TPD, Rajhenburg 2.33 (147), Kolfčevo 1.63 (161) škofia Loka 1.55 (1.48) Vevče Kalorična 1.42 (2.08), Goričane 1.26 (1.26), Duplica 1.21 (1.01), Vevče, hidroc 1.0« (1.01) Omeniti je še, da je ljubljanska kalorična centrala kot rezervna centrala lani oroizvajala le 0.73 milijona kilovatnih ur (prejšnie leto 0.04), v industrijskih entrala h v Ljubljani pa je znašla n*x>izvodnja 1.53 milijona kilovatnih ur (1.80). oblaščenlh denarnih zavodov po specialnih tečajih Vse zainteresirane tvtd.ke naj se obračajo s prošnjami za odobritev uvo-la neposredno na Narodno banko, za plačilo uvoženega blaga pa preko pooblaščenih denarnih zavodov. V zvezi z razširjenjem režima kavnega funta je finančni minister izdal še dru gl od ok od 14. januarja, s katerim je pooblastil Narodno banko, da sme odkupiti po specialnih višjih tečajih devize od izvo. za naslednjih Izvoznih predmetov: suhe višnje (iz tar. štev. 13>, deli zabojev pri Lzvozu v Palestino (iz 93), vino (115), ka5 men je vsake vrste (149), cinkov oks;d (239). rožmarinovo olje (iz 255), ševret (iz 370), upognjeno pohištvo (iz 432/la in b), ogrodje ln deli stolov za ležan.e (432/3a ln b) izdtlki iz tesa (4C51 papir vseh vrst (442 — 447), cigaretni papir v vrednost, do 5 milijonov din (448 1), kamen in Izdelki iz kamna (447 — 482), Narodna banka bo odkupovala devize, ki izvirajo od izvoza navedenih predmetov po specialnem tečaju. Gospodarske vest} ~ Nov ravnatelj deviznega oddelki Narodne banke. Pri Narodni banki je v zadnjem času, kakor znano, prišlo do večjih sprememb Pretekli mesec je bil upokojen glavni ravnatelj Narodne banke dr Milan Protič. nakar je bil na njegovo mesto postavljen dosedanji ravnatelj Narodne banke dr Uzelac Se1 a j poročajo iz Beograda da je izvršilni odbor Narodne postavil za ravnatelja deviznega oddelka g Ljubisavljeviča, dosedanjega ravnatelja Izvorne banke v Beogradu G. Ljub sav-Ijevič je bil že prej v Narodni banki kot šef deviznega odseka, nakar je pred dvema letoma prevzel mesto ravnatelja Izvozne banke. Novi ravnatelj deviznega oddelka je znan kot strokovnjak v devizno tehničnih vprašanjih in tudi kot avtor številnih publikacij o naših deviznih predpisih in naši devizni politiki. = Odgovornost bančnih upravnih odborov za devizne prestopke nameščencev Pod gornjim naslovom smo včeraj objavili vsebino okrožnice Narodne banke od 14 januarja, s katero zahteva Narodna banka. da mora;o denarn: zavodi priložiti k prošnji za obnovo dovoljenja za poslovanje z devizami Izjavo upravnega odbora, da le-ta prevzema vso moralno in mater alno odgovornost za svoje osebje, ki mu je poverjeno izvrševanje deviznih poslov za vsako krš'tev deviznih predpisov ne glede na to ali le nameščenec vrš'l nedovoljene transakcije z vednostjo uprave ali brez vednosti uprave. Opozorili smo da je ta *»*i*eva v r>«»r>r^Mu z zakonom 0 kazenskih sankejah in s čl. 10 devizne- ga pravilnika Ks« poteOsJo U. februarja vas dotedanja pooblastila denarnim zavodom za poslovanje i devizam. In valutami bo morate Narodna banka nujno revidirati svo|i Po obvestilu. Id smo ga prejel lz Beograda, bo Narodna ban. ks na Intervencijo organizacij denarnih zavodov om'llls pogoje kJ s» tičejo zahtevane garancije od strani upravnega odbora za poslovanje nameščencev In bo o tem Izdala novo okrožnico. =s Kontrete Izvoza konj. Iz Beograda poročajo, ds Je trgovinski minister inž Kahalin predpisal uredbo o uvedbi splošne kontrole 'evoza konj lz naAe države Doslej se Je kontrola Izvajala samo pri Izvozu v Nemčijo. Z novo uredbo se uvede splošna kontrola ki Jo bo izvajal Zavod za pospeftevanje zunanje trgovine. = Gradnja zatvornlce na Ljubljanici pri Sv. Petru Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje prvo licitacijo za Izvršitev gradbenih del pri zatvomici na Ljubljanici v LJubljani pri Sv Petru Proračun za ta gradbena del» aiate 1.8B8 000 -«lovo^i'a Valen^'n To«ic, mestn' kat'het v T.^iMianj. — Fer«'*mt tovarna Moste, rtrvžha z o. z. v Liub^anl. ie s sklenom zHi^rn se-vrernen'la družino bo 'n zn-»^ pdavVca 5 m'^'onov din. — Pri tvr^ki družbi z o. z. In^usMf nsn^a Kr~*ri (r>«-e1 Pollak), a 1Ö38 ^nllf 7* r»o.to podložnih piofčic. cina, plinskih cevi, vodovodnega materiala pip iz medi, vijakov, venti'ov, raznih to, plomerov, hrastovih pragov, hrastovega le- sa late« a» merieajs trn «» Kg aite m barvarska tete Direkcije dr« rmdoOt* v Vnlnlku sprejema do 0. februarja ponudbe za dobavo bakrene ta tskteoe «n Je 16 februarja pa za doba*'«1 transformatorja lo pribora Artilerijsko lehntfnt zavod Lepe tane sprejema do 13 tobniar|a ponudbe za dobavo gume gumijastih plošč, vrvice, krede, raznih barv in Uéarskeca aa tonala sukna platna 5 Budimpešta 87.00, Atene 3.80. Bukarešta 3.40 EFEKTI Zagreb. Drža Tie vrednote: Vojna Skoda 471.60 — 473 50. 4° > severne agrarm» 60 - 61 4«', agrarne 60 50 — 62. 7°U begluške 89 50 — 90, 6°/« dalm. agrarne 89 25 - 90, 7'/« stabiliz. 97 den., 7V, ln-vest 99.50 — 100 50 7»/0 SeHgman 99 den 7*/» Blair 92 92.50 8®/'» Blair 98 den ; delnico: Narodna banka >600 — 7800 PAB 224 den Trboveljska 189 — 190 Gutmann 35 — 45 šečernna Oeijek 75 — 80 Sečerana Veliki Bečkerek 600 len.. Osiječka ljevaonica 175 bi., Isis 25 dan.. Jadranska 320 den Beograd. Vojna škoda 473 — 474. 4»/« agrarne 60 — 61 50. 4"'«. severne agrarne 60 den. 6°/n dalm. agrarne 89 50 — 90. 6°/n begluške 89.75 — 90 25 (90). 7*/» in-vest 100 den 7% Blair 91 50 — 92 (92). 8-/n B'air 98 50 — 99 (99). Narodna banka 7760 - 7835 PAB 230 den Blagovni) tržišča ŽITO -f Chicago (1. t. m.). Začetni tečaji: pSenlca: za maj 68 875. za sept. 69 25: koruza: za maj 50 6250, za Jul'J 51.6250. 4. WUrnipe* (L t na) SaCstat tečajU pAenlca: maj 81.76. «a Julij 83-3750. za okL. 83 76 Nov«mad»k* bfatgovua borsa (Li- m). ! «noetica ueiapreuienjena promet «rednJL PlMih«. osftka sremsks ln slavonska 78 — 79 kilogram 153 — 155. Kž: baška 142.50 — 146 Ječmen: baški ln sremski, U/6A kg 152 60 — 155. jari, 68 kg 180 — 185 Oves: baški sremski tn slavonski 165 — 161.50 Koruza: baška pariteta Indjljs to Vršac 98 — 99; baška, pari ■jev UiUjijs to Vrtač sušena 112 — 113. Moka: baška ir banatska »Og« in »Ogg« 245 - 255. >2« 225 - 235. »5« 205 — 213; »7« 165 — 185. »8« 112 50 - 115. Fižoli baški to sremski beli brez vreč 287 50 — 292.50 Otrobi: baški. sremski to b&natskl 95 — 100. «IVINA ♦ flvtn»*! sejean v Maribora (31. t m.) Okoliški kmetje so prignali 366 gLa/v hi sicer 7 konj. 9 bikov. 86 volov. 266 krav, 8 telet.. Prodanih Je bilo 133 glav. Cene so bile na»tednje: debeli voli 3.75 do 5 din poide beb voli 3.25 do 4. plemenski voli 4 do 5, biki za klanje 3 do 4, klavne krave debele 3 50 do 4 .25. plemenske krave 3.25 d<. 4 50, krave za klobasarje 2 do 3, molzne krave 3 50 do 4 50. breje krave 3 do 4, mlada živina 4 do 5, teleta 4 do 6. Iz Julijske krajine Kraljev dar. 2e nekaj let prireja italijanska ftolska družba »Ital a Redenta« v Pu-IJu posebno loterijo, ki Ji sicer ne dotiate toliko, da bi mogla vsaj v Istn vzdrievatl vse svoje šole, zavetišča ln druga vzgoje va-lišča v katerih vzgaja kmečko, ponekod pa tudi mestno deco v strogo Italijanskem n fašističnem duhu. Namen te loterije js v prvi vrsti od leta do leta obujata zanimanje širiie Javnosti za delovanje družbe to tako pr dobiti vedno znova njeno moralno pomoč. Zato zbira družba darove za svojo loterijo pri vseh najvišjih osebnost h v državi. Že ponovno ji Je tudi vladar poklonil dragocene darove za to njeno prireditev. Letos Je družba prejela žepno uro. Listi ki poročajo o tem vladarjevem Izrazu naklonjenosti do družbe, naglašajo pr tem posebni n«acionalni pomen loterijske prireditve družbe, ki je doslej že v največjd meri pripomogla k nacionaln, asimilac ji obmejnega prebivalstva ki je ena glavnih teženj političnih oblasti in fašističnega pokreta v Julijsk' kraj ni in Južni Tirolski. Smrtne opekline. V Maričih pri Črnem vrhu v Istri se je pred dnevi v hiši Pere. tičevih pripetila huda nesreča. Komaj 4-letnl Silvrj Peretič Je bil sam doma. Starši so morali po opravkih. Otrok pa se Je spravil na og-njišče ln je prevrnil nase kotel z vrelo vodo, ki ga je bila gospodinja pristavila k ognju za polento. Otroka so našli nekaj ur pozneje v obupnem stanju. Nt -slednjega dne je v tržaški boln šn ci umrL Nova pode*tata. V Dobrovem je bil Imenovan za pod estata Ulrih Rusjan, v Fari ob Soči pa prof. Alojzij Ballaben. Pri driu se je na Reki smrtno ponesrečil 18-letni Božo Sergo S skup no pristaniških delavcev fe tovorll staro železo a pamika »Ivan Top'd«. Ko je z ladje odnašal težek tovor se je spodtakn ] na krovu in padel 5 m globoko med stroje v trupu ladje. Pri. padcu si Je močno pretresel možsrnne ln dob;l še druge smrtne poškodbe. V naslednji noči je umrL ZAHVALA Ob Izgubi oaše ljubljene mame. gospa KASTELIC JOSIPINE se najlskrenejše zahvaljujemo predvsem preč. duhovščini, gosp. primarlju dr M Z Cervinkt za njegovo požrtvovalnost, s usmiljenkam Jav žen bolnice za ljut>eznlvo nego, vsem spoštovanim obiskovalcem ob njeni bolnlš. i postelji, posebno pa vsem prijateljem, ki so Jo obdarovali z venci In Jo spremili na zadnji poti Iz vsega srca se zahvaljujemo pevcem »Sloge« za v srce segajoče žalostinke Skratka vsem to vsakomur: najprlsrčnejša zahvalal Bršljto — Novo mesto, dne 31. Januarja 1939. Žalujoča družina KASTELIC s sorodstvom Umrla Je naša ljubljena iena, mama, babica, prababica in sestra, gospa Franja Ternovic vdova D ERG AN POSESTMCA IN GOSTILNIČARKA Pogreb drage pokojnine bo v petek S. t. m. ob pol 4. url popoldne Iz hiäe žalosti na pokopališče v Trbovljah. TRBOVLJE, dne 1. februarja 1930. Žalujoči ostali »JUTRO« ZAVARUJE ! ZAHVALA Prav vsem, ki so z menoj sočustvovali ob nenadni smrti mojega nepozabnega soproga IGNACA PERNÈ ta INŠPEKTORJA DR2. 2EL. V POKOJU izrekam v imenu vsega sorodstva najprlsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujem se zlasti gosp dr. Jemcu aa njegov izvan-redni trud, čč. duhovščini, zvezi tndustrtjcev ter njenemu uradulštvu, šolskim ln stanovskim tovarišem, imenoma univerz, prot. dr. Lapajnetu to ne v zadnji vrsti hišnim najemnikom ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja za njih pozornost Sv. maša zadušnlea bo v torek, dne 7. februarja 1939, ob 8. uri pri glavnem oltarju v frančiškanski cerkvi. LJUBLJANA, dne 1 februarja 1939. AMALIJA PERNE raj. MEDICA Umri J« skrbni gospodar naše domačije, oče, mož, sto, brat In svak. gospod Jože Marinič POSESTNIK V DOLENI PRI PTUJU Pogreb pokojnika bo v petek 3. februarja 1939, ob 10. dopoldne pri 3v. Duhu v Halozah. Do tea» prt Ptuja, Maribor, Hajdtoa pri Ptuja, 6o«UaJ, dna L februarja 1939. B o d b I n e i 1IARINIC. dr. M-ARXNIC in MAJCENOVIC Proizvodnja električnega toka v dravski banovini Elektrarne v Sloveniji so lani proizvedle preko 300 milijonov kilovatnih ur električnega toka L ►TUTRQ« IL ZS, Četrtek, S. IL 1039. iota na drsalkah, občudovana v Londc Mlada slovenska športnica nam poroča o evropski domski drsalni tekmi Zmagovalka Cecilija Colledgeova London, 24. januarja Včeraj tn danes Je bilo v dvorani Em-press-Halla v Londonu tekmovanje za dam-iko prvenstvo v drsanju za leto 1939, združeno a tekmovanjem za prvenstvo juniorjev Velike Britanije. Mogočna stavba Empress Halla jo bila «grajena pred dvema letoma ln je namenjena predvsem športnim prireditvam. Zaradi svoje prostornosti — do 15.000 ljudi Ì more najti mesta v njej — pa jo uporab- j ljajo tud! za razne koncerte, festivale, plesne prireditve in karnevale. Za današnjo večerno tekmovanje Je vladalo ogromno zanimanje ter so bde vstopnice že pred dnevi razprodane. Množica napeto pričakuje borbo, ki ob sodelovanju Bastopnic Češkoslovaške, Nemčije, Švice, Norveške in Švedske dobiva mednaroden enačaj. Z udeležbo obeh anglešk h rivalinj — Cecilije Colledgeove ln Megan Taylor-leve — pa dobiva borba svetovni pomen. Jasno Je namreč, da je boliša med njima tudi nesporna pretendentka za svetovni primat v umetnem drsanju. Okoli tega »svetovnega vprašanja« se sučejo pogovori množice. Očitno je rešitev tega vprašanja za vse sdlne važnosti. Nič manjše važnosti kakor rešitev drugih vprašanj, ki jih Angleži gotovo z večjim mirom prepuščajo svojim starim, težko preizkušenim politikom ... S tovar'SIcami 1« kolegija Brno ae odio-lille za nevtralno staliSče. Na strani one tekmovalke bomo pač, ki bo boljša. Tako bo pravično in harmonija med nami bo najmanj v nevarnosti. Le majhno ln živahno dekle lz Indije nam utegne pokvariti soldarnost « posebno naklonjenostjo, ki jo Izkazuje Megan Tavlorjevi, lanski svetovni prvakinji v Stockholmu. Simpatije občinstva pa so zelo deljene. Nekateri «e ogrevajo za Taylorjevo, ki tudi po ponesrečenem liku mirna ln nasmejana nadaljuje svoj program. Drugi so »pet navdu-Senl za Cecilijo, ki ob sllčni priliki s sol. nami ln zmedenostjo daje vidnega izraza grvojemu narazpoloženju. O inozemskih tekmovalkah ni mnogo govora. Dasi so jim pripravljeni lžkazatl ridarka v svojih simpatijah naproti ljub-Oehlnjl, ki nima najsrečnejšega dne ... Svlcarka Angela Andere sova vredno Izpolni točko pred Megan Taylorjevo. V naslednjem trenutku Je Megan pred nami. Ozrem se na njeno oboževalko v naSl družbi. Vsa Je srečna. V tem trenutku gotovo ne misli na oddaljeno domovino, Se manj pa na Jutrišnja predavanja, ki jim bo s svojo bistro glavco gotovo kos. Megan j« lepa, malce okrogla črnolaska. V rodasti, s srebrom pretkani obleki zaplava v valovitih kretnjah pred publiko, ki Jo neprestano pozdravlja. Tehnika Taylorjeve Je edinstvena. Vsak lik Ji uspe tn njen pogum vidno raste. Ocena Je odlična. Vse dosedanje rezultate prekaša za razred. Em! Putzlngerjeva (Nemčija) in Eva Ka-tzova ( Češkoslovaška ) lepo izpolnita prehodni točki. Publika jima ne Izkazuje dovolj pozornosti lin nehote Je v tem krivična. Zameriti Jl pa tega nI mogoče: nestrpno pač prčakuje Cecilijo tn — odločitev! Tudi nas Je prevzel nemir. Tiha ln simpatična Türkin ja ml nervozno stiska roko ln iSče s pogledi v ozadju ožarjene ledene plošče. Cecilija Je tu! V beli satenasti obe-ki očara vitka blond Inka vsakogar. V svojem nastopu prekaša to pot samo sebe. Vsi čutimo, da bo nadoknadila točki, ki ju Je pri obvezn'h vajah Izgubila. To je rišek umetnosti na ledu. ki zasluži tudi najvišje mesto. Ocena Cecilij« rt» oceno Megan Taylor jeva. B. Rahlen o va (Švedska) ta A. Saether-jeva (Norveška) absol virata zadnji točki pred odmorom. Nemir vlada med množico med kratkim, res kratkim odmorom. Neskončni komentarji se vrste v hitrem tempu med publiko. V teh trenutkih Je težko verjeti, da smo med umerjenimi Angleži. Angleški narod Je res športni narod! V popolni tlSinl razglasijo rezultat. Evropska prvakinja — Cecilija Colledgeova, — druga Megan Taylorjeva, tretja — Dafne Walkerjeva. Publika J« seveda navdušena — saj so vse tri Angležinje. V večernih oblekah prihajajo v areno srečna zmagovalke, da prejmejo pokale. Novinarji pridobe Megan ln Cecilijo za spravo. Slika, ko s! podajata roko, bo edinstvena — saj njuni odnosi po lanskem svetovnem prvenstvu niso bili najbližji! Kakor vemo, je tedaj nerazpoložena Cecilija nepričakovano Izgubila svetovno prvenstvo. Sledi Se Juniorsko tekmovanje, kjer Je zasedel prvo mesto D. Sllverthorne, doč'm Je njegovo sestro premagala miss Whit-tlngtonova. Program Je zaključen, občinstvo se zadovoljno Izgublja po ogromnem mestu. London je velik. Nudi nam vse možne kulturne viSke, s tako lepimi športnimi prireditvam1 pa prebuja v nas novo veselje k vsakdanjemu delu. S. S. Med nebom In zemljo Velikanski razmah zrakoplovstva v minulem letu — Kljub tehnični dovršenosti letal je odstotek nesreč Se zmerom precejšen — Rekordi v zraku m. .-.spil f ' Megan Taylorjeva — draga ~ fvoje simpatije, vendar se zavedajo vsi, da One niso nevarne njihovim ljubljenkam. To Mi Je pokazalo že pri včerajšnjih obveznih vajah, kjer Je zasedla Taylorjeva z dvema točkama naskoka prvo mesto pred Cecilijo. Točno ob napovedanem času, ob pol 21. mri zvečer, Je konec vseh debat. Na sredo arene smelo pridrsl 12 tekmovalk. V raznobarvnih oblekah so naravnost očarujoče iS živo se odražajo od bele ledene plošče. V krogu stoje, ožarjene od neStetlh reflektorjev ter se prjazno smehljajo občinstvu, ki Jih navdušeno pozdravlja. Vse Je bolj podobno lepi reviji kakor pa uvodu k važni ln ostri borbi. NavduSen pozdrav občinstva prekine godba, ki zaigra himne sodelujočih držav, na koncu »God sa ve the K'ng«. Prva nastopi Angležinja Jaggerjeva. Kljub nervozi, ki spremlja njene prve like. Ji stroge oči mednarodnih sodnikov ne morejo odreči dobre ocene za Izvedbo njenega Stirmlnutnega programa Organlzac'ja prireditve Je odlična. Odobravanje publike se ie ni poleglo, ko pridrsl komaj 141etna Dafne Walkerjeve. Publika Je zadlvljena nad njeno smelostjo ln lahkotnostjo. Zdi se, da služI ledena plošča za okrasek njeni obleki, n» p« kot potrebno sredstvo za Izvedbo neverjetno težkih likov. Odličen nastop obeh zastopnic Nemčije, H. Nieren bergo ve fai M. Musil ekove ne more zatemnlti male Dafne ln le s težavo ustavi nedeljeno hvalo občinstva, k' postaja očitno dobro razpoloženo. Tudi ti dve tekmovalki nagradijo gledalci z odobravanjem, obenem pa so veseli svoje Dafne, ki pomen ja sijal Angine na ledeni plošči tudi za bodočnost öehlnja Eva Nyklova trna smolo. Dvakrat pade na 'stem mestu. AngleSkl gentlemenl JI ne vzamejo dobre volje, s vztrajnim aplavzom ji vliva io poguma da razvije pvoje velike sno«obr> -»sti. Malo smo začudene. Zdi se, da daje občinstvo posebnega i Ne samo na kopnem ln na morju ampak tudi v zraku Je prineslo lansko leto velik napredek, ki pa ne obeta postati človeštvu posebno koristen. V razvoju letala m letalstva Je prineslo minulo leto nešteto novosti tehničnega ln organizatornega značaja, ki pa lz večine ne streme toliko za tem, narediti iz letala orodje v službi civilizacije, ampak ga izoblikovati v bojmo orožje prve vrste. Velike ln majhne države obremenjujejo svoje proračune z milijàrdnlml vsotami za organiziranje svojega vojnega letalstva. Neko poročilo v »Aero-Revue«, ki je izšla letos o priliki 16 zrakoplovne razstave v Parizu, pravilno pripominja, da Je vsa evropBKa letalska Industrija danes sam° fie velikanski arzenai. Po precej točnem računu se izda letno na vsem svetu nad 100 milijard dinarjev za letala vseh vrst. Nedavno objavljena ameriška statistika navaja, da imajo posamezne velike sile nslednje Število letal za vojne operacije: Nemčija 6500, Anglija 5000, Francija 3400, Italija 5000, Rusija 10.000. Francoski minister za letalstvo je izjavil v parlamentu, da bodo od letošnje pomladi naprej francoske tovarne dobavljale za vojsko mesečno po 200 aeropla-nov, dočim so Jih zmogle doslej le po 40 v Istem času. Nemška industrija more že zdaj Izdelati mesečno po 400 novih letal vseh kategorij ln velikosti In koliko je treba prišteti k temu mrtvemu orožju Hvth ljudi ln koHkSne milijarde so potrebno za njih vzdrževanje in izobrazbo, tega nobena statistika na navaja. Civilno letalstvo Je bilo r primeri s vo-JaSklm tudi lani slino pohlevno, ali navzlic temu, da mu držav« ne posvečajo tiste pozornosti kakor pred leti, ko sveta Se nI pretresala vojna vročica, je budi civilno ali transportno letalstvo lani zabeležilo velik 4 napredek. Kar čudovito Je, koliko so storile posamezne zračnopromet-n« družbe, da bi Se gosteje spletle mrežo letalskih prog, ter da bi promet na njih napravile kar najbolj varen ln udoben za potnik«. Letala na velikih mednarodnih progah so v vsakem pogledu že tako dovršena, da Je kar težko verjeti v velike spremembe in Izpopolnitve, ki nam jih konstrukterji obetajo že za najbližjo bodočnost Niti najbolj vroči niti najbolj mrzli klimatski pasovi zdaj niso več nevarni delikatnim letalskim motorjem. Leta se ob vsakem dnevnem ln letnem Času in ob vsakem vremenu, ker 80 modema prometna letala opremljena s tako preciznimi kontrolnimi instrumenti, da pilot ne potrebuje več ran? leda po terenu. Potovalna brzina postaja od dne večja. Velika Stirimotorna potniška letala potrebujejo n. pr. Iz Londona ali Pariza v Berlin le Se 3 do 5 ur, lz Rima v Berlin 5 ur, lz Berlina v Amsterdam, Bruxelles, Budimpešto, Curih 2 do 5 ur Itd. Svet postaja zmerom manjgi In celine lezejo kar nekam vkup, kakor da bi hotele v časovni pomanjša vi potrditi teorijo po- kojnega W egene rja o Zbliževanju kontinentov. Zračni Junak lanskega leta Hughes Je sredi julija s Stirimi tovarlü v 8 dneh ln 19 urah priletel okrog sveta in a tem prekosil kar za 4 dni rekord svojega pred. nika Wileya Posta. Krasen uspeh Je doseglo tudi težko nemSko potniško letalo »Condor«, ki Je v pičlih 25 urah polete» iz Berlina v New York ln potolklo ta svoj rekord na obratnem poletu Se za nadalj-nih 5 ur. Konec novembra Je prav to letalo preletelo 13700 km dolgo pot lz Berlina do Tokia v 46 urah. (Na obratnem poletu Je .kakor utegne biti čltateljem Se v spominu, pri Manilll na Filipinih treSčilo v morje). Se pomembnejši glede na regularnost zračnega prometa je uspeh 1 taji jansk e eskadrile treh letal, ki Je prav pred letom dni poletela lz Rima preko Sahare ln Južnega Atlantika r Južno Ameriko. Letala so pri tem dosegla povprečno brzino 300 km na uro. Kakor že nekaj let so se tudi lani ■ vso vnemo nadaljevali poskusi s uvedbo rednega poštnega In potnega prometa med Evropo tn Smerno Ameriko Letala nemške Lufthanse so absolvirala 28 poletov čez Ocean ob vsakem vremenu. Preko Azorov Je poskusil vzpostaviti zračno zvezo z Zedinjeniml državami tudi orjaški francoski hidroavion »Lleutenant-de-Veisseau-Parts«. Nasprotno pa Je bilo lani malo tistih avanturističnih poletov čez Atlantik, s katerimi so nas tako bogato obdarila prejšnja leta. Za izjemo Je poskrbel samo ameriški letalec Douglas Corrigan, ki Je navzlic prepovedi oblastev krenil s svojim zastarelim letalom iz New Yorka proti Evropi ln je po 28urnem vratolomnem poletu pristal na Irskem. poleti ces Atlantik (hi ameriške zračne ekspedlcijs nad Tihim Oceanom) so precej točno pokazali, da se bo moral v bodočnosti promet na teh linijah razvijati v mnogo večji višini kakor doslej. Prav zaradi tega lani ni manjkalo poskusov » stratosferniml letali In s poleti v tistih višinah, ki niso več odvisne od vremenskih prilik pri tleh. V Ameriki je bilo lani zgrajenih več letal namenjenih za plovbo v višinah nad 6000 m, v tako zvani subetratosferi .kjer nI več oblakov ln megle. V teh višinah so letala zlahka vzdrževala brzine do 380 km na uro ln že poprej omenjeni ameriški letalec Hughes je s svojim letalom lin z masko za kisik, ki t etata baje samo 67 gramov, vzdržal nad 10 ur v viSini 9000 m. Ker smo že zašli med rekorde, naj omenimo. Proti trdi stolte! in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna » Franz-Josef ova« grenčica ie davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. Ogl re« 8. br IS. «83-» da se J» Sin« razvila ogorčena borba med nekaterimi angietìkimi ln Italijanskimi letalci. K končni višinski rekord se je v oktobru dokončno priboril italijanski vojeAkl letale« Mario Pezzi, ki je oa posebnem višinskem letalu »Caproni «dosegel viSlno 17.074 m. Med rekord! tež*« kategorije pa J« omemb« vreden polet Junkersove-ga letala, ki s« j« s tovorom 5000 kg dvignilo 0312 m visoko. Od takih poskusov Imajo zmerom mnogo koristi graditoci modernih bombnih letal, ki morajo nositi težke tovore bomb z brzino do 880 km najmanj 1000 km daleč. Neko Italijansko bombno letalo Je lani doseglo s tovorom 2000 kg celo povprečno brzino 473 km, t J. toliko, kolikor so zmogla Se pred dvemi leti samo najhitrejša lovska letala. Absotatel bKtnskl rekord s navadnim kopnlnBklm letalom Je lani dosegel nemdki letalec Udet s brzino 685 km na uro. Vsem je tudi Se v spominu polet treh angleških bombnih letal Is Ismalle ob Sueškem prekopu v Port Darwin v Avstraliji. Pot, ki Je zaradi silnih podnebnih razlik nad puSčavami, pogorji in nad morjem nad katerimi vodi, pač nI mogoče težje Izbrati, j« dolga 13.260 km ln so Jo letala preletela v 48 urah ln 10 minutah. Ta proga Je bila Se za 1350 km daljSa od smeri, ki so Jo 1937 vzeli ruski letalci na svojem drugem poletu ts Moskve preko Severnega tečaja do Jadnta v Južni Kaliforniji. Prav ti rekordi Jd 80 lani skokoma podirali drug drugega .kažejo, kako velikanske razvojne možnosti se skrivajo v modernih letalih. Jano Je ,da vsi ti podvigi niso bill doseženi brez žrtev. Prav lansko leto Je bilo glede nesrefi zelo kritično. Podatki iz posameznih držav, ki vodijo pregled o številu ln značaju letalskih nesreč kažejo, da Je lani odpadlo 56"/t vseh nesreč na vojno letalstvo. Vzrok so največkrat karambofl letal * »«•n. po* vare na m°- torjih In akrobatski podvigi Na prometno in športno letalstvo je odpadlo le kakih 44»/. letalskih nesreč. Tu so vdtete tudi nezgode pri športnih prireditvah in nesreče pri preizkušanju novih letal Ta odstotek se s podrobnejšimi Številkami ne more natančneje Ilustrirati, ker posamezne statistike ne razlikujejo med žrtvami tistih, Id so Izgubili življenje ln tistih, ki so se lažje ali težje ranili Dejstvo pa Je, da postaja pri posameznih katastrofah Število žrtev zmerom večje, ker prihajajo v promet zmerom večja letala (na Angleškem ln v ZedlnJenih državah obratujejo avioni za 80 do 40 potnikov normalno) ln če se tako letalo KADAR PRIHAJA ŠTORKLJA vsaka mati s veseljem pričakuje radostnega dogodka. Življenjska sposobnost ln moč deteta je odvisna v prvi vrsti od zdravja in pravilne prehrane matere same. 2e za časa nosečnosti mora majka redno uživati Ovo-maltine. Velika hranilna vrednost In bogastvo na VITAMINIH deluje že na novo življenje, ki nastaja. Mati, ki dodaja mleku že 3-4 mesece pred poro-dom za zajtrk in Južlno Ovomaltine, zagotovi si s tem dovoljno količino mleka. (Za časa nosečnosti Je občutljiv želodec žene, no, Ovomaltine se lahko prenese.) zagotovi zdravje matere ln bodočega deteta. Dobiva se povsod počenSi od din 6.50. ponesreči Je pač naravno, da Izgubi hkrati 10, 20 ali Se več potnikov življenje. Večino takih večjih katastrov sakrivljo slabo vrane, vftar, megla, •negai me teži In zaledenenje letala zaradi mraza In megle Prav zadnja nesreča Švicarskega potniškega letala pri Parizu Je nov dokaz, kako nevaren sovražnik letal je led, ki se od megle ln oblakov nabira na krilih m trupu aviona in ravno zaradi te nevarnosti Je razumljivo prizadevanje letalskih vefičakov, da bd se potniški promet preložil v večje višine, kjer Je sicer mraz ali nI nevarnih vodnih hlapov, ki povzročijo zaledenitev. Med žrtvami, ki Jih Je zahtevalo letalstvo v mlnilem letu so tudi mnoga znana imena. Omenimo samo ameriškega letalca Francka Hawka, ki Je slovel po svojih hitrostnih poletih, dalje Italijanskega akrobata Tempesto, slavnega ruskega arktičnega letalca Babuškina, ki Je kakor utegne biti znano, prvi pristal z letalom na Severnem tečaju, dalje znamenitega skakalca s padalom Jamesa Wiliiamsa itd. Kolumbovo Jajce — in avtomobil Zanimiv izum g. Pongraca iz Rajhenburga Bi dejal človek, da sta avtomobil in Kolumbovo jajce dve reči, ki ležita časovno tako daleč narazen, da bo med njima težko najti kakšno zvezo. No. pa ni tako. Ravno avto je tisti objekt na katerem 90 je princip Kolumbovega jajca neštetokrat uspešno uveljavil. Preden s« je iz primitivne motoriziran« kočije Bonza ln Daimlerjs razvila današnja elegantna limuzina, ki po bleščavobti in hitrosti samemu svetemu Eliji ne more biti v sramoto, je bilo trèba na njej rešiti na stotine problemov. In če ti problemi ne bi bili rešeni tako preprosto kakor Kolumbovo Jajce, bi bil današnji avtomobil pri svojih sposobnostih mon-strum, za katerega upravljanje ne bi zadostovala matura. Sicer pa avto tudi še danes zdavnaj ni tak, kakor bi si ga želeli. Tu je pred vsem njegov nesrečni motor, ki dobro vleče ramo pri nekem zadosti velikem številu obračajev. Samo pri neki primerni brzini se dobro počuti in je zaradi tega treba pri vodoravni in navpični ve-gavooti naših cest z menjačem skrbeti, da nmi življenje v klancih in na ovinkih ne postane pretežko. Na to večno prestavljanje menjača smo se že nekako navadili. So pa še druge stvari, ki se jih vozač nikoli ne bo privadil, ampak bo zmerom renta-čdl nad njimi. Tu imamo v prvi vrsti ▼ mladih obračanje. Ali ste že kdaj opazovali, kako nerodno se avto obrača na ozki cesti? Takrat je kakor rac« na suhem. Vsa eleganca pade od njega pa naj se še tako blišči od laka in kroma. Okorno jo žaga sem ter t je, hrope in tuli, ovij« se v dim ln smrad svojega izpuha ter se zaganja naprej ln nazaj, dokler slednjič mukoma ne spravi svojega zadka tja, kjer so bili poprej re-fletorji. Pri takem obračanju mora še laik priti do prepričanja, da tu nekaj ni v redu, da avtu nekaj manjka. Konec koncev aa-modrč ne bo mogel na veke ostati pri obračanju tako okorn kakor kmečki lojtrnik. Mogoče pa ree ne bo dolgo, ko »e bo tudi od te plati prilagodil svoji brzini in udob- I nostl Zadnjič nam Je g. Pongrac iz t henburga, ki je pri nas že znan po nekate-; rih svojih praktičnih izumih, pokazal mo-f del avtomobila, pri katerem je problem o!> rada nja na tesnem prostoru rešen na silno preprost način. Avto se na preprostem sistemu krivuljnih koles dvigne malce od tal in »e na mestu obrne okrog svoje osi. Cel postopek se izvrši v štirih fazah in ni nič bolj kompliciran od menjanja brzine. Ob tekočem motorju premakne vozač vzvod in avto se začne obračati ter se za-suče za tisti kot, ki ga potrebujemo. Preprosto kakor Kolumbovo jajce! Priprava se da naknedno montirati na vsak avto, ne glede na to, kakšen Ima okvir ali karoserijo. In stroški? Izumitelj jih je preračunal na 3 do 4000 din, kar ni preveč, če vpo>-števamo, da pri tem odpade običajno dvigalo, ki ga vsak vozač potrebuje za popravila. a so še druge prednosti: Pri trsk na vzvod in že ima voz vse štiri kolesa od tal, da se po potrebi lahko Izmenjajo obroči V garaži ni treba, da bi avto stal v lužah bencina fai olja, ki mu žro pnevmatiko in tudi na ulici pri parkiranju lahko v takih primerih »stopi na prste«. Same praktične stvari, ki jih vsak vozač ume ceniti in za katere si samo želimo, da bi iz modelne delavnice kaj skoro »topile v praktični svet PRAVLJICA Nekoč Jt Uvelo dekle, ki ä Je vtepto « glavo, da mora postati bogato. Nekoč Je Uvelo dekle, ki si Je vteplo V glavo, da mora postati imenitno. Nekoč Je Uvelo dekle, ki ti Jt vtepto VL glavo, da mora postati slavno. To niso pravljice. f Živelo pa Jt nekoč dekle, ki ti Je vteplo v glavo, da mora postati dobra, skrbna ženica, ki bo živela le za srečo svojega moža in tvoje družine. losip Korban: Franc-Jožef o va grenčica '(Resnična zgodba) »Tukaj ležijo roke ln noge ino pa rebra rajnega Martina Köhra.« (Narodna pesem) Neresnična j« ta žalostna zgodba samo v toliko, da »rebra« našega Kebra Se ne počivajo na bučenskem pokopališču. NaS Martinek je humorist. Ne mara pod zemljo. Pravi: »Bodo že počakali.« Kar pomeni Rusu :»Nlčevo!« Mohame-dancu: »Klsmet!« tako je nJemu: »Bodo že počakali« Izkristalizirano Jedro življenjske modrosti Ko so ga na srednji Soli »gnjavili« strogi gospodje profesorji, da preleno zajema lz sklede učenosti, je prvič vzdlhnil: »Bodo že počakali.« Ta vzdih Je potem pridno ponavljal ofo vseh mogočih prilikah In nepriliikah. Ce sta planila čevljarski in krojaški vajenec z računom v hišo, sta ga slišala ravno tako, kakor ga Je utegnilo ujeti tanko uho brivskega pomočnika, ki je ob vratih svojega salona stoječ že več tednov prijazno pozdravljal Martinica, v pričakovanju, kdaj bo njegove bujna, razkuStrana, naravnost po gkarjah kričeča griva kakor zrelo jabolko padla v njegovo naročje. In resnici v čast bodi povedano, da se je Martifikova filozofija večkrat presenetlji- vo dobro obnesla. Koliko nepotrebnega dela, koliko pisari; mu je bilo pozneje kot uradniku prihranjeno! Pa ne samo nJemu, tudi prevestnemu, skoraj pedantnemu gospodu Šefu »Tristo vragov!« je včeraj rohnel ln robantil gospod Matko. »že zopet urgenca. Poglejte ta rdeči listek. Tristo vragov. Se znorel bom.« Danes pa že stopi z blaženim smehljajem v Martin-kovo delavnico. »Višja oblast je izdala nova navodila. Kakšna sreča, da nismo po nepotrebnem tratili naSih dragocenih energij! S tem pa Se nočem reči, da je vaSa praksa pravilna, gospod Keber«. Na nepozabni dan svoje poroke Je popival v vaški gostilni Prišla Je prva pošta: »Nevesta Je pripravljena, svat Je so zbrani!« »Bodo že počakaU, Je dejal Martinek. »Prav ImaS,« mu Je pomežlknil gostilničar. »Brez tebe ne morejo opraviti... Bodo že počakali.« Prišla Je druga poŠta: »Za božjo voljo, gospod župnik ovtiačc vesti • z Da.au v Ute. V pete A a. reuruAij*, é ban dr. Marko Natlačen ne bo «prejemal strank, Ker bo službeno odsoten. Na to opozarjamo zlasti vse tiste, ki so ho Le 11 ta dan priti 8 podeželja k uradnim sprejemom na banovini. • Jubilej angleško-srbskega dečjega doma pri Nišu. Te dni bo 201etnica ustano vitve angleško-srbskega dečjega zavetišča poleg starega samostana v okolici Niša Zavetišče je bilo ustanovljeno pred 20 leti po zaslugi in podpori angleške dobrotnice Cariington Wilde, ki se je med svetovno vojno udejstvovala kot usmiljenka na solunski fronti in je mnogo storila za srbske begunce in revne otroke Sklad za vzdrževanje zavetišča je deponiran pri Državni hipotekami banki v Beogradu Jubilej zavetišča bodo proslavili z odkritjem spomenika velike angleške dobrotnice in s spominsko knjigo v srbskem in angleškem jeziku. • Francoski krožki in Šolska oblast. V Bkoro vseh naših mestih živahno delujejo francoski krožki. Svojčas je ministrstvo priporočilo, da ti krožki organizirajo tudi posebne tečaje za dijake srednjih šol, da se v njih učijo komverzacije in si Izpopolnjujejo Šolsko znanje. Brez dvoma je, da so taki tečaji marsikateremu dijaku pripomogli k boljšemu znanju francoščine ln k izpopolnitvi tega, kar se je učil v Soli Baj so mu nudili konverzacijo in budili za. nimanje za čitanje lažjega Stiva. Te dija gke tečaj* so po večini vodili profesorji, ki v Soli niso predavali dijakom in so na njih obravnavali nešolsko snov. Zdaj pa so vsa ravnateljstva gimnazij prejela od svoje vrhovne šolske oblasti odlok, da odslej naprej profesorji ne smejo več voditi francoskih tečajev za dijake, čeprav jim v Soli ne predavajo Odlok se opira na zadevno tolmačenje zakona. ■■» Dvojna spominska slavnost v Vranjn. V zgodovini osvobodilnih bojev igra Vranje važno vlogo. Izpod turškega Jarma se je ta kraj osvobodil leta 1878. in kmalu potem je postalo Vranje garnizija pehotnega polka kneza Miloša Velikega. Ta polk, ld se Je odlikoval v vojnah z velikim Junaštvom, slav» svojo krstno slavo na dan «v. Atanasija in letos Je bila slava polka združena s proslavo 611etnice osvoboditve Vranja in okolice. Spominski slavnostni Je prisostvovalo mnogo ljudstva. dtenskl sod daje firednost našim elegantnim, lahkim, robu,prostim očalam, katere se nabavite pri • Narodna čitalnica v Žab niči priredi danes ob 15. predavanje »Francoska riviera in španska obala« s slikami. Predava predavatelj ZKD g. Pimat Viktor • Kaj stal in volonterska služba. Na podlagi določil finančnega zakona, po katerih se polovica voionterske službe prizna pri vstopu v dravžno službo, j« ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje poslalo ban s kan upravam in državnim bol, nišnicam pojasnilo, kaj je staž tn Raj Je volonterska s'užba Po čl. 5 uredbe o praktičnem stažu za zdravnike Je vsakemu zdravniku po končanem enoletnem stažu za specializacijo dovoljeno, da se obrne do ustanove, kjer se želi specializirati. Uprava te ustanove ga sprejme s svojim odlokom ln ga pošlje tistemu oddelku, kamor želi ln Kjer so dane zakonske možnosti za specializacijo. Volonterska služba je pa po zakonu o bolnišnicah zdravniška služba. Iti se določi z odlokom ministrstva na podlagi pogojev, ki jih navaja uredba o vo-lonterski službi. Volonterjem se polovica voionterske službe šteje, ko stopijo v državno službo, kakor da bi jo vol »nterji prebili v državni službi. Stažistom se pa čas, ki ga prebijejo v praktičnem stažu, ne šteje v državno službo. • Pozor zdravniki! Občni zbor pokojninskega zaklada za zdravniške vdove ln sirote« bo 12. t. m. ob 10. v gostilni pri Cinkoletu v LJubljani. — Odbor. • Nameščenske legitimacije. Ker prihajajo na Pokojninski zavod prošnje, da izda Pokojninski zavod nameščencem legitimacije ali pa potrd la o zaposlitvi, obveščamo vatno nameščenstvo, da izdajajo name-fičenske legitimacije za privatne nameščence občine, v katerih nameščenci stanujejo (v Ljubljani domovinski urad) proti pla-č'lu din 30 na podlagi zadnjega odloka, Ica te re ga so ti nameščenci sprejeli od Pokojninskega zavoda Zaradi tega Pokojninski zavod ne bo izdajal posebnih potrdil nameščencem. • Gospodinje ! Za svoje perilo uporabljajte odlični domači Izdelek terpentlnovo milo »Oven« ki bo tudi vas prav gotovo vsestransko zadovoljilo. • Pri zaprtja ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice • Novi grobovi V Trbovljah J« umrla gospa Fran ja Ternovic, vdova Derganova, posestnica ln gostiln čarka. Pokopali jo bodo Jutri ob pol 16. — Pod Korenom je umrl lesni trgovec in posestnik g. Ivan Gregori. K večnemu počitku ga bodo tip remili danes ob 16. — V Dolerti pri Ptuju je umrl g. Jože Marinič, posestnik. Pogreb bo Jutri ob 10. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! • Zahvala Iz Kanade. V daljni tujini nem dobil Žalostno vest o smrti svoj« ljubljene soproge Pavle v Ljubljani dne 7. decembra 1938 Iz vsega žalostnega srca se zahvaljujem vsem svojim in pokojnlčnim tiorodnikoir prijateljem ln znancem, ker bo se tako lepo poslovili od moje drage, ljubljene Pavie ln Jo spremljali na njeni poti v naročje matere narave. V spominu bo mi, draga pavla tvoji vzdihi: Moja otročička, otročička! a Tvoja najlepša živa spominčka. Marlinka in Slavko, Se zmeraj kliče ta: Mami, mamica! Ti pa spiš svoje večno spanje v prijazna Skofjl Loki, katero sd tako srčno ljubila. Nikdar ne bo pozabljena Tvoja skrb ln ljubezen, ld si jo vedno posvečala svojim dragim, ki so te cenili ln spoštovali. Tvoja želja po večnem počitku v rojstnem kraju se je uresničila meni v tolažbo in rahla naj ti bo clomača žemljica Mirno počivaj, blag TI spomin! — Tvoja žalujoča otročička Slavko in Marlinka ter Tvoj žalujoči soprog Jožko Bernik 1620. Elsmere Ave Windsor. Ont. Canada, Amerika, • Slovenci v üustoujl pn Zagrebu sc si 29. januarja leto« ustanovili svoj« prosvetno društvo, ki je popolnoma nepolitično. Ustanovni občni zbor je bil zelo dobro obiskan, kar Je dokaz velikega zanimanja v KustoSi jj živečega slovenskega življa za skupnost Sestanka so se udeležili tudi zagreoški Sloveno! s svojim oktetom. Lep govca je imel vseučiliški profesor g. dr ZarruK lz Zagreba. V odbor so bili izvoljeni za predseunika g. Matija Horvat, za podpredsednika g. Martina Burina, za tajnika g. Ivan Zobec, za blagajnika pa g. Franc šparemblek. Pevski oktet je zapel nekaj lepih vzpodbudnih slovenskih pesmi, kar je zborovalce zelo navdušilo. Upravi »Jutra« se novo slovensko društvo na zagrebški periferiji lepo zahvaljuje za poslane knjige, katere je društvo z veseljem sprejelo kot prvi dar iz Slovenije. • PreSernovo življenje, mišljenj» to trpljenje vani najbolj realistično predoču-ju like Vaštetove »Roman o Prešernu«. Knjigo dobite v vseh knjigarnah sa ceno 100 din. Po pošti jo naročit« na naslov: lika Vaštetova, Ljubljana, Lavričeva 6. • Smučarjem v pomislek. Smučarji le-tos nimamo sreče, prav za prav nas zasleduje smola že kar stalno. Ze smo mislili, da nam bo letos usoda naklonila dobro zimo s primerno količino snega pa so nam naše nade s snegom splavale po vodi Privržencev in častilcev belega sporta je vsako leto več, snega pa vsako zimo manj Redke so nedelje, ki bi dovoljevale ljubljanskim smučarjem udejstvovanje v neposredni bližini ln okolici ljuoljanski. Večina zimskih športnikov Je navezana na nedeljske izlete na Gorenjsko ali v Kam-niške planine. Vendar si te izlete gmotno šibkejši že težko privoščijo ln tudi tistim, ki bi vporabili vsako nedeljo za izlet v kraje, ki so s snegom obllneje obdarjeni, se tura ne Izplača v tej meri, kakor bi že, leli. Vzemimo, da zapade sneg na Gorenjskem že sredi decembra potem ima ljubljanski smučar kake 3 mesece na razpolago za svoje nedeljske Izleta, to se pravi 12 do 14 dni skupaj s prazniki. Na vsak izlet odpade ca 6 ur vožnje po železnici 4 do 6 ur pa smuke. Stroške za tak nedeljski Izlet lahko računamo po din 30 za vožnjo ln 30 din za prehrano, torej za 12 izletov 360 din za vožnjo in 360 za okrep-Čila To so razmeroma veliki stroški in napori za malo časa užitka. Pri tem so pa de vmes slabe nedelje in potem mine zima, pa si imel v celem samo parkrat dilce na nogah. Ta nedostatek bolj preračunljivi in previdni smučarji odpravijo na enostaven način- kdor si hoče zimskega veselja, solnca, zraka ln smuke v polni tn najbolj izdatni meri navžiti, si Izbere eno naših zimsko športnih središč «ot sedež za daljše bivanje ln Ima na ta način za isti de, nar dvojen dobiček: prvič si prihrani Izdatke za številne železniške vožnje, drugič ima na razpolago Se enkrat toliko ča-ča za smuko oz. za eventuelne ture. Za smučarje — najsibo "začetnike ah izvež-bane — Je izmed najbolj privlačnih točk naša lepa Komna Tu Ima vsak navdušen privrženec zimskega sporta dovolj prilike, da si nabere užitkov po mili volji ln to za isti denar, kot bi ga sicer porabil. če bi si privoščil zimsko veselje v malih porcijah v obliki nedeljskih Izletov. Zaradi tega naj si vsak zagotovi svojo zimsko »sezono« s tem, da si izbere Dom na Komni kot primerno zimsko postojanko za daljše bivanje, ker je to najbolj siguren ln koristen način za Izrabo zimskega časa. Za letos» velja to v podvojeni meri, ker Je pri sedanjih snežnih razmerah za smučarje edini izhod ln obenem tiha želja: vsaj za 10 dni na lepo Komno. • Jadrnica se je razbila ob pečinah. Direkcija pomorskega prometa v Splitu je dobila obvestilo da se je med zaonjo nevihto ponesrečila jadrnica »Mali Ivo« Valovi so jo treščili ob pečine otoka Ista. Posadka se je rešila s plavanjem, razbita Jadrnica pa se je potopila Jadrnica se je nameravala vkrcati v pristanu otoka Ista, katerega pa v nevihti ni mogla do&ečL • Obup vestnega fcoferja. Na cesti od Dubrovnika proti Trebinju se Je zaradi defekta prevrnil v jarek avtomobil, katerega je šofiral Šofer Arsan Arsanagič iz Trebinja. Potniki so pretrpeli precej strahu, poškodoval pa se ni nihče, čeprav se je vozilo napol razbilo, šofer Je prosil potnike, naj mu posodijo kako vrv, da bi izvleke* yozilo iz jarka. Ko Je vrv dobil, se Je odstranil ln nekemu potniku se Je zdelo njegovo obnašanje sumljivo ter Je stopil za njim. Našel ga v gozdiču ob ce, sti, kjer se je skušal obesiti z izposojeno vrvjo Njegovo obupno dejanje so preprečili v zadnjem hipu. Ko je prišel k zavesti. Je šofer menil da se Je hotel obesiti, ker ne more preživeti nesreče, čeprav Je ni sam zakrivil. Potnikom se je posrečilo potolažiti vestnega moža. • V blaznem vrtincu praznoverja. Va? Lokva v užiškem okolišu Je postala shajališče praznovernega ljudstva od blizu in daleč Staro in mlado obiskuje 321etno kmetico Seleno Krstovičevo, o kateri se je razširil glas, da Je umrla, potem pa vstala od mrtvih ter se vrnila na svet z nadnaravnimi močmi, da lahko prorokuje bodočnost, zdravi bolezni ter pomaga v vseh tegobah Zdaj romajo k njej nadlož-ni bolniki, zaljubljenci obeh spolov in sploh vsi. ki so se kar naenkrat znašli v blaznem vrtincu praznoverja Kmetica Selena Je takole postala vedeževalka in čarodejka: Pred dolgimi meseci Je zbolela in tudi zdravnik, ki so ga bili samo enkrat poklicali k njej, ni mogel ugotoviti, kaj ji je 2ena je hirala in hirala, posedala v Izbi, naposled pa je obležala tn vsak dan so pričakovali njeno zadnjo uro Neke noči pa je na smrt bolna žena izginila. Njen mož je našel zjutraj sobo odprto, posteljo pa prazno To je pripovedoval po vasi in kaj hitro se Je razširil glas, da so Seleno odnesli iz sveta zli ali dobri duhovi. Cez nekaj dni pa se Je Selena tiho, kakor je odšla, spet vrnila in njeno zdravje se je boljšalo od dneva do dneva, zamrl pa ji Je spomin na vso dolgotrajno bolezen in na dogodke po oni noči, ko je dom zapustila. Praznoverni ljudje so zdaj prepričani, da Je bila žena na onem svetu in da so Jo duhovi zdaj spet poslali domov, obdarovano z nadnaravnimi močmi To praznoverje se Je močno vkoreninilo, proti njemu pa tudi nihče ne nastopi, saj ima poleg Krsto-vičeve hiše vsa vas veliko korist od praz-novernih ljudi, ki prihajajo tja v množicah in potrošijo precej denarja, ko čakajo, da pridejo na vrsto pri vedeževalkL • Opozarjamo na današnji oglas Prometne banke d. d. v Ljubljani. . • r» MüdjD«» Je ------- I norno vt®čo. Nekajkrat smo poročali o denarni poštni vreči Iz žužemberka, Id m J« zgubila na prevozu s sanmi ▼ Stično. V vreči je bilo 13.500 din. Ves mesec so poizvedovali orožniki sa vrečo. Zdaj so jo vendar našli in sicer Je po naključju prilla v roke stiškemu mesarskemu pomočniku Stanku Rudolfu Našei jo Je v gozdičku poleg stiškega kolodvora Obvestil je o najdbi stiSke orožnike Vreča Je bila po sredi prerezana V njej je Se bilo 8 zavojev priporočenih pisem, zavoja z denarjem pa ni bilo nikjer Tat Je moral dobro vedeti, kako uradu Je poŠta, da j« potegnil iz vreč« 1« z rdečim omotom prevezani zavoj. Orožniki so sestavili zapisnik, pisemsko pošto so Izročili poŠti v Stični, prerezano vrečo pa so oddali sodišču ▼ Višnji gori. Iz Ljubljane v— Zadnje slovo gospe Vol kar Je ve. Z gospo Kati Volkarjevo Je legla v grob vzorna napredna slovenska Sena. Da J« prav zaradi svoje trdne značajnosti uživala toliko spoštovanja, kakor malokatera druga, Je pokazal njen pogreb v torek popoldne. Pred hišo žalost ina Poljanski cesti Je bila zbrana množica pogrebcev, ko so Sempetrski duhovniki blagoslovili krsto ln opravili molitve. Pevd »Slavca«, »Ljubljanskega Zvona« in »Narodne čitalnice« iz SiSke so s« od dobrotnice poslovili z žalo-stinko »Človek glej« Za mrtvaškim vo-zom, v katerega so bili vprežeru Štirje vranci, in za žalujočo družino so se zvrstili mnogi znan d in spoStovald, deputacije gasilcev iz mesta In SlSke, člani gostilničar-ske zadruge ln zadruge mesarskih mojstrov Pri viaduktu so se pevd poslovili stari »Slavčev« prapor se Je sklonil v zadnji pozdrav Premnogi so pa pokojnico spremili do groba Številni vend in šopki, ki so prej krasili mrtvaški oder, so zdaj Izpremenili poslednje bivališče plemenite matere ln žene v majhen cvetlični gaj. Lahka naj jI bo zemlja, v Itevilnih srdh si Je gospa Volkarjeva zagotovila slino lep ln hvale^n snomin Ped Iß.febr.mwSokoLW. Valček ob Jadranu SOKOLSKI DOM OB TVRŠEV!cesti U— V (lobei intuita v poCadoeujt ge. Gerde Baderjeve je g. Inž. Evgen Stern daroval za mestne reveže 1000 dm. mestni socialni urad je pa v znamenje tega darila položil na krsto venec s trakovi v mestnih barvah. V isti namen sta darovala trgovca gg. Adolf in Ovon Lorant 200 din za mestne reveže in je mostni so, daini urad položil na krsto dva venca s trakovi v mestnih barvah. Za kuhinjo v stari cukrarni ln za opremo v*s«ca tega zavetišča so ljubljanske Industrije In trgovine z lesom prispevale mnogo lesnega gradiva ln črtale vse svoj« račune v prid mestnim revežem. Tvrdka »Arbor« j« darovala za 600 din raznega lesa ln desk, mestni tesarski mojster g. Franc Martine Je daroval enakega gradiva tudi za 600 din, tvrdka F. Heinrihar je darovala za 250 din lesnega materiala, a tvrdka »Lesna« je darovala 500 din. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom revnih najlepžc zahvaljuj«. Abesinski čaj „Karkadé" Je dospeL — Zahtevajte ga pri VaSem trgovcu. ZASTOPNIKE za vsa večja mesta s skla-liščem sprejmemo. Ponudbe pod »Karkade«. o— V počastitev spomina pok. gospe Gerde Baderjeve poklanjajo Gina in Lado Zaje in Lidija Steinberg din 200 za slepe. u— Pevski zbor Glasbene Matice ljub, IJanske vodi točno 10 let ravnatelj opere g Mirko Polič Prevzel ga Je po ravnatelju Hubadu ter Je ves ta čas z Izredno vnemo in ljubeznijo, pa tudi velikimi uspehi nadaljeval koncertno delo svojega nepozabnega prednika V teku 10 let, odkar Je ravnatelj Polič vodja Matičnega pevskega zbora, Je peljal zbor v Frandjo, Svico in Bolgarijo, bil z zborom ponovno v Zagrebu ln v Beogradu ter najraz'ičnejših mestih naše ožje domovine. Skoro 80 pomembnejših koncertov se Je vršilo v 10 letih pod njegovim umetniškim vodstvom, vseh zborovskih nastopov pod njegovim vodstvom pa je bilo v teh 10 letih do malega 200. Največje uspehe Je imel zbor Glasbene Matice vedno z zbori, ki Jih je prav za njega napisal skladatelj Anton Lajovic in srečno naključje Je, da izvaja pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča prav sedaj tudi serljo Lajovčevih zborov na koncertu, ki ga bo priredila nasa Glasbena Matica v pone, deljek 6 t m. v veliki filharmonični dvorani v proslavo 601etnice skladatelja Antona Lajovica. Poleg pevskega zbora Glas. bene Matice bodo sodelovali na tem koncertu še Valerija Heybalova, Jože Gostlč, operni orkester in Orkestralno društvo Glasbene Matice. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu po običajnih koncertnih cenah. LEPA NAMIZNA JABOLKA bobovec, ananas, čebular, gambovec v veliki izbiri od 4.50 naprej. Jabolka za kompot 8 din. Pri odjemu nad 5 kg znižane cene. Fr. KHAM, Kongresni trg 8 o— Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek 7. februarja bo predaval v mineraloški predavalnici univerze docent dr. Oskar Reya o vplivu klime na človeka pod naslovom »Klima in kultura«. Med činitelje, ki v tem pogledu vplivajo na člo. veka, so najvažnejši: temperatura biološki vplivi sončnih žarkov in zračni pritisk. Svoja biokiimatična izvajanja bo predavatelj ponazorjeval s slikami Začetek ob 18.15. u— Koncert pevskega društva »Save«. Kakor vsako leto, bo tudi letos polagalo pevsko društvo »Sava« obračun svojega pevskega dela na trad cionalnem Javnem koncertu, ki bo v nedeljo 12. februarja ob 16. v Sokolskem domu v Stepanji vasi. Koncert bo vodil društveni pevovodja in skladatelj g. F. Venturini. Spored Je dobro setavljen; ime pevovodje pa jamči, da bo koncert nudil poslušalcem lep pevski užitek. ■Ja sto NJI plesna prireditev AtosolveoUnr dr*, trgovskih DEBET - KREDIT Visoko pokrovitelj»tv* — trgovinski minister g. Ing. Nikola Trgovski dom Izbran spored Ronny Buffet-Bar Zaari*el od*up4tve Yodni*ove rojstne hiše trna društvo »Vodnik« na programu že od vsega početka Sredstva, Ki so se dosedaj natekla po večini od prosvetnih prireditev, so pa preskromna, kljub požrtvovalnosti društvenega vodstva in članstva. To tudi is razloga, ker vzdržuje društvo moški in mladinski pevski zbor, knjižnico — vse to v čast ln spomin na Siškarja Valentina Vodnika Med društvene prireditve spada tudi vsakoletna proslava rojstnega das Valentina Vodnika, ld se bo tudi letoe (ob 18lletnlci rojstva) vršila na svečnico v društvenih prostorih pri Kamniti mia» v Zg. Šiški. Na programu Je petje moškega in mladinskega Zbora, razne deklamacije ter več posameznih prizorov iz Vodnikovega življenja. Dopoldne ob 9. bo v Kosezah darovana m. maša .pri kateri bo pel društveni mešani zbor. Na Vodnikovem grobu—v gaju zaslužnih pri Sv Krištofu — bo društvo položilo ob 11. venec ln zapelo nekaj pesmic v spomin. Pozivamo ponovno vso slovensko javnost, zlasti Se višje kulturne Sloje, ter jih prosimo, naj ee udeleže počastitve spomina ln naj pričnejo društvu pomagati v njegovem plemenitem prizadevanju. NOVA STEVn.KA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« JE DANES IZŠLA ! — TUDI VAM BO V VELIKO VESELJE! n— Šentjakobsko gledališče ponovi drevi Haškovega »Dobrega vojaka švejka« Igra j« na šentjakobskem odru popolnoma uspela in ter se zmagovito uveljavila, kar priča rekorden pose t desetih prestav. Smiselna režija, originalna vsebina in odlična igra sodelujočih so glavni stebri, na katerih počiva ta uprizoritev. Nabavite si vstopnice v predprodaji na dan predstave od 10. do 12 in od 3. do 5. ter eno uro pred pričetkom predstave. Igra se v soboto zvečer ln nedeljo popoldne ponovi, v nedeljo zvečer pe se Igra čeSka komedija »Peč«. o— »Vzgoja odraslih na Angleškem« Je naslov predavanja, ki ga priredi Pedagoško društvo v Ljubljani Predaval bo dr. Vinko B rumen, mladi slovenski pedagog, ki Je vse lansko leto Študiral vzgojstvo v Angliji Predavanje bo v ponedeljek 6. t. m. ob 18. Vsi. ki se zanimajo za aktualno predavanje, so vabljeni Vstop prost- PUTNIK Miklošičeva 17. Predprodaja vseh vrst vozovnic. D_ DruStvo slušateljev jurldične f*Knl" tete ljubljanske univerze J« pri ponovnih volitvah izvolilo za Studijsko leto 1938/39 naslednji odbor: predsednik Kolenc Črtomir, cand. lur.. podpredsednik Klemenčič Franc, carrd. tur., tajnik železnlk Vinko, stud. iur., blagajnik Perhavec Leon, oand. lur., knjižničar So ber Marjan, cand. lur., ref. za skripta LipovSek Anton, stud iur. gospodar Repič Vekoslav, stud. lur., namestnika Vrečko AJeksdJ, cand lur., Stav-dohar Miha, cand lur., razsodišče Breznik Igor, cand. iur., Cigan Jože, cand. iur. Gaberščlk Milan cand lur., Makovec Viktor, cand. lur., Skerlj Bojan, cand. lur., revizorji Plajh Avgust, cand. lur., Marin Ton« stud. tur, Petrič Bojan. cand. iur. SLAVČEVA MASKERADA na pustno soboto 18. FEBRUARJA Hotel „Metropol-Miklič" n— Nova podružnica CMD za Bežignv. dom. Prav razveseljivo Je, da narašča za, nimanje za narodno-obrambno delo, ki je posebno sedaj zelo potrebno. Saj Je toli, ko različnih načinov koristiti domovini in narodu, da se nihče ne more izgovarjati češ nisem sposoben za tako delo V Ljubljani deluje že 10 podružnic Družbe sv. Ci. rila in Metoda ki so v letu 1937 nabrale 63.265 din Kar Je prav čedna vsota Vendar Je š« mnogo oseb. ki letno ničesar ne prispevajo v pomoč naši narodni obrambi samo zato, ker Jih nihče na to ne opozori. Ljubljana se Siri in v bež'grajskem okraju doslej CMD ni Imela svoje posto Janke. Da bo delež Ljubljane, kot glavne, ga mesta Slovencev, Se večji, so sklenili rodoljubni Bežigrajčani, da ustanove samostojno CM podružnico. V soboto 28. Januarja Je bil pripravljalni sestanek za usta novitev podružnice Na tem sestanku Je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki mu na-čeluje ga Minka Govekarjeva. Na sestanku Je bilo sklenjeno, da bo podružnica skrbela za primerno narodno-obrambno propagando v svojem okolišu. Poleg tega pa bo podružnica zbirala denarna sredstva, ki so najpotrebnejša pri vsakem delu. Posebno letos bo vodstvo potrebovalo sredstev, ko zida na severni meji pri Sv. Treh kraljih nad Maren bergom novo šolsko poslopje. Takoj, ko bo podtično upravna oblast potrdila podružnico, bo občni zbor, kar bo sporočeno pravočasno v dnevnikih. Vsakdo naj prispeva po svoji moči, ko bo podružnica prosila za naše obmejne potrebe. Na, še geslo je: Mal položi dar, domu na oltar. o— Ker Je uprizarjanje tragedije »Grohar« znova dovoljeno, bo ljubljanska predstava tega dela Jutri, v petek. Krstna predstava tragedije, ki je bila sredi decembra lani v celjskem mestnem gledališču, j« Izredno uspela. S Se več jan razumevanjem so sprejeli delo Groharjevi rojaki pri prvi ponovitvi v škofjeloškem Sokolskem domu. Tragedijo predstavlja Mrakova Igralska skupina. Naslovno vlogo, kakor tudi Groharjevega antipoda, cesarskega oadsvetnika Vrbo, predstavlja avtor sam. To bo tretje Mrakovo delo, ki ga bomo videli v Ljubljani. Predlanskim je režiral kot gost šentjakobskega gledališča svojega »Llncolna«, lani j« v okviru SSM režiral in predstavljal »Cajkovskega«. Po uspehih, ld so Jih doživela ta dela pred našim občinstvom in kritiko, bo premiera Groharja gotovo zbudila splošno zanimanje. o— »Valček ob Jsdrann« priredi Sokoi-sko društro za Bežigradom v soboto 4. februarja ob 20. url v prostorih svetega dona ob Tjrševi cesti. Priprave za ta lep večer so v polnem teku. Vsa dvorana bo spremenjena v pokrajine ob našem Jadranu Zavrteli se bomo v Benci palm ob zvokih našega izvrstnega društvenega orke, stra. Lepo bo urejen tudi velemesten bar »Pod velebiton«, ki bo oskrbljen s prvovrstnimi dobrotami, tako, da bodo imeli tudi najbolj razvajeni sladokusci lzbero. Sploh bo na naši prireditvi urejeno vse tako, da bodo zadovoljni prav vsi-prijatelji dobre kapljice ln valčka, kakor tudi ljubitelji modemih plesov. Bežigrajcem pa tudi najbolj razvajenim Ljubljančanom kličemo: V soboto na »Valček ob Jadranu« v naš Sokolski dom! n— Mleko Je precej «vodenelo, kakor pravijo ljubljanske gospodinje, odkar se js pričel boj za zvišanje cen mleku. Hkrati s tem vodenim pojavom v mlekarskih kanglah se Je, kaKor nam sporočajo z mar gistrata, tudi nenavadno poostrila strogost mestnega tržnega urada, da njegovi organi na mitnicah in tudd v mestu na puste kar nobene mlekarice več pri miru. Tako rekoč po vežah čakajo na irJekaric« uslužbenci mestnega tržnega urada in strumno vodijo površne mlekarice na odgovor če v njihovih kanglah zalotijo v% do med mlekom. Zasačili so jih že več, ld sedaj prav grenko obžalujejo dobremu mleku prilite darove mestnega vodovoda. Vse so sedaj prepričane, da sc Jim predobro prijateljstvo z mestnim vodovodom prav slabo Izplača ... BRIVSKI SALON G J U O A L E K 8 KONGRESNI TRG 6. se priporoča cenj. gospodom s točno ln čisto postrežbo. o— Maske »e «blrajo na randevu. V zadnjih dneh se Je vsa Ljubljana razgibala v znamenju predpustnega veselja ln v stilu predpustnih prireditev so trgovci uredili tudi Izložbe svojih trgovin. Med najlepše in najbolj smotrno urejene aranžmaje spadajo vsekakor Izložbena okna tvrdke M. Tičar v Selenburgovi ulld S pravim estetskim okusom najdete razstav, Ijeno tam vse, brez česar si ne morete misliti predpustne zabave: maske od preprostih do najbolj fantastičnih, eksotičnih oblik, miniaturne klobučke, kotiljone, kon, fete itd. Izložbena okna tvrdke Tičpr so v resnici lahko drugim za vzor, pa ni čuda, da se občinstvo v trumah ustavlja pred njimi. n— Planinski ples Akademske skupine SpD bo 18. t. m. v vseh prostorih Trgov-kega doma Spodnji dvorani, Veliki in Mail Podi, bosta nudiii zatočišče prijateljem gora ki se bodo v prav veselem razpoloženju vrteli ob zvokih New-Star-jaz-za. Buffet bo dobro preskrbljen in bo nudil po zmernih cenah gostom okrepčila Kdor bo pa zmagal pot čez Prag, se bo podal v gornje prostore, na Kredarico in v Stani če vo zavetišče, kjer se bo razgibal ob prijetnih zvokih Sramel kvarteta. Na veselo svidenje na pustno soboto! o— V soboto t. t. m. vsi v Delavsko zbornico na I legijonarskl ples! fPof G prehladu voli L.o.j. ..i«it .. v.i usta. Zato si pogosto deslnficirajte usta in grlo s Mr. Bahovčevtmi rpStnveica'* bonbota iz smrekovega ekstrakta in mentola, ld ublažijo kašelj ln hrlpavost, zrahljajo katar in olajSajo Izločanje sluz. Zavitki Din 4.— In Din 6.—. Apoteka Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12- n— Družabni večer udruženja žeL uradnikov bo v nedeljo ob 19. v dvorani hotela Metropol v Ljubljani. u— Izgubila se Je na poti od salona »Ela« v Gajevi ul d do kraja Beethovnov« ulioe ziata doza. Ker Je doza dragocen spomin, prosi lastnik najditelja, naj Jo odda proti nagradi v uredništvu »Jutra«. M°di*tka M. Slabin», prej« Gosposka 5. — posluj« tač. na stanovanju Zvo-narsKa nL 9. KINO MATIOA 21-24 kOBIN HOOD Danes dop. ob pol 11-, 15^ 17, 18. In 2L ari i Hitite, ker je film oddan Ce za droga mesta. Toliko užitka ln zabave Vam dosedsj nI nudil še noben film. Nabavite si vstopnice v predprodaji. \ SHIRLEY T E M P L E KINO 8LOGA, tel. 27-SO. OTROK M PREDMESTJA ! — Predstave danes ob 10.30, 15., 17., 19. In 21. uril „Kurentova vesela noč" Največja postna prireditev na Taboru, dne 18. februarja 1939. Vsako leto nove dekoracije. — Rezervirajte si ta večer za prijetno zabavo. Iz Maribora a— Smrt vzornega vzgojitelja. V 78. letu svoje življenjske dobe je zatisnil za vedno svoje oči upokojeni šolski upravitelj Adolf Paher. Pokojnik je bil zgleden vzgojitelj in ugleden šolnik, ki je vzgojil celo vrsto uglednih nacionalnih mož mlajše generacije. S svojim prikupnim, ljubeznivim nastopom si je pridobil srca vseh, t katerimi je prišel v dotiko. Vsi, ki so vrlega moža poznali, ga bodo ohranili v trajnem lepem spominu. Pokopali ga bodo jutri v petek ob 13.30 na pobreškem pokopališču. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje. a— Vpra Sanje kraljevega spomenika 8« bliža uresničenju. Kakor znano, je pripravljalni odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. že objavil razpis glede osnutkov. Doslej je prispelo 14 osnutkov, o katerih bo te dni sklepala svoje-časno izbrana žirija. a — Zastopstvo mariborskega gledališča pri ljubljanski Cankarjevi proslavi. Odkritju Cankarjevega spomenika in proslavi 20 letnice Cankarjeve smrti v Ljubljani prisostvujeta kot predstavnika mariborskega gledališča upravnik dr. Brenč!č in gledališki Igralec Edo Grom kot zastopnik tukajšnjega Udruženja gledaliških igralcev. S seboj neseta krasen venec gledališke uprave in udruženja gledaliških igralcev. a— Ljubljanska drama gostuje v Mariboru. V mariborskih kulturnih krogih se opaža Izredno živahno zanimanje za gostovanje ljubljanske drame na mariborskem odru 10. t. m. Kakor znano uprizori ob tej priliki ljubljanska drama Cankarjeve »Hlapce«. Mariborska drama pa gostuje s »Kraljem na Betajnovi« na ljubljanskem odru 7. t m. 2e sedaj pa je gotovo, da bo Maribor drage jubljanske goste prisrčno in toplo sprejel, saj smo si že davno želeli Izmenično gostovanje obeh ansamblov, ki naj bi bilo po možnosti vsakoletna slalna ustanova. Kompletnega dramskega ansambla iz LJubljane še ni bilo v Mariboru in zbuja zaradi tega ta pomembni umetniški dogodek umljivo pozornost kulturnega Maribora ter vsega njegovega zaledja. Naše mesto bo najvid-neje in najjasneje Izpričalo svojo kulturno zrelost s tem, da ob gostovanju Ljubljančanov zasede naš Talijin hram do zadnjega kotička. Prav tako pa so Mariborčani prepričani, da bo tudi mariborska drama v Ljubljani temu kulturnemu dogodku primerno sprejeta. a— Uspela premiera. V torek zvečer je bila v gledališču premiera A. Stimčeve dramske reportaže »Avtomelody« v šestih slikah. V splošnem je torkova premiera lepo uspela. Občinstvo je gledališče popolnoma zasedla Gdč. Majda Skrbinško-va, ki Je angažirana za kreacijo osrednje ženske vloge za vse predstave, Je sicer ne lahko Interpretacijo prepričevalno podala V. Skrbinšek je izpričal tudi ob tej predstavi, da Je vešč in sposoben režiser. a— Is Ljudske univerze. Jutri v petek bo predaval univ. docent dr. Zwitter iz LJubljane o predhodnikih sodobnega nacionalizma. Očrtal bo razvojno črto, ki vodi od prvotnega zanimanja za narodne vrline, do oboževanja države in njene moči ter Istovetanja Ideje naclaonalne moči ter istovetenja ideje nacionalne želo že v Ljubljani največje priznanje In uspeh. V ponedeljek 6. t m. bo predaval univ. pro i dr. Leonid Pitamic Le Ljubljane o državno pravnem ustroju Združenih držav ameriških. a— Kulturni film »Leti, leti irtvi sokole« bo predvajan v Grajskem kinu v četrtek dne 2. februarja ob SU na 11. uro. Po/ivamo vse članstvo mariborskih so-kolskih drštev k polnoStevilnemu obisku. a— 2ena v klimakteriju. O tem predam v dvorani Ljudske univerze v torek T. L m. g. dr. Toplak. a— Branlborova podružnica v Mariboru polaga 5. t m dopoldne ob 10. v spodnji mali dvorani Narodnega doma obračun o svojem narodno obrambnem delu. Med drugim je na dnevnem redu tudi volitev novega odbora. a — Svojevrstna potrditev bratske »vere V neki gostilni na Glavnem trgu so ae znašli trije prijateljčki in se ob kozarcu rujnega vinčka Imenitno zabavali. Potem »o pili že bratovščino. Sredi prijateljskega objema pa se je zgodilo, da je železničarju A Waldhauserju lz Vojašniške ulice 6 izginila iz žepa na nepojasnjen način denarnica, v kateri Je bilo 700 din in še nekaj drobiža a — Tudi krave niso varne. Posestniku Avgustu Frajcmanu iz Gačnika 27 pri Ja-renini so tatovi odpeljali iz nezaklenjenega hleva plemensko kravo, vredno 3000 diri. Sledovi vodijo v Maribor. a — Krvave zgodbe. Ko se je 34 letni Žagar Alojzij Stramec iz Kamnice 67 vračal domov, je navalil nanj v bližini Račjega dvora pijani moški, ki ga je z nožem porezal po glavi in ga ranil v hrbet Ves krvav Je prispel Stramec na rešilno postajo, nakar so ga reševalci prepeljali v splošno bolnišnico. V Šmartnem na Pohorju se Je pripetil v neki gostilni razburljiv, krvav dogodek. Posestnikova sinova Franc J. in Martin G. sta se spore-kla in se nato na dvorišču temeljito pre-mikastila. Pri tem je Franc J. potegnil iz žepa nož, zamahnil proti Martinu G. in ga ranil v pleča. a — Zlato damsko zapestnico je izgubila trgovka Julija Ilgerjeva, stanujoča v Kamniški ulici 5. Zapestnica je vredna 2000 din. a— Franc LubajnSek redlvlvua. Patološki piroman in požigalec Franc Lubajn-Šek, ki je bil strah in trepet Radvanja, Razvanja in bližnje okolice, je nedavno spričo pomilostitve prestal svojo dveletno zaporno kazen. Predsnočnjim pa je nad Rarvanjem spet zažarelo nebo. Zgorela je posestniku Ivanu Valiču večja množina slame. Bilo Je takoj jasno, da je moral slamo nekdo zanetiti. Orožniki so takoj pričeli poizvedovati in so zajeli Franca Lubajnška zaradi stima krivde. Pri zaslišanju je Lubajnšek sicer tajil krivdo, vendar pa so ga orožniki na podlagi rezultatov poizvedbe pridržali in so ga izročili F sodne zapora i a— Kje je 1600 din? Čuden doživljaj Je Imel najemnik Josip Spanbauer iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Bil je v neki gostilni Ko se Je vrnil domov, Je ugotovil, da mu Je na potu od gostilne do doma na nepojasnjen način izginilo 1600 din, ki jih je imel v žepu. a— Žena moža, mož ženo. V Leskovcu sta se 17. oktobra 1938 sporekla zakonca Vidovič. V tem prepiru Je 301etni posestnik Josip Vidovič udaril s kolom svojo ženo po desnici, tako da se je desnica zlomila. Zaradi tega se Je moral Josip Vidovič zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem. Obsojen Je bil na mesec dni strogega zapora, nepogojno. — Pred okrožnim sodiščem se Je morala zagovarjati tudi 461etna posestnikova žena Neža Krajnc Iz Strmca, ki je 11. oktobra 1923 s topim delom sekire zamahnila po glavi svojega moža Janeza. Posledice udarca so bile tako hude, da je mož ležal dva dni v nezavesti. Pri razpravi se je žena zagovarjala, da Je mož najprej planil na njo z gnojnimi vilami in da Jo je tudi ona ob tej priliki izkupila Krajn-čeva je bila obsojena na 2 meseca zapora, pogojno za dobo 2 let Iz Celia e— Ustanovitev Umetniškega «luba v OeUu. Namesto Celjskega kulturnega društva se pripravlja v Celju ustanovitev Umetniškega kluba. Ta kluib naj združi vse ustvarjajoče umetnike in javne kulturne delavce iz Celja tn s celjskega področja, ki so se v polni meri uveljavili ob priliki lanskega Celjskega kul-turneiga tedna. Pozdravljamo to zamisel, ki bd edina bila v stanu nadaljevati tradicijo sijajno uspelih lanskih kulturnih prireditev. e— Upokojeno učiteljstvo ia Oelja In okolice bo imelo svoj mesečni sestanek v sofboto 4. t. m. ob 16. v prostorih uradniška zadruge v Celju. e— Uradni dan Zbornice tsl TOT aa Celje in okolico bo v torek 7. t m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici e— Razglas o pravilnikih ln predpisih za pobiranje občinskih davščin v L 1939/40 je nabit na občinskih uradnih deskah. Obenem je nabit tudi razglas o dodatnem posojilu mestne občine v znesku 750.000 din za Delavski dom v Celju. mi v trgovini »Tlvar« v Oelju. V ni dvorani okrožnega sodišča je a o. a. dr. Lobs kot sodnik poedtnso razglasil sodbo t prooeau zaradi velikih tatvin T Vrečičevi trgovini »TivaT« t Celju odnosno zaradi nakupa ki prodaj« ukradenega manufafcturnega blaga in zaradi hazardl-ranja. Obsojeni so: 19-letni trgovski pomočnik Ivan K. lz Celja zaradi tatvin blaga v vrednosti do 57.680 din, izvršenih v trgovini »Tivar«, na 7 mesecev zaporna ln 1.000 din denarne kazni, 24-letni mesarski pomočnik Karel Ribič ta Celja zar-radi nakupa ln prodaje ukradenega blaga na 2 meseca zapora tn 300 (fin denarne kazni, 28-letnl pekovski pomočnik Metod Verbovéek lz Celja zaradi nakupa ukradenega blaga In hazardtranja iva 400 din denarne kazni, 87-letnl mesarski mojster Franc Sovino iz Celja zaradi nakupa ukradenega blaga na 1-200 din denarne kazni ln 300 din povprečntae, 46-letaa stllnlčarka Antonija Kodrunova le Celja zaradi dopustitve hazardiranja v njeni gostilni na 200 din denarne kasni tn 100 din povprečntae, 24-letni posestnikov ein Alojz Sodln lz Stranic zanufi nakupa ukradenega blaga na 260 din denarne kasni, 24-letni posestnikov sin Konrad Fijavž lz Stranic zaradi nakupa ukradenega blaga na 400 din denarne kazni, 26-letni Šofer Ivan Bobek lz Vojnika zaradi nakupa ukradenega blaga na 200 din denarne kazni 32-letni delavec MIha Lipotnlk iz Celja zaradi hazardiranja na 140 din denarne kazni, 86-letnl trgovski rtuga Vincer«; Spiler iz Celja zaradi hazardiranja na 100 din denarne kazni, 48-letna posestnika Kristina Sodlnova lz Stranic pa zaradi nakupa ukradenega blaga na 300 din denarne kazni ln 200 din povprečnine. Obsojenci morajo tudi plačati stroške ksu-ženskega postopanja. Trgovca Karla Vre-čiča kot zasebnega udeleženca je sodišče z njegovim zahtevkom zavrnilo na pot civilne pravde. Obtožence 21-letnega sebnega uradnika Franca Sodina lz Celja, 37-letno zasebnlco Amalijo Sovinčevo lz Celja In 48-letnega posestnika Ludvika So vinca pa je sodišče oprostilo. e— podatki o umobolnlh in duševno za" ostalih osebah, ki se oskrbujejo dotma, so potrebni mestnemu poglavarstvu v Celju. Zato naj prebivalstvo prijavi vse umobol-ne ali duševno zaostale, ki so v domaČi oskrbi do 10. t . m. mestnemu flzlkatu. Za ugotovitev bolezni zadostuje potrdilo lečečega zdravnika ali pregled na mestnem flzlkatu. e— Regulacija mesta Celja. Mestna občina celjska je razpisala natečaj Idejni osnutek mestne regulacije ln opozarja Interesente na razpis v Službenem listu štev. 104. z dne 28. decembra 1938 ter na podaljšanje termina do 30. Junija t L ln na ostale spremembe, ki bodo objavljene v prEhodtnjl Številki Sltižbemega lista. Točnejšl podatki so razvidni lz objave na uradni deski PORT Prvič na tekmovalni progi Naša ekipa Je srečno prispela v Conino ln se tako) lotila treninga na progi pod Tofaitami (Pismo našega posebnega poročevalca), Središče Dolomitov, Cortina d'Ampezzo, • Tofanami v ozadju Cortina d'Ampezzo, 81 januarja Ko smo v nedeljo odhajali z Jesenic, je bilo vreme prav žalostno, oblačno fai dolgočasno. Onstran meje je bila slika še bolj žalostna, tako da nismo opazovali pokrajine, temveč samo razmišljali, kaj bo s konkurenco v CortLnl Proti Gorici ln Vidmu se je nebo zjasnilo in tudi med nas je prišla boljša volja. V Coneglianu smo se ustavili za dalj časa in si ogledali lepo mestece ob vznožju prvih višin. Kraj leži v daljnjem podnožju zasneženih Dolomitov in je prav slikovit Tukaj smo se dobro založili z južnim sadjem, potem pa nas je »littorino« (motorni vlak) potegnil po novi progi mimo Ponte degli Alpi do Calalza. Proga se vije zmerom višje ob številnih umetnih jezerih, ki so jih zdaj zgradili tamkaj za vodne centrale, visoko do vrha Cadore ja. Ta del vožnje nam bo ostal še dolgo v spominu. Po 12urni vožnji smo prav za prav brez posebnih težav dosegli »kraljico Dolomitov«. Kako je tam lepo in koliko je tam užitkov za prijatelje zimskih lepot, tega moje pero ne bo moglo popisati Na kolodvoru so nas sprejeli zastopniki italijanskega saveza in domačega kluba ter nas spravüi v udobni hotel »Roma«. Ko smo si medsebojno zastavili prva vprašanja, smo izvedeli, da smo med Inozemcl -— prispeli prvi. Med domačimi bodo na startu številni stari znanci z lanske tekme na Cantoni. Zvečer smo ie pridno »božali« smučke, v ponedeljek rano pa nas je prva pot po-vedla na progo. Avtobusi so nas potegnili po krasni avtomobilski cesti na višino 1700 m, odtod pa je šlo dalje po vzpenjači s sanmi do zavetišča Tofana na višini 2050 m. Tu smo šele v vsej veličini občudovali ogromno gmoto Monte Cristalla, potem pa smo se vsi posvetili naši progi za smuk. Proga d'Aosta Je v rabi že nekaj let. Start leži ob vznožju tofanskega bloka, približno 2.100 m visoko. Proga je sprva odprta in do višine 1.700 m nagnjena od 28 do 32 stopinj. Nato se strmina ublaži in proga vodi dalje bolj položno skozi gozd, kjer pa drevje ni na poti ter po lepih livadah ln deloma valovitem terenu z nekaterimi ostrimi ovinki do prvih hiš v Cor-tinl Spodnji del je res manj strm, zato pa so za tekmovalca precej neprijetni hudi ovinki Podobno kakor pri bobu... To dopoldne smo v glavnem progo le ogledovali spuščali pa smo se po njej le počasi in v odlomkih. Samo naš Lojze je ušel nekoliko dalj, pa se je moral potem spet vrniti. Kolikor smo videli na hitro, je proga prav dobra, snežne razmere Idealne, vse ostalo Je tudi v redu, tako da smo vsi najboljše volje, še isti dan so progo podaljšali in ji zvišali višinsko razliko za 150 m, tako da Ima zdaj vsega 1000 m padca. V gornjem novem delu je nagnjena za okoli 25 stopinj in popolnoma odprta, tako da se lahko prevozi v gladkem smuku. Popoldne smo se spustili na prvi trening ln šlo je prav dobro. Najbolj hitro se je udomačil Kobler, toda tudi ostali komaj čakajo, da bodo lahko šli v borbo. Domačini nas za enkrat le opazujejo, toda mi tudi nočemo pokazati vsega. Kajti glavni domači »kanoni« kakor Menardl, Alvera. Lacidelli, Dibona, Ghedina ln drugI so tudi že na treningu ln nam parno gledajo pod »prste«. Ce računamo samo s temi, bo tekma zelo zanimiva in nič manj ostra. Slišim pa, da so naši fantje žalostni že v najprej, ker bodo morali smuči vrniti saveznemu gospodarju. Se dva dni bomo poskušali, na praznik pa bo šlo zares. Rekord na tej progi so dozdaj merili a časom 5 minut tn 35 sekund. B. K. I Domača nogometna tekma Jutri ob 1&, boste dve naJmoteeJB garnituri Ljubljane o tvorili novo sezono Danes ob 15. bo otvorüa SK Ljubljana pomladansko nogometno sezono s prijav teljsko tekmo med svojima dvema najbolj-il-na moštvoma. Liga bo nastop'la proti kandidatom za ligo. Ker so lansko jesen Igralci obeh moštev pokazali lepo tn zanimivo igro, zato smemo pričakovati tudi danes dober nogomet Cene vstopnicam: g, 5 in 10 din. Finska Številka „Sokola na Jadranu** Revija, ki Jo mora čitatt vsak športnik Sokolski strokovni mesečnik »Soko na Jadranu«, ki v revijalnl obliki že 14 let izhaja v Splitu, je posvetil januarsko številko z veliko posebno prilogo Finski ln finskemu športu b XII. olimpiado v Helsinkih. Serija zanimivih člankov q prihodnjem prireditelju olimpijskih Iger je opremljena s številnimi lepimi slikami znanih finskih športnikov ln finskih pokrajin. Gradivo so prispevali razni športni pisci z naše ln finske strani Na uvodnem mestu Ja obširen členek načelnika olimpijske propagande v Jugoslaviji našega tovariša Hrvoja Macanovi-óa, o zgodovini Finske. Predsednik finskega' prireditvenega odbora J. W. Rangen pip še o športu na Finskem. Dalje čltamo o olimpijskih pripravah na Finskem, o od-nošajih med Finsko in Jugoslavijo, o prijavi Jugoslavije za udeležbo na olimpiadi 1940 ln o Finski kot olimpijski državi; slednji članek lz peresa znanega finskega športnega publicista Jukole je prava športna razprava o silnem razmaku olimpijske misli na Finskem, odkar jo je pokojni de Coubertin spet poklical v življenje. H kraju je Macanov^č objavil še tri zanimive članke o svojih vtisih z visokega severa, ki ga Je obiskal lansko zimo o priliki FIS-kongresa v Lah ti ju. Redko zanimiva sq njegova opažanja s poti ln bivanja med nomadskimi Laponci, plemenom, ki se tam v snegu in ledu ter med polarnim dnevom ln nočjo bori za življenje pod soncem. številka vsebuje mnogo zanimivega gradiva za vsakega športnika, največ pa seveda za olimpijske kandidate ln za vse one, ki se pripravljajo na obisk olimpiade na Finskem. »Soko na Jadranu« se naroča v Splitu (Sokolski dom) za letno naročnino din 20. posamezne številke pa ss dobijo po din 2. Olimpijsko številko »Sokola na Jadram« mora čitatt vsak športnik! Tekma v slalomu pod Knmom. Smučarski klub »Kum« v Trbovljah razpisuje za nedeljo dne 5. t m. medklubsko tekmo v slalomu pri svojem zavetišču pod Kumom. Dolžina proge cca 300 m, višinska razlika 120 m. Start bo ob 11. Tekmuje se po pravilnikih JZSS. Prljavnlna din 10, nagrade bodo razdeljene takoj po tekmi Obvestilo športnim organizacijam. Referent ministrstva za telesno vzgojo g. Drago Ulaga prispe danes v Ljubljano šele z drugim beograjskim brzovlakom ob 9.30 ta na s prvim, kakor je bilo prvotno določeno. SK Reka. Danes ob 10. V garderoM oa Igrišču sestanek vseh nogometašev. ŽSK Herme», nogometna sekcija (službeno). Danes ob 14. važen trening vseh skupin na našem igrišču zaradi nogometnih tekem. Udeležba strogo obvezna za vse igralce. Načelnik Smučarski klub Ljubljana dbveÄSa Vse smučarske klube, da ima na razpolago za vse prilike tekmovanj razne plakete za slalom, smuk, tek ln skoke ter diplome. Po potrebi naj se klubi obrnejo na klubovega gospodarja Oskarja Kllrnerja, Ljubljana, tv. Goreč, TyrSeva c. L Smučarji! Pozor! Razpis nagradnega natečaja. Oskrbnica Doma na Komnl razpisuje nagradni natečaj za najboljši spis ali članek o lepoti smuškega življenja na Komnl Članek naj opozarja v nevezani Obliki na neprisiljen način le na resnična dejstva kot so: Idealni smuški tereni odlične snežne razmer, izborna prehrana ln udobno bivanje. Rok do 15. n. t. 1. Članki naj ne bodo krajši od 50 vrstic. Pisec najboljšega članka dobi kot nagrado pravico do 14 dnevnega brezplačnega bivanja v domu. Podrobnejše informacije daje: Uprava Doma na Komnl Sv. Janez ob Boh. Jezeru ali pisarna SPD, LJubljana, Aleksandrova c. 4.-L Snežne razmere m dne i. n. iosa Kranjska gora 810 mi, —8, sončno, 80 cm snega, pršič Kranjska gora-Vršič 723 mt —T, sončno, 90 cm anega, pršič Rateče-Planlca 870 m: —10, sončno, 40 cm snega, pršič, skakalnice uporab» ne planica-Slatna 950 m: —10. sončno, 60 cm snega, pršič, drsališče uporabno Peč-Petelinjek 1440 m: —10, sončno, 70 cm snega, pršič Pokljuka 1300 mt —10, sončno, 90cmsxM, ga, pršič Bohinj »Zlatorog« 530 m t —4, sončno, 15 cm snega, osrenjen Dom na Komnl 1520 mt —9, sončno 185 cm snega, pršič Dom na Voglu 1540 mt —T, sončno, 180 cm snega, pršič Goijuše 1000 m: —10, sončno, 50 cm snega, pršič Koča na Zelenici 1534 mt —6, sončno, 200 cm snega, pršič Dom na Kofcah 1500 mt —10, sončno 100 cm snega, pršič Koča na Veliki planini 1558 mt —6, sončno, 80 cm snega, pršič, po robovih osrenjen Dom na Krvavca 1700 m t —6, sončno, 115 cm snega,pršič, po robovih oere, njen Radovljica: —8, sončno, 8 cm snega, osrenjen Jelovca: —B, sončno, 80 cm snega, njen Kurešček 838 mt —S, sončno, 10 cm ga, osrenjen Senjorjev dom 1522 mt —8, sončno, 120 cm snega, pršič Koča na Smrekovoui —B, sončno, 120 am snega, pršič Peca 1654 m: —6, sončno, 75 cm snega, osrenjen Rimski vrelec 530 mt —5, sončno, 17 cm snega, osrenjen SL L 1989. Rakitna 789 m: —4, oblačno, IS em snega, osrenjen UHIOH WlJAUTlT lz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem doma fcd predvajal danes ob 111, 18. In 20.15 Zgodovinski zvočni film »Patriot«. Predigra zvočna. V petek in v soboto, obakrat <*j 20.15, ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.18 največji šlager sezije »Kralj pustolovcev* Predigra Paramountov zvočni tednik. Iz Ptuja ! J— Zvočni kino Ptuj predvaja danes cftj pol 17. ki pol 2L film »Nočni doživljaj* Kot dodatek Paramountov žumal SAH J— Ifovo preurejena restavracija rodnega doma« v ptuju se otvori v sobota 4. t m. Vsi narodno zavedni Ptučani sol vljudno vabljeni! Modistin ja Lan gm Anica, Ptuj, Je ram stavila na Slovenskem trgu najnovejša pomladansko Izbiro damskih klobukov. —# Domači ln pariški modeli! ŠAH Amaterski SK Je končal splošni tarai* Za glavni turnir so se Močili naslednji! Cobal žerjal Jakulln, Uršlč, dr. Oeplak, 23rfan, Kovač, Kačer, Longer, Posaveo, Jeršin, Sedej, Habič, BrtoncelJ, Suètaav Požar. Prvo kolo glavnega turnirja bo odigrano že v četrtek 2. t m. V prvenstvenem tekmovanju Sšž bo Amaterski I. igral v petek 3. t m. z LŠK m v lokalu LSK ter Amaterski II z železnlčarskim dne 4. t m. (sobota) v lokalu Železničarstoegai SK — Ljubljanski dvor. Prvenstvo SSZ. V ljubljanski škuptel sd bill doseženi naslednji rezultati: železni« čar : šišenski 6% : 1%, LSK n : Amaterski 6 :2. šišenski : LSK m 5 :8, SlšenafeJ 1 Amaterski rt 6 : 2. > i r t Naie gledališče DRAMA Četrtek, 2. ob 11.: Odkritje Cankarjevega spomenika in akademija. (Za akademijo cene od 10 din navzdol). Ob 20. Hlapci Premiera. Premierskl abonma. Petek, 3. ob 15.: Veriga. Dijaška predata* va po globoko znižanih cenah. Sobota, 4.: Veronika Deseniška. Izven, p.niftnn» cene od 20. din navzdol Nedelja, 5. ob 15.: Dobrudža. Izven. Znižane cene od 20. din navzdol Ob 20. Potopljeni svet. Izven. Znižane oen«. Ponedeljek, 6. ob 15. Snegulčica. Brezplačna mladinska predstava. Torek, 7.: Kralj na Betajnovi Gostovanj« ansambla Narodnega gledališča bi Maribora. Izven. Odkritje Cankarjevega poprsja v avB dramskega gledališča bo danes točno ob 11. dop. Govoril bo upravnik Oton župan« člč. Takoj po odkritju bo v dramskem gledališču Cankarjeva akademija, ki Jo pit-rede: uprava gledališča, Pen-klub in Dru* štvo slovenskih književnikov. Uvod v akademijo bo govoril predsednik DSK prot France Koblar, recitirali bodo člani drame: ge. Marija Vera, šaričeva, gg. De-bevc, Jan in Levar odlomke iz Cankarjevih del. Vstopnina k akademiji Je od 10 din navzdol ln vse posetnike prosimo, da si kupijo vstopnice že prej pri dnevni blagajni v operi, ki začne poslovati ob 10. pri posebnem pultu, od pol 11. dalje pa % veži dramskega gledališča. premiera Cankarjeve drame »Hlapela v režiji g. Cirila Debevca, bo drevi ob 20. za premierskl abonma. Zasedba: župnik Skrbdnšek, nadučitelj Gregoorin, Jerman Debevec, Komar Potokar, Hvastja Lipah, Lojzka MUeva Boltarjeva, Geni Mira Danilova, M3nka Gabrijelčlčeva, zdravnik Ga-le, poštar Murgelj, župan Presetnlk, Anka Vida Jirvanova, Jermanova mati Rakar. Jeva, Kalander Cesar, njegova žena PoL Juvanova, Pisek Plut, Nace Sever, delaveq Presetnlk. , O F B B A Četrtek, 2. Ob 15.: Grofica Marica Izven* Globoko znižane cene od 24. din navado! Ob 20. Prodana nevesta. Gostuj» Josip Križaj. Izven. Znižane cene od 80 din navzdol Petek, 3.: Jolanta. Gianni Schlocbl Rsd Četrtek. 5 Sobota, 4.: Frasquita. Red A. Nedelja, 5. ob 15.: Pod to goro zeleno, le« ven. Znižane cene od 30 din navzdol Ob 20. Evgenlj Onjegln. Znižane cene od 80 din navzdol Jože Križaj, basist zagrebške opere, bo nastopil drevi kot Kecal v Prodani neve^ stl Janka bo pel mladi tenorist g. Gostir ša, vlogo Marinke gdč. Valči Heybalova. Sprememba opernega repertoarja se Je morala Izvršiti zaradi tega, ker bo pel te dni g. Gostič v Beogradu ln Zagrebu B znamenito češko pevko JarmHo Novotno. Grofica Marica poslednji« na našem odru. Na svečnico popoldne bo 88tlč najuspešnejša ln najpriljubljenejša vseh operet ki so bile kedaj igrane na našem odruf Kalmanova »Grofica Marica«. To bo obe* nem tudi poslednja predstava tega dela, ki se a tem odstavlja z repertoarja, ker Je pošla pogodba z založništvom na pod-je s svojimi 87. predstavah prinesla bla-opereta je daleč prekosila vsa druga dela izvajana na naših odrih tudi po Inkasu, saj je s svojimi 87. predstavami prineslo blagajni daleč nad en milijon din. dohodkov kar predstavlja tudi svojevrsten rekord. Opozarjamo vae ljubitelje tega dela na to predstavo, ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU - Četrtek, 2. ob 20.15: Dobri vojak Svejk. Sobota, 4. ob 20.15: Dobri vojak Svejk. Nedelja, 5. ob 15.15: Dobri vojak Svejlfc Ob 20.15: Ječ. . MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 2. ob 15.: Matura. Ob 20. Vse c« Balo. Petek. 8.: Zaprta ÖObots, 4, ob f 0.1 Avtomelody & ? Velika domača predilnica, ld predelava delno tndl snako-predivo, išče za takojšen nastop SPOSOBNEQfl NdDnOJSTRd Reflektant mora biti odličen predli ec ter mora dokazati dolgoletno prakso. Obširne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod it. 89. rmonike oo: Občina Jesenice opozarja na razglas o licitaciji za oddajo obrtniških del za Mestno zavetišče na Jesenicah, Jd Je Ml objavljen ▼ »Službenih novi nah« br. 19 od 26. januarja 1989. Vst potrebni pripomočki se dobe pri občini Jesenice proti plačilu nabavnih stroškov. UPRAVA OBČINE JESENICE, dne 81. L 1989. Preproge razne vrsta kupite najceneje pri SEVER — Marijin trg 2 Orolole motorji. «rteUdJi •Ivami «troji pogreslJM OvotlD rori(H MJdovMU» modelov po zelo nizki ceni! Ceniki franko! &TRIBUNA« f. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka ©està 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 20. KLlUJE (NO vtciAJvrc JUGOGUAflKA mmtiwn (NSERIRAJ V „JUTRU"! ZAHrerAJTC BtteZPLAČ** XATACOO / MEINEL «. HEROLDz*> TVOmNtce OLASBIL MARIBOR it >01 Iščemo potnike za prodajo mlekarskih in poljedelskih strojev ▼ sodelovanja s provlzfiskiml zastopniki VeSčl prodajalci. 25 — 35 let stari, arijcl, ki ao te potovali, popolnoma zmožni slovenščine (znanje hrvaščine zaželjeno) ter se ne boje potnih naporov, temveč si žele ustvariti stalno ln sigurno namestitev, naj pošljejo svojo obširno lastnoročno pisano ponudbo ■ sllkp, navedbo plačilnih zahtev, točno označbo dosedanje prakse ln referenc, na ogl. odd »Jutra« pod »Potnik fitev. 15«. Violine kitare to dru«a f latta ta od *oi»klb d< prvovrstna» in-finimento« «tru oo is v»e po creottine doblie • renk? tztx»n oajcenejAe pil MttMKim ohm < pn m&6tt*«n«k) Prodaj» 0> Kpoanjuu* d»ruj«*. čitajte In širite » J U T R 0 <' NAS VSAKOLETNI SEMENJ po znano nizkih cenah, se vrši sedaj v mesecu februarja. — Ne zamudite ugodne prilike! — Posebne ugodnosti za neveste! ANT.KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva uL 1-3 ZAHVALA Vsem prijateljem ta znancem, ki so s nami sočustvovali ln spremili našega spoštovanega soproga, očeta, oča, brata, strica, svaka in tasta, gospoda Alojzija Vfranta ter mn poklonili cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo smo dolžni Zvezi lesnih delavcev, podr. Ljubljana, Obsmrtnemu društvu Vlč-Gllnce, vsem dragim pevcem »Ljubljanskega Zvona« in »Del. glasbenega druStva« v Ljubljani za žalno petje. Sv. mafia zadušnlca se bo darovala 6. februarja ob 0. zjutraj ▼ farni cerkvi na Viču. Žalujoča rodbina Vlrant in vse ostalo sorodstvo Prometna banka d. d. o Ljubljani STRITARJEVA 2 — TELEFON 21-49 Ugodni trgovski krediti - Eskompt menic - Nakazila v inozemstvo Obratovanje vlog od 4% do 5% STABE IN NOVE VLOGE IZPLAČUJE BREZ VSAKE OMEJITVE riSOcE ZAHVAL PREJEMA DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Žrebanje petega, poslednjega razreda tekočega 37. kola srečk ae bo vrSDo v Beograda od 11. do 22. februarja in v Sarajeva od 27. februarja do 9. marca tega leta. To Je glavno irebanje tekočega kola, ker se bo na nJem Izžrebalo šestintrideset tisoč dobitkov, od katerih Je znatno Število po 200.000.-, 100.000.-, 80.000.-, 60.000.-, 50.000.-, Ltd. tn to pot ▼ skupnem zneska štiri premije 400.000.-9 500.000.-,t,000. in 2,000.000.— din $6,927*000, V najsrečnejšem primera lahko zadenete na eni srečki din 3,200.000«— Osebe, ki se Se udeležujejo loterijske igre, morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati za srečke V. razreda najdalje do 6. februarja zaključno. Oni pa, ki si še niso nabavili srečk, a bi hoteli pri tem glavnem žrebanja poskusiti svojo srečo, jih zamorejo kupiti pri pooblaščenih prodajalcih srečk la njihovih preprodajalcih, ld so v vsakem večjem kraju, po doplačilni ceni in tot eno celo srečko • • • din 1000.— eno polovico srečke • din 500.— eno četrtinko srečke din 250»— Za izplačilo dobitkov jamči država, vrfil se brez odbitkov. r&koj ostavi Izpadanje la*, odpravi prhljaj In nt kožne neprijetnosti Jači ln krepi koren, a lasje, po rastejo tudi na pleSastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — PoSilJamo po povzetju, cena veliki steklenici s omotom in poštnino vred din 50.—. MORANA — SPLIT. LKdor oglašuje ta napreduje i Potnika za dravsko banovino ISCE tovarna svile« za dravsko banovino ISCE tovarna svO* Ponudbe pod »Putnlk K-4647« poslati na Interreklam d. d-, Zagreb, Mas ary kova 28. ZAHTEVAJTE ERE5PLAČNI CENIK ER tttirartHNEISE f GENERALNO ZASTOPSTVO „_ crU||pincD - V -'.* . » .->t ZAGREB NIKOLItEVA 10 SELITVE IN PREVOZE BLAGA ▼ vsaki količini ■ jamstvom ta pooeul st t uze ma t v o, Italijo ln obratno, vrfil DRAGO GÜSTIN PBVO 8PLOSNO S TOVORNIMI PREVOZNIŠTVO AVTOMOBILI. Samostojen, zmožen j TKALSKI MOJSTER jugosl. državljan se ISCE za veliko tkalnico pisanih bombažnih tkanin. — Ponudbe pod »Zmožen« na ogL oddelek »Jutra«, Maribor. Od Vas j« odvisno, da Imsb obleko vedno kot novo »to Jo postit« redno kemično čistiti al) barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 'ritnica « 9»«ftn'-k»inic Mrmtfr* HM r «*A*AI |*HTE«lH RURMM lUMIOCt MEINEL» HEROLD "SI riARIftORalOI LNSERIRAJTE V »JUTRU« I NAŠE PONOVNO OGROMNO ZNIŽANJE CEN KDOR VARČUJE, TA KUPUJESEDEJ! P0BLIŽE V IZLOŽBAH NAŠIH FILIJALK! VELIKO KOLIČINO PRVORAZREDNIH ČEVLJEV vPRODAJEMO PO ZELO ZNIŽANIH CENAH! ,71IStfM Urejuj« Davorta Ravljen. — Izdaja sa konaoreti »Jutra« Stanko Viraat. — Za Narodno tiskarno O. «L kot uskarnarja bran Jeran. — Za Inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani, Mul turni pregled »Misel in delo« v novem letniku Po debelem zborniku ■ katerim je nar ia revija »Miiel 1 n delo« proslavila dvajsetletnico Jugoslavije ln zaključila četrti letnik. Je minil komaj enomesečni presledek ln že prizadevna revija pred-stavlja s pravkar Izlšlo prvo številko svoj novi letnik Ne dvomimo, da po svoji aktualni ui živahni vsebini ne bo zaostajala za prejšnjim1 letniki; vse k aie, da Jih bo celo prekosil z razširjenjem sotrudniškega kroga ln z uvedbo novih rubrik. V prvi Številki, ki oblega 40 strani prinaša »Misel tn delo« na uvodnem mestu članek »Nove s t v a r no s t i«. Obravnava vprašanje našega odnosa do novih dejstev do gole stvarnosti, do trdega realizma, ki Je zavladal s sv jim krutim dik tatom nad premnogimi dušami. Odtod ttsto »Iskanje začasnih tn zasilnih Izhodov lz trenutnih položajev in življenje lz dneva v dan brez vere ln upov, brez stremljenj ln poleta, skratka brez Idealov v karkoli« Kaj more biti nujna posledica tega stanja v dobi absolutnega prevladovanja sile nad duhom ln nad vsemi človeškimi vrednotami — se vprašuje uvodničar — če ne obup. defetizem. popolna brezbrižnost za vse pojave okoli nas? Ta razp'riV>. Dalje obravnava pisec temelje te neposredne predmetne zavesti, daje podrobnejšo analizo primarnih danost' tn njih medsebojnega razmerja v zvezi s temeljnimi problemi stvarnega dojemanja in vnanje zaznave. Pisec, ki Je utemeljeno zavrnil doslej vodilne teorije vnanje zaznave že Imenovanega filozofsko-sorodnega kroga 'n izklesal osnove neposredne predmetne zavesti, zariše obrise nove teorije vnanje zaznave. Pri tem Je zanimiva kritična primera z Melnoingovo zgolj Intenc onalno teorijo vnanje zaznave. Glavna zasluga te i nove avtorjeve teorije Je da predstavlja v vnanji zaznavi organlčno povezanost stvarnega dojem'anja t umskim. Diskusija samega problema tn rešitev sta povsem originalni. Jasno pa Je, da Je v tem, kar zadeva 'zvajanj o teoriji stvarnosti, v naravni in ozki zvezi z delom prof. Vebra ln njegove šole. Posebej se mi zdi vredno poudariti Se zgoščeno-stvarnl slog. k! daje delu potrebno jasnost in izrazno dognanost. Iz navedenega Je razvidno, da Je razpirava bogat donesek k sodobnemu flo-zofskemu delu N1ene vrednosti pa tu seveda ni mogoče dovolj osvetliti. Ze to. da Je razprava izšla v eni najuglednejših sve- tovnih strokovnih revij, pove več ko dovolj. S tem se je prvič zgodilo, da je našla razmeroma obširna razprava, ki Je bila 'zdelana na naši univerzi ln sicer lz vrst najmlajše generacije priznanje pred svetovnim strokovno-filozofskim forom. Je to velik uspeh g. Lešanca samega, v katerega staVmo veliko, in velik uspeh prof Vebra ln njegove šole. Leon Žlebnik Zapiski ZGODOVINA NEDA VNE EVROPSKE KRIZE Prt A. Mondadori/u v Mi lanu Je Izšla v decembru prva in v januarju druga izdaja knjige »Quattro giorni Sioria di una crisi europea« Štirje dnevi — to so dnevi od 25 do 29 septembra lanskega leta ko Je evropska kriza zaradi spora med Nemčijo in Češkoslovaško dosegla dramatični viiek vse je kazalo, da se bo zdaj zdaj izpre vrgla v vojni konfUkt. Vsi ki smo preii veh tiste dni s polno zavestjo njihovega usodnega pomena. jih bomo uvrstili med največje zgodovinske dogodke v našem življenju Angleški žurnalist lord Killanin. dopisnik •Daily Mail a* in »Sunday Despa-teha* v Londonu, je pripravil sedanjemu svetu in bodočemu zgodovinarju originalno zasnovano knjigo, katere Italijanska izdaja leži pred nami Sedem odločilnih turna listov, ki so opazovali potek te krize na raznih točkah mednarodnega dogajanja Je prispevalo za knjigo svoje opise kaj so videli. doživljali misli, čutili v tistih kritičnih dneh Tako Je nastala »na najzanimivejših knjig našega časa. Kdo so ti avtorji? Prvi Je politični ured nik a Daily Mailam J Wilson Broadbent. ko je spremljal Chamberlaina na njegovih treh poletih za rešitev miru drugi zunanjepolitični urednik »l.idovih Novina dr Hubert Ripka iz Prage, tretji diplomatski urednik pariškega »Malina» Guy De/mas. četrti nemški politični pisa'elj m državni tajnik baron lV C. F von Rheinhaben, peti wa-shingtonski dopisnik »Baltimore Sun« Fede-neh Essary, šesti že omenjeni lord Michael Killanin sedmi pa zunanjepolitični dopisnik milanskega »Correre della Sera* Luigi Barzini mi Ti pisci ne zastopajo sa mo sebe, marveč izpovedujejo tudi razpoloženje" in mišljenje svojega naroda. Tako Je na pr. Ceh H. Ripka ponekod kar ganljivo opisal. kaj je v zadnjih dneh septembra doživljala Praga In z njo ves češki narod. V knjigi Je torej ob,'avljenih sedem poročil o eni največjih političnih dram našega časa; zastopanih Je vsaj pet raznih vidikov. Tako se nudi čitatelju prilika, da spoznava češkoslovaško politično dramo z zrelišč London. Praga, Berlin, Pariz, Rim in Washington. — o. Pojasnilo. V poročilu o simfoničnem koncertu Glasbene Matice v Mariboru, objavljenem v »Mariborskem glasbenem pismu« (»Jutro« dne 28. Januarja t- J.) Je uredništvo Izpustilo dva stavka, pisec tega poročila, g. prof. Karel Pahor nas prosi, naj ugotovimo, da zaradi tega ne odgovarja za ta del svojega poročila. O pomislekih ob vprlzoritvl Wagnerje-ve opere »Lohengrin« smo prejeli zanimivo Izjavo dirigenta dr. D. S v a r e, ki pa je zaradi pomanjkanja prostor* ne moremo priobčiti v celoti. Iz izjave posnemamo: Zoper ugovor, da so razpoložljiva sredstva (velikost odra, orkester, zbor) v LJublja, oa prema.jima. pravi umjfenl, da nafti predstav« res n« kaže primerjati s »LohengH-nom« ne kakih desetih velikih odrih Nem. čije in Italije, da pa je v Nemčiji te najmanj 35 gledališč, ki nimajo nič večjega odra, orkestra ln zbora nego ljubljansko, pa nimajo zaradi tega nekvalitetnih predstav. Pomislek, da je ta oper» preveč nemška, zavrača dr S vara s ugotovitvijo, da sta samo začetek opere in začetek zadnje slike izrazito nordijska, od nastopa Else pa postaja opera pretežno romantično-lirična ln dojemljiva za vsakega ki ima smisel za lepo glasbo. Prav tako zavrača dirigent očitek nemuzlK&lnlh ljudi, deS da Je opera predolga in pi-estatična Pomislek, da bi bili naši solisti slabši nego solisti velikih odrov odklanja dirigent kot pred. sode k ln meni, da je naša zasedba (Vida-lijeva, Kogejeva, Betetto, Franci, Janko) zadostna garancija za dostojno vprizoritev Wagnerjevega »Lohengrtna«. »Zdravniški vestnik« v novi redakciji. Strokovno glasilo slovenskega zdravui. Stva »Zdravniški vestnik« se Je z enajstim letnikom vrnilo v ljubljanske medicinske kroge ln tako dobilo možnosti Se večjega razmaha tem bolj, ker se mu Je poleg starejših medicinsko-literarnih delavcev posvetilo nekaj mladih moči Glavno uredništvo je prevzel dr. S. Preveč, v ožjem uredniškem odboru pa so doktorji R. Blu-mauer, M. Cernii, F. Debeve c, L. JeSe In A. Zalokar. V pravkar iz-Išli prvi Številki, ki kaže tudi prenovljeno zunanje Uce novega letnika prinaša na uvodnem mestu razpravo prof dr Aiojza Zalokarja »O starih primi parah«, ki se tiče zanimivega ginekološkega pojave ln razpravlja o njegovi problematiki oa podlagi opazovanj ln IzkuSenJ v ljubljanski porodnišnici Prim. dr L J « S e Je prispeval razpravo lz okullstlčne medicine »Naše Izkušnje z intrakapsularao ekstrak-cijo katarakte« dr. Fr D e b e v » c razpravlja o vprašanju »Jetika ln krvni obtok«. Dr. Mirko C e r n i č Je avtor »Raz. glabljanja ob desetletnici Zdravniškega vestnlka« Pisec obuja spomine na začetne novega organizacijskega udejstvovanja slovenskih zdravnikov po prevratu in opisuje tudi začetke »Zdravniškega vestndka«. Značilna Je avtorjeva ugotovitev, da se v tej edini slovenski medicinski reviji niso udejstvovah profesorji in docenti naše medicinske fakultete »tako, da bi dajali Zdravniškemu vestnik" duhovno smer ip bistveno podprli njegovi prvi dve program^ točki: izpopolnitev ljubljanske medicinsKe fakultete ln ustvarjanje enotne slovenske medicinske terminologije.« Dr Cernič končuje svoje razglabljanje e citatom po dr. Blomu : »Clm boljši je zdravnik, čim višja njegova Izobrazba in izvežbanost, tem bolje* J« stidravstveno stanji njegovega naroda Clm tdraveJSl Je narod, tem večja Je njegova sposobnost NaJpiemenitejfta tekma med narodi Je tekma la nsjiepše, oajzdravejše ln najsposobnejša može. tone In deco.« V številki «o objavljena tudi razna poročila, razdeljena po posameznih rot-dicuukih panogah. Med vestmi čitamo, da je za september t. 1. napovedan kongres vseh jugoslov. zdravnikov v Ljubljani. »Kronika aioreoaldh mesta prinaša v pravkar JsiSU 4. številki petega letnika konec memoarskega prispevka dr Fran Gòstla »Moji sošolci« v prilogi, v glavnem delu lista pa Je objavljeno na uvodnem mestu predavanje, ki ga je Imel univerz prof. dr. France Stele lani v Bratislavi: »LjubiJans kot umetnostno središče« (z mnogimi Ilustracijami). Končuje ae razprava dr. Rudolfa Andrejke »Zgodovina kramarskih hišie v Prešernovi ulici«, ki Je takisto oblino ilustrirana. Zanimiva je ta, bela lastnikov teh hišic v zadnjih sto letih Prav tako se končuje na podlagi obsežnega arhivalnega dela sestavljena razprava Vladislava Fabjančlča »Procvit plvovami-Stva v Ljubljani - 18. ln 19 stoletje.« V tem zvezku je objavljen tudi konec razprave Cirila Sleblngerja »Geologija Maribora«. O dnevnem dotoku Industrijskega delavstva v LJubljano razpravlja na podlagi sti t etičnega proučevanja Zvone Hočevar. Alojzij Potočnik pa obravnava Tivolski grad ln park v Ljubljani številko zaključujejo nekateri referati, tlčoči s« mesta LJubljane ln kronika iz peresa Ante Ga «ra za Januar 1938. Smrt dveh pe«nlkov. V Pragi Je umrl dolgoletni urednik starejše literarne revije »Zvon«, češki pesnik ln pisatelj F. S Prochazka L. 1861 rojeni knjižničar yinogradske Mestne knjižnice Je Izdal okrog 50 knjig pesmi ln proze Kot pesnik Je pripadaj atareJSl generaciji, ki se Je dala inspirlrati po Halkovi, Sladkovi in Ne, rudovi poeziji Bil je tudi znan mladinski pisatelj Ker Imajo Cehi malo pesniških antologij, sta velikega pomena dv« antologiji. ki ju Je bil priredil prochšzka: »Ceska Lyra« ln »Ceskš Epika*. — V Mentonu Je Izdihnil 74 let stari angleško Irski pesnik William Butler Y • a t e, kl je dobil L 1923 NoDelovo nagrado Pokojnik Je črpal lz bogate duhovne zakladnice Irckih legend ln narodnih pravljic ter je v svoji poeziji bol) kakor katerikoli pesnik Izražal duha trske samorodnosti In Irskega vzgo-na po svobodi Udejstvoval se Je tudi kot dramatik, avtoi esejev In študij. V«e njegovo delo pronica svojskl Irsko-revolucionarni duh. prežet a mistiko in hlmničnim zanosom. R Četrtek, 2. februarja Ljubljana. 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Vesel pozdrav (plošče). — 9.45: Ver-ski govor (dr. V. Fajdiga). — 10: Prenos cerkvene glasbe lz stolnice. — 11: Repro-duciran koncert na wurliSkih orglah. — 11.30: Orkestralni ln pevski koncert. — 13: Napovedi — 13.20: Vesele narodne pes-ml ob spremJjevanju;harmonike (gg. Ve«-koslav Janke ln St#Rko Avgust). — 14: Jaslicam v slovo (dvospev* učenk' ifleSé šole v Zg. šlški. Vodi gdč. Vida Rudolfo-va, pri klavirju ga. Kunaverjeva). — 17: Kmet. ura: Za naše živinorejoe (g. Inž. Oto Muck). — 17.30: Vesel domač koncert Poje Radijski komorni zbor, Igra Radijski orkester. '— 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 20: Konoert godbe »Sloga«. — 21.15: Umetni ln narodni napevi (ploSče). — 22- Napovedi poročila. — 22.15: Za vsakega nekaj (Radijsk1 orkester). Beograd. 17.30: Petje ln plošče. — 201 Haydnova glasba. — 21: Komorni koncert. — 22.15: Plesna muzika. — Zagret». 17.15: Orkester. — 20: Kakor Beograd. — 22.20: Lahka ln plesna muzika. — Praga. 21.10: Simfonični koncert. — 22.20: Plošče. — Varšava. 21: Operni prenos. — 22.15: Plesna muzika. — 23.15: Poljska komorna glasba. — Sofija. 19.45: Pester glasbeni spored. — 22: Godba za ples. — Dunaj- 12: Koncert orkestra. — 16: Grafik' mestni orkester. — 18 15: Vesela muzika. — 19: Operni prenos. — 22.30: Lahka bi Hudska glasba. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19: Klasična srlasfoa. — 20.10: Godba za ples. — 22.30: Kakor Dunaj. — München. 19.15: Operetna mu«*ka. — 22.30 Vesel« muzika. — Pari*. 19.05: Pesmi in orgelske skladbe. — 20 30: Celo tn radijska fantazija. — 21.80: Zvočna Igra ln plošče. Petek S. jsnoftrja LJubljana 11: Šolska ura: Februar doma ln v prirodi (g M. Zor). — 12: Iz naših dolin ln planin (plošče). — 12.45: Poročila — 18: Napovedi — 18 20: Koncert Radijskega orkestra. — 18: Napove-di. — 18. ženska ura: Vplivi, kd obliku-jejo ženino življenje (ga. Angela Vodeto-va). — 18 20: Valček za valčkom (plošče). -- 1840: Francoščina (dir. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19 30 Nac ura — 19.oO: Predavanje SPD: O zgodovini smučarstva pri nas (g. Janez Kveder) — 20: Veseli muzfckantje. — 20 46: Radijski orkes er. — 22: Napovedi. poročila. — 22.30: AngleSke plošče. Beograd 17.15: Plesna muzika. — 17-45: Klavirske skladbe. — 18.25: Plošče. — 20 20: Narodni običaji zvočna Igra. petje. — 21.30: Narodni napevi ln klavirske skladbe — /sgreb 1715: Lahka godba. _ 20: Pester glasbeni spored — 22.20: Ples — Praga 19 25: Plesni tečaj. — 20: Orkester ln pevci — 22.50: Plošče. — Varšava 21: Operni prenos. — 22.20: Lahka glasba a plošč. — Sofija 17 30: Peetep glasbeni spored. — 19: Prenos opera Is gledališča — 22: Nočni koncert in ples. — Dunaj 12: Orkestralni koncert. — 16: Vesela muzika. — 18.45: Kmečke godbe. — 2010: Orkestralni koncert — 22.20: Balade. — 2250: Lahka godba. — 24: Nočni konoert — Berlin 19: Vesela muzika. — 20.10: Kakor Dunaj. — tO 30: Beethovnova glasba. — 22 30: Lattka godba ln ples — München 19: Koncent po željah. —- 20.10: Veliki orkester — 22 35: Plesne kapele. — Pariz 19.30: Mešan glasbam program. — 21: Petje ln orkestralne skladbe. — 23.45: Plošče. Z Jesenic e— Obési zbor Protituberkulosne H** na Jesenicah bo v soboto 4. L m. ob pol 16. v pisarni ljudske šole. Redni člani naj se udeleže občnega zbora polnoftevl'no. Na občni zbor vabimo tudi vae gg. župane ln zdravnike radovljiškega sreza v «vrho posvetovanja. Pridite. Iz 2ivl]en]a na deželi JE2ICA. Preteklo nedeljo so gostovali v Sokolskem domu podmladkarji Jadranske straže s svojimi mladimi harmonikarji Dvorana je bila polna občinstva, ki je z odobravanjem dalo duška svojemu za, dovoljstvu k vsem glas penim točkam, posebno so bile plesne točke navdušeno sprejete in so Jih morali mladi parčki v narod, nih nošah ponoviti. V nedeljo 5. t. m. nam bodo sokolski igralci in Igralke zaigrali pohlovo veseloigro »Zakonci stavkajo« Kdor se hoče nasmejati, bo prišel v nedeljo točno ob 20. uri v Sokolskl dom, da bo videi kako tudi zakonci lahko stavkajo. POLJtìANE. Te dni Ja odšel lz Poljčan učitelj g Bogdan Žolnir, premeščen Je bil na lastno prošnjo v Šmartno pri Sloven-njem Gradcu Bival Je med nami ravno eno leto pa se Je v tem kratkem času e svojim delom tako zelo zasidral v tukajšnje šolsko ln tzvenšolsko delo, da ga bomo zelo pogrešali. Se prav posebno se je priljubil, sokolski deci, kateri Je bil ves ta čas vzgojitelj ln vaditelj Bil pa Je tudi iz, ven tega kroga vnet sokolski delavec. Pogrešali ga bomo kot vestnega učitelja marljivega planinskega odbornika, kot spretnega ln prikupnega družabnika. Id si je v tej kratki dobi pridobil naklonjenost FRANCOSKA KOSKETICNA SPECIJALISTKA Vam daje dragocene nasvete- Z« barve pudra — ravno tako kakor m klobuk« in obisk« — i« merodajen Pariz. Zalo j« ludi prekrasna nova manta pudr« Tokalon ustvarila neka inameni Ia francoska kosmelična specijalistka. * PECHE — najnovejši efekt kakor baržu-nasta mehkoba breskve. U dlvno harmunlrs i zimskimi toaletami, dražestno učinkuje pri mnogih plavolaskab ln srednjih brlnetkah. * OCRE 2 — daj« ljubek »mat« efekt precej temni koti — zdaj » Parizu *elo moderna barva. * RACHEL DORt — daj« »hrepenečemu« tipu iena diskreten odličen odsev — posebno pristoja večernji toaleti. Frelxknalte vso serij« prelestnlh aUaaa. Naialoct uporablja preveč iena napačno Dljanao pudra To Jim daj« trd. preveč »olepšan« videa Edini aaftin. • katerim pogodite svojo pravo nljanao. Je ta. da preizkusite eno barvo na eni. a drugo na drugi strani lica Rada Vam bom brezplačno poslala t« nov« barv« pudra Tokalon. da lahko napravite ta poizkus. Poslala Vam boro Stiri vrečice pudra raznih bara ln dve tubici krem« Tokalon za dan ln z« noč Pošljite mi samo svoje Ima ln naslov ter S dinarjev a poštnih znamkah za poStnino, zavoj ln druee otroške. Naslov: Hinko Mayer 1 drug. odio 8 B Zagreb, Prašks ulica broj 6. vseh tukajšnjih krogov ln kot dobrega tovariša. Na odhodnloi ae mu Je v Imenu So. kola zahvalil brat starosta, tajnik SPD pa v Imenu planinskega društva. Na njegovem novem službenem mestu mu želimo obilo zadovoljstva In sreče! Na svečnico vsi na planinski ples v Poljčane ! Postani In ostani član Vodnikove družbe! ZAHVALA Vsem, ld so spremili na zadnji poti naiega sin», brata in svaka Janeza Zupančiča se iskreno zahvaljujemo. 8e posebno pa naj velja zahvala darovalcem vencev ln cvetja. Sokolu IV., Ciril-Metodovi družbi, pevcem, govorniku in vsem, Id so nas tolažili v težkih dneh. Prosimo, ohranite pokojnika v blagem spominu. StarSl, sestri, brat In astili) sorodniki. Eapustfl nas js po mukepolnl boterai, previden s sv. sakromenti dne 31 januarja ob iT url v starosti 65 let naš dobri sta, etari ata, brat In tast, gospod Ivan Gregor! lesni trgovec bi posestnik K zadnjemu počitku ga spremimo dne S. februarja ob 16. url Is hiše žalosti oa tukajšnje pokopališče. Prosimo tihega sožalja. PODKOREN, dne 1. februarja 1639. in ostalo sorodstvo Čile, dežela potresov Naravne sile, ki so ustvarile ta del zemlje, ga tudi uničujejo Posledice strahovitega potresa, ki je zadel v zadnjih dneh Cile, še niso popolnoma ocenjene, a že poroča brzojav o novih potresnih sunkih. Za nas Evropce prihajajo takšne vesti vedno presenetljivo in čudimo ee vedno posebno velikemu številu žrtev. Kdor pa se je pouč:l nekoliko podrobneje o geoloških razmerah Južne Amerike, vidi v teh potresih le zadnje izraze tistih naravnih sil, ki so ustvarile to celino, kakor tudi sam čile. Zapadna obala Južne Amerike, ki ji južni del zavzema republika Cile, spada v svoji sedanji obliki v terciarno dobo, Izvira torej iz razmeroma mlade zemeljske dobe. Vso njeno geološko zgradbo določajo Kordiljeri, visoka gort i veriga ob robu Tihega oceana. Ti so cgnjeniškega izvora tn se še do danes niso pomirili. Na dobo :ko so nastali, spominjajo ogromni vulkanski vršaci, kakor Cimboraso, Kotopaksi, Pinčinča in Akonkagua. Vse potrese v naši dobi je spravljati v zvezo s vulkanskim delovanjem, ki ustvarja gorovja. Te sile so vzrok, da se tla čila neprenehoma dvigajo in nižajo. Da imajo potresi ob zapadni obali južnoameriške celine tako strašne posledice, gre delno tudi na račun tega, da pretresajo istočasno tudi dno Tihega oceana in povzročajo morski potresi potem velikanske valove, zavoljo katerih marajo obalni predeli trpeti toliko že tisočletja. Sedanje potresno ozemlje z mesti Con-cepcion, San Carlos in Chillan leži v severnejšem delu srednjega Čila. Tu n'. samo najvišja gora Južne Amerike, nad 7000 m visoki Akonkagua, temveč so tudi še vedno delujoči ognjeniki M ai po (5400 m), San José (5880 m) in Chillan (3180 m). Kako močno je neprestano gibanje čilskih tal, je razvidno najbolje iz izmerljivih dviganj obale. Ti dvigi so v neposredni zvezi z vulkanskimi izbruhi in potresi, pa jih je lahko spoznati po starih obrežnih črtah in usedlih školjkastih čereh, ki jih nahajamo še v višini 300 m. Plasti školjk dosegajo svojo najvišjo višino baš pri mestu Concepcionu. ki so ga zadnji potresni sun- Nov poklic: strokovnjak za barve Izkušnje prof. Piccarda in angleške industrijske tvrdke Da imajo neke barve ugoden učinek na j val belo, ker je vedel, da bela barva žarke iS nrri!ini7Pm /intnA no n* n^ii^nrt v^rr.sT, I odbija. To pa se je zgodilo v takšni meri, naš organizem, druge pa ne, prilično vemo, v splošnem pa smo zelo malo poučeni o tem, kakšni so vplivi tisočev barvnih odtenkov, k: jih poznamo. Tako so velike tvrdke ustvarile nov poklicni tip, strokovnjakov za barve, ki po svojih plačah nikakor ne spadajo med majhne nameščence Kaj zmore barva pod nekimi pogoji, so pokazali stratosferni poleti prof. Piccarda. Pri svojem prvem poletu je gondolo svojega balona pobarval črno, da bi lovila sončne žarke in bi bila gondola v svoji notranjosti tako topla. Posledica je bila ta, da se je v višini več kilometrov, kjer ni oblakov in gostega zraka, s svojim spremljevalcem v gondoli topil v vročini 38 stopinj, med tem ko je zunaj vladala temperatura 60 stopinj p>od ničlo. Pri naslednjem poletu je gondolo pobar- če še ne veš, zdaj izveš: da je bil avstrijski prestolonaslednik Rudolf, ko je izvršil samomor v Mayer-lingu, star komaj 31 let; da je obhajal sir Jan Hamilton, poveljnik dardanelske ekspedicije v svetovni vojni, te dni svoj 86. rojstni dan; da so tudi Japonci začeli »čistiti« na svojih visokih šolah in so za začetek odpustili s tokijske trgovske akademije devet profesorjev in asistentov; da so v Ameriki nedavno priredili anketo, če bo vojna ali ne. 62 odstotkov glasovalcev je poslalo odgovore, da bo novo vojno • ■- ' • » » i a udeležila se je bo tudi Amerika; da je sedanji papežev kuhar Ceh J. Lejčko iz Prage, ki je bil prej kuhar grofa Palffyja na Slovaškem; da ni bilo pri zasedbi izstradane Barcelone po Francovih četah v mestu niti ene mačke. Živali so pobili in pojedli ter so plačevali za primerek po 250 pezet ali pa 2 kg moke; da je prejel na kelmoran 'ski razstavi golobov pismonoš prvo nagrado golob pl-smonoša iz Belgije, drugo nagrado madžarski golob, tretjo nagrado pa golob iz Holandske. _ TUDI VI boste zadovoljni s svojim perilom, Ce ga boste prall s pralnim praškom ki prav lepo opere vsakovrstno perilo! da je v notranjosti gondole temperatura padla pod 4 stopinje pod ničlo. Samo različna barva je torej v enakih okoliščinah povzročila temperaturno razliko 42 stopinj. Drug poučen primer o vplivu barv so imeli pred kratkim v industriji. Velika angleška petrolejska tvrdka, ki je hranila petrolej v tankih po 500 hI, je odkrila, da znatne količine tega olja uhajajo. Tanki so bili nepropustni in ker si stvari niso znali drugače razlagati, so vprašali nekega strokovnjaka za barve za svet Ta je dal rdeče pobarvane tanke takoj pre-pleskati belo. Uspeh je bil prihranek 1150 1 v vsakem tanku v času štirih in pol meseca. Strokovnjak je dokazal, da rdeča barva absorbira sončne žarke, pod njihovim vplivom pa se olje tako segreva, da je bilo izpuhte-vanje skozi ventile neizogibna posledica. Sleparski mešetar V zadnjem času je obiskoval pariške zdravnike mlad Arabec, ki se je izdajal za zastopnika tvrdke, ki izdeluje posebno tekočino za čiščenje zobarskega orodja. Arabec je imel srečo. Zobarji so mu nasedali po vrsti, podpisovali naročila in dajali na-plačila. Kmalu je prišla tudi naročena tekočina, po kateri pa je orodje hitro rjavelo. Izkazalo se je da je slepar dobavljal čisto navadno vodo. Pred sodiščem je Arabec priznal goljufijo. Osleparil je svoje naročnike dnevno za 1400 frankov. ki popolnoma porušili. Trzaji čilske zemlje so torej zadnji, slabotni dihi življenja, ki je porajalo to zemljo nekoč v terciarni dobi. Na žalost pa zadostujejo že ti »la-botni dihi, da spremenijo cela mesta v nekoliko minutah v kup razvalin in uničijo s sekundno brzino tisoče človeških življenj. Tragično je tokrat to, da je potres prizadel baš najbolj gosto obljudene predele čila. Odtod tudi skoraj neverjetno visoko število smrtnih žrtev, ki se približuje čedalje bolj stotisoču. Dolgotrajno deževje ovira pri tem reSe. valna dela. Zaradi velike nevarnosti kužnih bolezni pa morajo s tem delom čim bolj h'teti. V Chillanu so zagnebli že tisoče ljudi, katerih niso mogli niti identificirati. V Santiago prihajajo neprestano transporti beguncev, z letali, z ladjami, z avtomobili In ti reveži so v straSnem stanju. V nedeljo so morali od 2000 ljudi, ki so prt-bežali v mesto, 500 oddati takoj v zdravniško oskrbo. V Chillanu sta se dva zakonca rešila na čudovit nač'n. Sedela «ta v neld loži tamkajšnjega gledališča, ko se je začela zemlja majati. Poslopje se Je zrušilo, v nekoliko trenutkih je pokopalo stotine ljudi pod seboj. Baš nad ložo, v kateri sta sedela zakonca, pa so druge ruševine zadržale velik tram, tako da sta se mogla pozneje brez poškodbe rešiti iz razvalin, še 48 ur po prvem potresnem sunku je bilo slišati izpod ruševin nekdanje gledališke zgradbe klice na pomoč. Mnoge osebe, ki so ostale žive in so jih rešili, so znorele ali pa imajo živce popolnoma uničene. Američana Schlelper In Long sta se nedavno spravila nad vztrajno«tnl rekord r lahkim letalom. Potem ko je to letalo krožilo že 160 ur v zraku, sta se tovariša izmenjala pri krmilu s pomočjo vrvastih lestev. Ta prizor vidimo na sliki Vsi so bili Williams! V Londonu so imeli pred kratkim nenavadno poroko, ki je pomenila pravo zmagoslavje za priimek »Williams«. Ta priimek je na Angleškem v ostalem zelo razširjen. Mister Hilary Williams je povedel svojo zaročenko Mary, roj. Williamsovo, pred aitar. Obe moški priči, ki z njima nista bili v sorodu, sta se imenovali isto tako Williams in enako tudi nevestini družici. Seveda so bili vsi svati s starši vred tudi Wil-liamsi in da je bila mera polna, sta nosila tako župnik in uradnik, ki sta ju cerkveno in civilno poročila, priimek Williams. Ali bo ta zakon s samimi Williamsi naokrog kaj srečnejši od drugih, je seveda še vprar šanje. Ples na Budhovi roki Japonska plesna dvojica Sazaki in Najakl Zračna zveza med Francijo in Ameriko Francoska vlada je dala ameriški vladi dovoljenje, da osnuje zračno potniško zvezo med Francijo in Zedinjenimi državami To dovoljenje je veljavno za šest mesecev in za kvečjemu štiri polete na teden. Francoskemu zračnemu prometu je dovoljena pravica reciprocitete. Pozneje se bo ta pogodba nadomestila s pogodbo za daljši čas. Potemkin in goslač Kariera italijanskega berača v Rusiji S Potemkinovimi vasmi, ki jih je milje-nec carice Katarine natvezil svoji vladarici, si je ta Rus ohranil neminljivo ime v povestnici. Njegove sodobnike pa so presenečale še druge njegove nore muhe in domislice* Nekoč mu je pripovedoval neki general, ki se je bil vrnil iz Italije, o nekem grofu v Napoliju, ki je bil mojster na goslih. Potemkin je svojemu adjutantu kratkomalo zapovedal, naj mu privede tega Italijana. Častnik se je odpravil na pot Naletel pa je slabo. Grof se je nad Potemkinovo ponudbo tako razjezil, da je adjutanta vrgel skozi vrata. Mož je moral Imeti precej kla-vern obraz, ko se je znašel na tlaku. Neki berač je stopil k njemu in ga je sočutno vprašal po vzroku njegove smole Adjutant mu je povedal vse, razcapanec ga je tedaj potolažil: »Vzemi me s seboj v Rusijo! Izdajal se bom za grofa. Gosli imam kakor on in lahko bi ga nadomestoval.« Adjutant je bil s tem zadovoljen. Preoblekel je berača v razkošno obleko in odpeljala sta se v Petrograd. Caričinemu miljen-cu se je igranje domnevnega grofa zdelo tako imenitno, da ga je obsul s častmi. Bivši berač je postal ruski plemenitaš in je dobil v dar veliko posestvo. Japonska plesna dvojica Sazaki in Naja-ki se je obvezala za gostovanje v Evropi, pri čemer bo kazala pred vsem »ples na Budhovi roki«, s katerim se jc proslavila, Hajami Sazaki in njegova družica Najaki sta še pred dobrim letom stala pred ničem. Zadnji jen sta bila izdala za študiranje novih plesov, ki jih niso razumeli niti gledališki agenti, niti gledališki ravnatelji. A,n-gažmana nista dobila in bila sta že pred tem, da umrjeta od gladu ali pa da stopita Za njujorško razstavo V francoskem pristanišču Le Havre nalagajo na ladjo velik francoski avtobus, ki ga bodo razstavili v New Yorku pipet na izvožene plesne poti, ko je Najaki dobila rešilno misel. Za neke verske svečanosti sta odšla ▼ Naro, kjer imajo v nekem znamenitem svetišču ogromen kip Budhe. Ze dvanajst stoletij stoji oziroma sedi ta kip tam in nje^ gove razsežnosti so tolikšne, da meri samo» iztegnjena dlan 15 kvadratnih metrov. Na tej roki, skoraj trideset metrov nad zemi I jo, sta začela dva človeka v prekrasnih oblačilih nenadno plesati, moški in dekle. Neka roka je pokazala navzgor, tu se jq oglasil začuden vzlik, tisoči oči so pogledali gor. »Svetoskrunstvo!« so šepetali ljudje in s strahom so pričakovali, da zadene oba zločinca božja jeza.. Počasi pa so obnemeli. Obe telesi sta ee gibali v čudovitih ritmih, ljudstvo je prešlo v navdušenje in samo svetiščni sluge so videli v stvari žalitev božanstva. Oba plesalca so oddali policiji, ki ju je izročila spet sodišču. Sodnik ju ni mogel oprostiti, da bi ne dal pobude za bodoča artistična predvajanja na Budhovi roki. Prisodil je jima tri me>ece zapora z omilitvijo, da sta smela v tem času vaditi svoje plese. Ko sta zapustila ječo, so jima izročili n« samo veliko vsoto, ki so jo bili nabrali tisoči gledalcev njunega plesa, temveč tudi cel šop ponudb za angažman, kakršne dobivajo drugače samo hollywoodske zvezde in zvezdniku Hripa v Pragi V Pragi leži zaradi hripe trenutno 300*. tisoč bolnikov. Bolezen poteka brez kom-, plikacij. Rooseveltov 57» rojstni dan Preži dent ameriških Zedinjenih držav Franklin Delano Roosevelt je slavil te dni svoj 57. rojstni dan, ki so ga obhajali v Ameriki kot praznik. Nabrali so nad milijon dolarjev za zatiranje otroške paralize. Roosevelt je preživel rojstni dan v krogu svoje rodbine. Postani in ostani član Vodnikove druibe! ANEKDOTA Prof. dr. Miloš Hrdlička, nameščen na Slovaškem od prevrata, se je odločil, da se vrne domov na Češko. Bil Je oženj en a Slovakinjo in takim Cehom Tiso va vlada še nadalje dovoljuje službovanje med Slovaki. Vendar je napisal svojemu nadrejenemu uradu prošnjo, naj ga dado na razpolago praški vladi. Svoji vlogi je pripisal naslednjo grožnjo: »V nasprotnem primeru bi bil prisiljen, dasi nerad, dati svojo ženo na razpolago slovaški vladi.« Skoda, da ni znano, kako je Tisova vlada rešila to izvirno vlogo. VSAK DAN ENA Na 1 e v 1 : Begunci, otovorjeni z vrečami ln culami, prihajajo čez most na francosko ozemlje. — Na desni: Francoske obmejne straže zadržujejo nekontroliran naval beguncev ln spuščajo v Francijo predvsem starce, žene ln otroke »Milosrtiva — ali ne bi hoteli deti klobuka na glavo? Drugače ne vidim nič na oder. , .i ,(iEi i-yL. iys « eeklycjj u. 49 Strel u gralsKI bnllžnici Roman »Dobro. A redva, da oM prepričan • njegovi krivdi, kaj bi storil?« »Iskal bi drugega krivca.« »Vidiš! Tako stori tudi tdaj!« Zasmejal se je »Ti nespamet, ti! A prosim te, če smatrava da je Fawcett nedolžen, potem mora biti kriv nekdo drug, kajti Fairfax Je ? resnici ustreljen, mrtev ln pokopan. Oglejva si najprej prvo sumljivo osebo.« »Kdo je to?« je vprašala Juanlta, in dih Ji j« zastal »Pamela Colchester«, je mirno odgovoril. »Ne, ne, to je povsem nemogoče!« Meredith je vzdignil roko »Počakaj malo! Ce sem privolil v to, da poiščem druggga krivca, tedaj moraš tudi res pustiti ,da ga iščem!« »Da, ali — « »Ti pa tvoj ali! Prva sumljivka Je lady Colchester. V trenutku umora je bila sama v hiši, in nihče ne ve, kaj je delala.« »Ali — « »Saj je nimam res za storilko. Samo tako delam, kakor bi moral, če bi Imel Fawcetta za nedolžnega.« »John, zakaj se n« pogovoril c odvetnikom, ki zastopa Fawcetta?« »Z Lelghom?« »Da In zakaj ne greS k Fawcettu samemu in se . ne pomeniš z njim? Saj bi te spustili k njemu v | zapor, ali net« »Spustili te«, Je neodločno menil John. »A res se mi zdi, da ne bi imelo smisla, če hi vtikal nos v to zadevo.« »John! Obljubil si ml!« »Jaz?« je osupel vzkliknil. »Niti X besedico ne!« »Vendarle!« se je nasmehnil« Juanita. »C« nisi obljubil, pa vsaj stori — kaj ne, dragec?« * Westminster Obravnava pred angleškimi pairji se Je vršila z vsem bliščem ln vsemi obredi, ki so običajni pri takšnih prilikah. V ilustriranih listih Je kar mrgolelo slik Kraljevske galerije in viscounta FitzDalea Hawkstonskega, ki je bil določen za predsednika, da, celò slik povsem neznanih plemičev, ki so jih otemali iz pozabe. Vrstila so se lastna poročila, posebna poročila ln poročila z ugledne strani, med drugimi tudi poročila izpod peresa nekega aristo-krata, ki je bil tako visokega rodu, da časnik niti ni navajal njegovega imena. Nekaj prič izza obravnave pred kronskim sodiščem to pot ni bilo več povabljenih. Med temi Je bila grofica vdova, ki se je bila namestila na tribuni, pripravljeni za soproge pairjev in Itrtetnice pairskega dostojanstva Iz vse obravnave Je razumela samo en stavek, takrat, ko Je »paličar« zarjovel »Bog ohrani kralja!« Tisti mah je grofica vdova nenadoma vstala in povzročila med plemenitimi gospodi nekaj nemira, k oje s svojo ebenovinasto berglo po nepaznosti dregnila skozi rešetko tribun-ske ograje in starega vojvodo Hardsteadskega v hrbet. Kronski uradnik je prebral dolg proglas, ki se je končal z obtožbo, nato pa pozval glasnika, naj privede Oeorfes Hera« de CourcjrJa Otona Frede-I rika Favreuaa, barona Faversdalskega. viscounta Mardleighskega, earla Colchestrskega pred sodišče, da s« bo zagovarjal zaradi dejanja, katerega Je obtožen. Colchester Je prišel, majhen ln dostojanstven, v preprosti sivi obleki. Trenutek ali kaj je neodločno stal ns mestu, ne vedoč, kakšen Je naslednji korak, ki ga terja obrednik, ln glasnik mu je šepnil ns uho, da mora poklekniti pred ogrado. Lord predsednik mu Je takoj dovolil, da sme vstati, in earl Je sédel n« stol pred ogrado, ki »o ga pri tej skoraj svetotajstveni ceremoniji lz neznanega razloga imenovali »stolovje«. Na pisarjevo vprašanje, ali prizna, da Je kriv poizkušenega umora, je lord Colchester tiho odgovoril, da se prizna za krivega Državni tožilec je začel. Sir Clifford Barker Je bil v bleščeči formi in se Je vrgel na obtožbo kakor lovski pes, če ga odvežeš. Sir Reynold Rapier, zagovornik, se je vedel kakor običajno: spal je; spal in časih dotorej pozabil vso visoko okolico, da je tiho zasmrčal. Seveda ni spal in smrčal v resnici, ampak zato, ker je po izkušnji vedel, kolikanj njegova navada Jezi in moti državnega tožilca, ter uravnaval svoje smrčanje in hrčanje tako, da je prekinjalo govor sira Clifforda prav na najlepših mestih. Ko je državni tožilec nekoč razprostrl roke, vrgel lepo glavo nazaj in z dramatskim poudarkom vzkliknil: »Kakšen, moji lordi, Je odgovor na to vprašanje?« Je zadonelo: » — hrrr — hrrr — hrrr — « in pripravilo govornika ob ves učinek, ki ga Je hotel doseči. Tudi visoki gospodje so bili dovolj ljudje, da so se prita- jeno zaMhitah, in stari vojvoda ftardsteadski •• £ nagnil k «vojemu aoeedu, mlademu vojvodi WenO o verskemu, ter zamomljal: »Prav za prav Je kar zabavno, sfi ne?« -Izpoved be se v stvari niso bogvekaj razlikoval« od Izpovedb pred kronskim «odnikom. Edini razloček se Je pokazal, ko so poklicali Pamelo Colche-strsko, ki jo Je bila obramba predložila za pričo. Čeprav mu Je sir Rapier vse te tedne nujno prigovarjal, se lord Colchester ni bil dal pripraviti, da bi natanko povedal, kaj mu Je rekel Fairfax ▼ tistem usodnem trenutku. »Mar ne razumete, lord Colchester, kako važno Je to?« ga Je zaklinjal. »Na tem je vsel Ce moremo dokazati, da vas je do skrajnosti razdražil, dobi stvar povsem drugačno lice.« Lord Colchester Je bil ostal neizprosen. Nič drugega ni hotel povedati kakor to, da Je Fairfax rekel o Pameli nekaj nizkotnega. Sir Reynold Rapier j« bil zvit ln Izkušen pravnik. Ze na prvi mah je bil spoznal, da bi bilo odločilno dognati, kaj Je Faii> fax rekel pred smrtjo, in se namenil, da vkljub va-rovančevemu trdovratnemu molku spravi to skriva nost na beli dan — vsaj toliko, da se bo vedela kaj bi bil utegnil reči. S tem namenom je poizvedoval na vse načine in tako je imel ob začetku pravde v zalogi vrsto dejstev, ki so morala državno tožilstvo na vso moč presenetiti. Ko je dal poklicati Pamelo, ni mala grofica niti slutila, kakšna božja sodba se ji obeta. Njegovo zvito, neusmiljeno Izpraševanje jI je izvijalo najprej nedoločne, iz-. begi j i ve odgovore, nato pa jecljajoče poluresnice in I neposredne laži. dokler ni v solzah vsega priznala. CENE MALIM OGLASOM if*o 50 par ca besedo. Din S.— davka sa vsak oglas bi enkratno pristojbino Din S.— za šifro aH dajanje naMevov plavajo oni, kt »čejo «lužb. NaJmikjj« snesefe a enkratno objavo ogla» Din IZ.—. Dopisi I ji tealtve me taraCunaJo po D»n Z.— za vsako besedo. Din i.— davka ita vsak ogla* ln enkratno pristojbino Din 5-— za Slfro ali dajanje naslovov Najnmnjft» znesek ca enkratno objavo oglas» Dtn 20.—» Vd ostali og-iasl me zaračunajo po D»n U— «sa besedo, Dtn S.— davka ca. vsak oglas to enkratno pristojbino Dtn 5.- ca šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objave oglasa Din 11.—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, ie sah terato od ^'"^ovor^Ä Din 3.- v znamkah male oglase je plačati pri predaj! naročila. pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vpražanja, tičoča se maHli oglasov, )t naslavljati na t Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. ofošuorska 8 nudi cenjenim gostom Izborno domačo hrano z dnevno spremembo Jedil od 6. ure zjutraj do 21. zvečer. , ZAJUTRK: Kava vel., čaj, mleko vel., golaž, vamp! itd. din 2.—, 1.—» 8.— KOS1IX): tak uh. gov. ali umetna juha, 2 prikuhi po izbiri, gov. meso din 5.— Isto a pečenko ali močnato din 7.50 Večerja v mnogovrstni » . . - oka izbiri ..... » din 8.—, 6.— Isto s pečenko in močnato (On 9.50 paiačinke vedno na razpolago Brezmesna hrana . . din 2.—, 5.-* kom....... • • din 1.— Sprejemamo abonente, ter imajo isti na gorenje cene POPUST! KMt ; M-tfe I am laven dir. z» Slfro au lajanj, aasljva 5 din Najmanj V il din Danes se boste zabavali aajbolj« ln u jucneje T goetlUU pri Panju Vedova 10. Toči se iz borni dolenj- aki cvlóek m fin» 4ta-Jer.-.ta vina, dooavljena diiektao od vinogradnikov. Veda,} lil ob iMkem C» tu rtusna topla ln mrzla Jedila, domače krvavice, pe^enlce, Itd.. Danes ln vsak večer Igranje lepih komadov na klavirju., petje, biljard ln druge domače zabave, iato lanajajte vedno ln ob vsiikl priliki le v Ve-igovo ulico 10 v gostilno k Panju. Ne pozabit« tn pridite Je danes, kamor boste Je vedno radi zanajall tudi v naprej. Se vljudno priporoča in vas vabi TONE HUC. 1831-18 Gostilna Putrich priredi dane» domačo za Davo • plesom Izborna vina, ,jorka ln mrzla Jedila. Vljudno vabljeni 2114-18 V hribih je ivje V hniMh je mrtt, pri nas J» pa toplo, ples Je ln Spas. GobtUna Kramar, 2072-18 Gostilna Martine Pri nas se boste danes prijetno ln poceni za-bavalll Igra priznan or kester, 2027-18 LN SEKIRA JTE V »Jl lKU« • li i'h Kutinam Danes domaČa zabava a godbo t gostilni Mah-alč na G lineali. 2087-18 mmm deseda 1 din davek a din. za Suro ali dajanje naslova 5 din Najmanj SI znesek 17 din Kontoristko dobro strojepisko, zmož no slovenske In nemäke stenografije. sprejme ve čje podjetje v Kranju Gospodične, ki so službovale ? itakšnem tr govskem podjetju imajo predno6t Ponudbe pošljite pod »Nastop 1. marca ali aprila, na ogl. odd. Jutra. 1593-1 Perfekten Selezhinar Ki j« rwSč tudi v barvni stroki, dobi stalno mesto. Ponudbe na oglas _>dd. Jutra poti »Piacilo v o mio* »fetl.« 1594-1 2agovodjo igil neg« in vestnega za novo žago » Gorskem Ko taru iščemo. Ponudbe na ogl odd. Jutra ped Jifro »777«.__ Prvovrstno kuharico citerà W WU zmotna po polnoma »anionom« vodita kubinio «e največjih re stavracij v Liubliani, jpre) mem tako) Ponudbe na ogl. odd Jutra pod «ifro .Restavracijska kuharica«. 1997-1 Delavke ki na šivati, «prejmem. Slattar, Lev č era I. 2093-1 Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit Hotelski sluga verzi ran, zmožen jezikov, dobi trajno namestitev ta ko) Ponudbe t spričevali aa Hotel Evropa, ICrani 19»-» Verziranega delavca(-ko) za krožni ttoi (Rundstuhl i spreimem. Ponudbe na »Tt kutanija«, Zagreb, Maši leva 3a. 1929 1 Damsko frizerko dobro delavko k znati jem vodne ondulacije sprejme v stalno službo salon G Jud Aleks, Ljub .jana. Kongresni trg 6 Nastop po dogovoru. 2043-1 Pošteno dekle ga vsa hišna dela ln pomoč v gostilni dobi službo. Gostilna pri Kramarju, LJubljana.— Zaloška c. 3. 1977-1 Modistinja samostojna moč dobi stalno službo. Ponudbe aa modni salon Orosel, Kranj. 1944-1 Poštena prodajalka pohištvene stroke, agilna, — dobi mesto v večjem indu-striiskem kraju Starejše go spodične. ki bi mogle samostojno voditi trgovino, event v lastni režiji, naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra, agilna moč«. 2035-1 Postrežnico mlajšo, ipretnu in pošteno, sprejmem za ves dan. Vprašati od 4. do 5. ure, Sturm. Stari trg 28. 2090-23 Službo dobita dva dobra avtomehanl ka, ki sta zmožna vseh del v avtomobilski stroki. Prednost imajo oni z mojstrskim izpitom Naslov v vseh posloval Jutra. 2111-1 Mesto inkasanta sli.ee raznaialca, ali ka| podobnega v banki, zavarovalnici, tovarni, podjetju tli trgovini išče upokojenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delaven«. 2031-2 Pekovski pomočnik 20 let star, lzvežban f vseh penovskih dJiil išče službo Vešč tudi remSčlne. Ponudb- na podružnico Jutta » — Ptuju pod »Poöten« 2023-2 Strojepisni pouk iDeaetpreuu «istem) večerni teca Ji oddelk, m col >. do B in 00 poi d. do 9 evecet es /.afetniRe in icvežbance Pouk tudi po diktatu Vpisovanje dnevno od S do 8 zvečer Pouk se vrši od 1 do 4 mesece Novi tečaji s« prlčno 3 rebru arja Šolnin» Belo nizka Chrlutofov učni zavod Domobranska cesta 15 TeL fit. direktorja 48-43. 1635 4 Strojnik a večletno prakso teli premenltl mesto v kak ___ _ večji obrat Ponudbe na p0J »Uspeh«" ogl odd. Jutra pod Sli ro »Strojnik - strokovnjak«. 2066 2 Instrukclje vieh predmetov nižje gimn spreimem po 8 Din Ponudbe n* ogl. odd. Jutra 2agovodjo agllnega ln vestnega za novo žago v Gorskem Kotaru, Iščemo Ponud be na ogl odd. Jutra pod »777». 1489-1 Frizerko ali frizerja »prejmem za kompaniona takoj, kdor ima nekaj gotovine. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 1836-1 Papirna trgovina iSče za vodstvo samostojno žensko moč Po nudbe pod »Papir« na ogl. odd. Jutra. 2075-1 Tkalnega mojstra sprejmemo za takojšen nastop, iusošl. državljana, ki ima večletno prakso na širokih statvah z listovnimi stroji za W'tivo hlačevin. Absolventi tekstilne šole imajo prednost. Reflektira-mo samo na solidno in sposobno moč s prav dobrimi iznričevali. Ponudbe na tekstilno tovarno Beer, Hriber-nik Sc Comp., St. Vid nad Ljubljano. 1969 1 Tet človekoljubno dejanje se je kapitanu kaj dobro obneslo: pogostili so jih po knežje, in ves črnski rod jim je zgradil iz bambusa močno kletko na kolesih; v to kletko so stlačili gorilo, zvezanega na rokah in nogah. »Pozor, imenitno misel imam!« je mahoma vzkliknil kapitan. Trgovsko podjetje na deželi jpreirae za vodstvo kartoteke o zalogi blaga mlajšega uradnika. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in šolske izobrazbe pod šifro »N* deželi«. 1J70-1 Kuharico z* vsa hišna dela. z lepimi spričevali k 3 odraslim osebam iščem za 15. februar. Ponudbi na ogl. odd. Jutra pod »Urna in čisti«. 1935-1 Entlarice na overlok — élvilje be lega perila takoj sprejme Matek & Mlkeš, — Ljubljana, Frančiškan ska ulica. 2125-1 tted mestom in dežele mrprtu 1f *ltltf-«n mali oglasnik Šoferja kavcije zmožnega k»BU tzu« rabim. Nastop takoj. Ponudbe na poär. Jutra v Celju pod šlf ro »Celje lì«. 2110-1 Pisarniško moč z znanjem slovenskega ln deloma nemškega jezika, sposobno knjigovodstva, strojepisja, ka fcor ostalih pisarniških del, takoj sprejmem. — Ponudbe z navedbo minimalnih zahtevkov na ogl odd. Jutra pod šifro »Agilna in pedantna. 2101-1 Katera gospodična ■i^bi obrt ali samo vodstvo za trgovino naj se Javi na ogl. odd. Jutra pod »Obrt«. 2098-1 ^imimm /saka beseda SO pat da vek i din za Sllrr ali dajanje oaniova 5 din najmanjši znesek 12 dio Službe išče J1VÖI Kovinar zanesijn in posten spos.«uen zla -ti za -ilugo ali skladi ičnika Sprejme tud ^ak priiožhostnl z»S:u žek Ponudbe pod »Pe .teijjafc« na ogi odd Jutra 1664-2 Manufakturist e večletno prakso 31 leten, samski, uslužben pri večji tvrdki bi pre-menil mesto. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč« 1983-2 Trgovska pomočnica ki ima veselje do gostilne želi spremeniti mesto. Cenj. ponudbe pod »Marljiva« podr. Jutra Maribor. 2004-2 Perica ki lepo pere gre na dom Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vajena« 1926-2 Mlad fant vešč papirniške stroke, Išče službe, tudi za slugo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2021-2 Gospodična vešča kuhe. postrežbe gostov. šivanja, t znanjem slovenščine, nemščine, hrvaščine prevzame gostilno n» račun na prometnem kraju, event. gre v službo v večjo gostilno deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agilna, zanesljiv««. 1987-1 Gospodična želi več mesecev popoldne v kakršnokoli pisarniško prakso. Ponudbe na ogl. odd. [utra pod šifro »Delavna urna«. 2065-2 Gospa srednjih tet s trgovsko in gostilničarsko koncesijo, vereirana t vseh pisarniških poslih, dobra kuharica in gospodinja, želi primernega nameščenia. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolnoma Sama«. 2016-2 2032-4 Kuharica zmožna šivanja, govori tudi nemško, išče mesta pri manj ši družini, gre tudi za gospodinjo k samski osebi. — Nastop takoi kierkoli ali po dogovoru. Porludbè na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Poštena«. 1015-2 Ključavničar stavbni, strojni, vajen centralnih kurjav, varilec vseh vrst metala, upoznan z eksplozivnimi motririi išči zaposlitve Sprejme tudi vodstvo delavnice Ponudbe pod »Strokovno izvežbana na ogl. odd Jutra. 2084-2 Postrežbo za popoldan — išče mlado dekle. vaieno vsega dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2085-2 Vajenci (ke) ."tllnMtli.'IUHMi'WMIlll'WlUWlU. !.. f , Sprejmem vajenca takoi ža tapetniško obrt. — Poizve »e ICa.lcvšk; cesti i Ljubljana. 1949-44 Vajenca poštenih staršev Sprejme man uf akt. trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenih staršev« 1979-44 Mizarski pomočnik za stalno delo, išče služ bo za takoi na Jesenicah Ponudbe na podružnico Jut ra Jesenice pod »Zanesljivo«. 2017-2 - - ' - -,— ■ Kuharica samostojna, želi službe za takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra. «m 4 V šivanja 01 s« rada izučila IS let «tara zdrava ln inočna deklica. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra. 1988-44 Pouk »ei-edu 1 din davek un 28 šitrc au dSlSnj* -slove S din Najmani ši *npo«liuj« profesor dt. Svobod», Emon- 20)1-4 Nemščino, francoščino poučujem otroke ln dijake po smerni ceni Na slov v vseh posi. Jutra 2022-4 Potniki Beseda 1 din davek > din za Slirc ali daianj. 'oslova S dlD Najmani 91 «n***k 17 din Tekstilna in sorodna podjetja! Tigovski poslovodja, ma nufakturist, izborno vpeljan zastopnik, ie premeniti mesto. Dopise na ogl odd Jutra pod »Reprezentativen, agilen«. 2056-5 H ua v «tako« rollio tlalr iin Dve lepi maski ( Kitaiki) poceni prodam. Ogled od 17. do 18. ure. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 2116-13 eeseda 1 dih davek S din za Slfro aH daianie naslova 5 din Najmanj znesek 17 din Medarna Ljubljana, židovska ul St C. nudi sortirani pr vovrstni cvetlični med po najnižji ceni. 82 33 SJJJL Beseda 1 din davek 'i din za Suro aH dajanje i : n Najmani ti znesek li dm Izložbena okna 4 velika, prodamo. Izve i Kmeiska posojilnica. 1840-6 Posteljo umivalnik in nočno omarico prodam. SoSčulj, Korytkova ulica 13-111. 20*9-6 Pohištvo beli javot. politirtno, évo krilna omara postePa. noč na omarica, okrogla mizica, dva fotela, dobro ohranje no, prodam za din 800. — Goriška ul. 31. KKT-é Prodam ugodno novo Volgtl&n der Besso B daljlnome-rom 6X9 (4.5X6 cm). 1:3.5, Hellar s filtri Naslov: Albert Medvešček. Celje, Kralja Petra 4. 2109-6 Ako hočete biti dobro pontreženi s premogom ln suhimi drvml se obrnite na novo trgovino Habjan v Kolodvorski 25. 2099-6 NSER»*? AJTE V »41'TRr Seseda 1 din davek 3 din. za Slfro alt dajanje naslova 5 din Najmanj fil znesek 17 din Oprane cunje mehke tanke f velikih ko madih kupuie losip čema lit. Liubliana, Igriška 6. 388-7 Parni kotel rablien. kupimo v orezhib nem stanju JO—40 kv. m grelne površine (Heitztla che) z 12 ttm. Točen opis kotla kakoi tudi zadnu pre gled tei nainižjo cent ponuditi na ogl. odd. jutra pod »Kotel«. 1777-7 Pult za kartoteko dobro ohranjen, ognja-varen ali ravnotako omaro kupimo. Mestna hranilnica v Ormožu. 1510-7 Starinske slike porcelan, postelje, m» droce, omare ln starinsko pohištvo — kupuje Marija Golob, LJubljana, Gallusovo nabrežje št. 29. 2115-7 Briljant uhane Jd 4.000 dO 20.000 kupi iajec, optik, Stritarjeva al. 6. Ljubljana. 2007-7 INSERIRÀ JTE V »JUTRO« ! n: ieseda I din davek itn za Sure an dajanj»-ìaslova 5 din Najmanj kl an» 17 dia Avto 8 sedežen malo vožen pripraven za taksi poce ni prodam Pojasnila pri »Desa«; Ljubljana, Celovška cesta 38. 1719-10 Avtomobile tovrne, osebne in avtobuse dobro ohranjene vseh jako-sti kupite naicineje pri O. Žužek, zastopstvo Krupp, Liubljana, Tavčarjeva ul. 11 2012-10 Avto 4-sedežna limuzina, ▼ dobrem stanju, poraba 10 lit. bencina, zelo ugodno naprodaj. Pojasnila daje H. Klu-bučar, Beltinci, Prekmurje. 2020-10 Stavbišče na najlepšem mestu Hrvat. Primorja ob morju prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1153-20 Motor BSA 750 ccm, generalno repari-ran. električni razsvetljava in taksa it 1939 plačana, ugodno prodam. Vilči Stanič, Dolenjska cesa 35. 2055-10 Dobavljalni avto nosilnost >00 kg. prodam komisijski r:, V400 din. — Adler Service, Ljubljana, Kersnikova 2. 2001-10 Kupim motor dobro Ohranjen, do >00 ccm. Ponudbe na geom. Br^slcvar, Ljubljana, Cesta na Loko. 2048-10 Motorno kolo BSA, 350 ccm na prodaj za 3000 din; v protira-čun vzamem koio ali radio. Naslov v vseh posi. Jutra. 2107-10 Kolesa jra>ed8 i din rtove* • iin za &trc an dajanj« iaslova 5 din Najmanjši ®n»»seS 17 din Moško kolo prvovrstno poceni naprodaj. LJubljana. Emon ska cesta 2, pritličje — desno, vrata 4. 2121-11 Stroji beseda 1 din davek t din, Ba Suro sui dajanje .siova 5 din Najmanj" II znesek 17 dio. Šivalni stroj prodam za 450 din. Ko!»< dvorska ul. 11-11., 2. stop. nišče, ievo. 2078-29 Preša za plošče vino »Spindelpresse« popolnoma nova, ugodno na prodaj. Dopis poslati pod »Preda« na ogl. oddelek Jutra. 2033-29 Dva motorja Metropolitaln V Icker« 380 volt, 2 lan 1 HP. 475 obratov naprodaj. Vprašati Singer, iagreb Praška 2. 1629-20 Šivalne stroje in kolesa prvovrstnih znamk, tudi rabljen* stroje, krojaške, čevljarske cilinderce od 300 din naprej prodaja Triglav, Resljeva 16. 2079-2f l NO-IN VEČBARVNE JUGOGPAFIKA I. REKLAMNO ŽREBANJE| F. I. Coricar ^tVÄl manufaktnrne in konfekcijske trgovine èr imamo sedaj dovolj velike poslovne prostore, hočemo Se bolj razSlriti krog svojih odjemalcev. V svrho tega bomo razdelili ža pomlad med njè potom Žrebanja 20 KRASNIH DARIL in slcert 5 krat po dve svileni prešiti odeji, 5 krat po za eno kompletno mofiko obleko finega kamgarna, 5 krat po za en damski kostum ali pla&č dobro blago, 6 krat po en kos 90 mt najboljšega Sifona. Vsak kdor kupi pri nas od 1. febr. do 8. aprila t 1. Sa najmanj 100.—^ din blaga naenkrat, odda svoj ttkfeloV in dobi kupon s tekočo številko, katerega naj dobro shrani do dneva Žrebanja, ki se bo vršilo Ob navzočnosti odjemalcev in javnega notarja dne 11. aprila 1939 ob 2. Uri popoldne. Isžrebane številke se bodo objavile v časopisih in v naših izložbah! Med tem Časom bomo posebno pažhjo polagali na to» da zadovoljimo naše odjemalce a tem, da jih postrežemo t dobrim blagom in nizkimi cenami! NE ZAMUDITE TE REDKE IN UGODNE PRILIKE, TER OGLEJTE SI KRASNA DARILA V NASI IZLOŽBI I in (Pedaligli smo bele dneve Se a« Grateß čas Belo blago širina 76 do 90 cm: Din šifon.....« . . . « 3.75 Dobra kontenina ..■»■■ 4.75 Fina kontenina . , . . ■ s 6.75 Fini šifon . . . . « a t ■ 8.— Prvovrstna kontenina . « » k 7.75 Batist šifon fini.......8.75 Zelo fin in trpežen šifon . » « 9.75 Najboljša kontenina .... 10.50 Macco šifon (iz egiptovskega prediva)........12.50 Original »Lilien šifon« . . . 12.75 Blago za rjuhe 150 cm: ^ama^mm^mmmmmm^mmm^mmmmmmmmmm Bela kontenina (Amerikan) . » 13.50 Zelo dobra bela kontenina . « 15.— Prvovrstna bela kontenina . , 18.— Šifon za rjuhe.....i ■ 20.— Izvrsten šifon za rjuhe . . » 22.— Platno za rjuhe......24.— Specijalno blago za rjuhe, ki odgovarja največjim zahtevam ........* 25.75 Macco šifon za rjuhe .... 24.—• Blago za kapne, širina 180 cm: Bela kontenina, zelo močna, širina 180 cm.......17.75 Sifon, širina 180 cm, zelo fin . 23.— Platno, izredno močno, širina 180 csm . ^ » i • « s . 26.50 Macco, šifon za kapne, širina 180 cm........ Prti, servi jetl In blago za brisače t Garnitura: damast prt (140 x 140 cm) in 6 servi jet . . . Blago za prte, šir. 130 cm . . . Blago za prte, najboljše, šir. 140 cm......... Barvasto blago za prte, La la. Panama prti, stalnih barv . . Karirasti prti, zelo lepi 140 x 140 cm........ Beli servijeti, zelo trpežni . * Kuhinjske krpe, močne . . . Kuhinjske krpe, čisto platno . Blago za brisače, zelo trpežno . Modro blago za brisače . . . Beli damast za brisače . . . Bele damast brisače, prvovrstne dolž. 1.10 m ... t Pike za brisače . » « . * * Prešite odeje: Din 29.— 69.— 17.75 22.— 30.— 25.— 27.— 5.50 4.— 6.75 5.50 6.50 8,— 9.— 8.— Prešite odeje ix najfinejšega Din klota in fine bele vate . . 138.—• Prešite odeje iz najfinejšega brokat klota.......165*— Prešite odeje, svilene brokat . 178.— Prešite odeje, svilene z najfinejšo vato ....... 250.—» Prešite odeje, klotaste, ročno delo •••••••••• Prešite odeje, iz dobrega klota, ročno delo....... Prešite odeje, iz brokat klota, ročno delo, fina vata . . . Prešite odeje iz zelo dobrega klota s fino belo vato . . , 67.— 88.— 115.— 120.— Gradi za madrace: Gradi za madrace, šir. 120 cm, navadni........ Gradi za madrace, šir. 120 cm, boljši ......... Gradi za madrace, šir. 120 cm, zelo tnpežen....... Damast gradi za madrace .19.50 Satin gradi za madrace, šir. 120 cm......... Damast gradi, šir. 120 cm, trpežen, zelo priporoč. . . . Damast gradi, čisto platno, šir. 120 cm........ Platnen gradi, črtasti, skoro ne-raztrgljiv ........ Raznot Inlet za perje, širina 80 cm . . Macoo inlet za perje, širina 80 cm ......... Inlet, širina 120 cm . • ■ ■ ■ 11.50 16.— 19.— 21.50 22.50 27.50 34.— 34.— 9.75 15.— 16.— Opozarjamo posebno še na naslov:' MANUFAKTURA MANICA kom dr. Mestni trg 17 Inlet za perje, širinj 120 cm, Din izredno dober......20.— Atlas gradi za blazine, širina 80 cm.........12*—» Atlas gradi za blazine, širina 80 cm, res fin......15.—» Atlas gradi za posteljnino, šir. 120 cm, najboljši.....22.— Gradi za moške spodnje hlače, dober.........10.— Marinegradl za moške spodnje hlače zelo fin in trpežen . . 13.— Klot za prešite odeje, barvasti 15.— Klot za prešite odeje, dober, v raznih barvah ...... 17.— Klot za prešite odeje, najboljši 22.— Brokat klot za prešite odeje, v raznih barvah......18.— Brokat klot najfinejši, širina 160 cm za prešite odeje . . 35.— Brokat svila za prešite odeje najboljša........60.— Oksford za moške srajce . 5-50 8.75 Puplin fini za moške srajce 11.— 17.— Fini puplin za damsko perilo v raznih barvah...... 9.75 Krasna svila za damsko perilo v raznih barvah ..... 14-50 L t. d. Razne ostanke belega blaga (za 1—Z rjuhi, kapni, blazini itd.) prodajamo po ie nižjih cenah. da se ▼ slučaju zamenjave naslova ne boste hudovali na nas. Odjemalcem izven Ljubljane pošljemo po želji vzorce blaga, ki pride v poštev Les Beseda i din daven dia. za šliro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din. Borovih drv oca 100 kub. m all vej, suhih, kupimo. Ponudbe na Josip KoLtaž ln ■inova, Kranj. 2113-15 Pohištvo Beseda 1 din, davek i din, za šifro all dajanje naslova 5 din Naj manj -il znesek 17 din. Spalnice kuhinje, posteljne mreže ln drugo pohištvo najceneje pri Andlovlc, Komenskega ul. 34. 1738-12 Več modernih spalnic lepih, eno Jedilnico in drugo pohištvo po zelo ugodni ceni prodam. — Ojled v St. Vidu nad Ljubljano št. 36 (tik po ■lednje tramv. postaje) 1716-ii Pohištvo novo ln že rabljeno, ki ga želite prodati ali sa mo dati t shrambo, sprejmemo ? posebni od deiek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev le v tem ocidelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo P so reklamo preskrbimo sami Sporočite nam na dopisnici al) uutno Prevo2 pohištva preskrbimo sami Ivan Math lan Ljubljana, — {Tyriev» 12. 70-12 Spalnico iz trdega lesa fcrodam radi odpotovanja. Naslor y vseh poslovalnicah Jutri. 207J-12 Obrt Beseda 1 din davek i (lin za šifro ali dajanje naslova 9 din Najmanj 81 znesek 17 din Žensko obrt Hatifim in predam krog odjemalcev. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod značko »Ljubljana 10.000«. 2087-30 Družba z o. z. se prevzame. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Družba«. 2050-16 Kompanjona(ko) išče industrija za izdelovanje v masi iskanega predmeta, ki se do sedaj izključno uvaža. — Preko 100% dobiček. Potrebno din 600.000 (eventuelno več oseb). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Konsum -zaslužek«. 2092-16 Beseda 1 din, davek a din. za šliro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Odda se v najem najmodernejše oprem ljeno, z vsem kompletnim Inventarjem, hotel kavarna in restavracija »Novak« na Jesenicah. Natančne informacije se dobe v Radovljici, Jan ko Novak, tovarna pletenin. 1580-17 Pekarno vzamem ▼ najem 1. maja, lahko že tudi prej. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2018-17 Garažo zelo prostorno, poceni oddam, event, takoj. Dr. Je-mec, Tobačna 6, 2118-17 [I Besed» 1 din dav-rt din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj Si znesek 17 din Delavnico suho in svetlo. Za manjšo obrt oddam. Na razpolago telefon. Smartinska cesta 10. 1950-19 Velike pisarne za večji urad, sedem velikih sob, celo drugo nadstropje na Novem trgu 3 odda za maj Kmetijska družba v Ljubljani. 1967-19 Beseda 1 din. davek s din. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj U znesek 17 din Dolgoročno posojilo Imam oddati vlogo Ljubljanske kred. banlce in vlogo Praštedione skupaj cca. din 400.000 kot posojilo na absolutno dobro hipoteko, fcUDOLF ZORE, Ljubljana Gledališka ulica 12. 1905-16 Uradniška in zasebna posojila V avezi vezane štednje in brezplačnega zavarovanja na večletno ugodno odplačevanje, dobijo državni, samoupravni nameščenci in upokojenci, oženjeni brez porokov. Vse informacije brezplačno pri pooblaščencu F. L. Klemen, Ljubljana, Go-spoavetska c. 10. Banka i žtedionica d. d. 239-16 Knjižice Mestne hranilnice Radovljica, kupim proti takojšnji gotovini. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12 2080-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke in Kmetske posojilnice, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 2057-16 Velik lokal za trgovino vsake vrste, na prometni točki takoj oddam Naslov: Ošabnik Alojzij, Ljubljanska 13. 1933-19 Lokal za obrtnika dvoje prostorov, oddam. — Vidovdanska cesta 1. Vprašati v gostilni. 2054-19 Mesarski lokal (ali za drugo obrt) na zelo prometni vogalni točki in križišču cest ▼ Ljubljani, takoj oddam. Posebno za mesarje dobra in sigurna eksistenca. — Vprašati pri Rovšku, Kolodvorska 35, I. nadstropje. 2091-19 Posest Beseda 1 din. davek a din za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj SI znesek 17 din Enodružinsko vilo (najmani 4 sobe) z vrtom in po možnosti z garažo kupim ali vzamem v najem z majem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Blizu mesta«. 1925-20 Enonadstropna hiša z obsežnimi trgovskimi lokali in delavnicami za vsako obrt radi smrtnega primera naprodaj Kupcu stanovanje gospodarja takoj na razpolago Ponudbe na ogl odd. Jutra pod 450.000 Ljubljana«. 1978-20 Stavbišče na najlepšem mestu Hrvat Primorja ob morju prodam. Naslov v "seh posloval. Jutra. 1138-20 „posesr Bealitetna pisarna Ljubljana HlkloSičeva cesta 4/U. proda: HISO dvostanovanjsko, vi-sokopritlično, zemljišča 1054 kv. m, Rožna dolina din 100.000, hipoteke 30.000. HISO visokopritiično, dvo-stanovanisko, komfort — Kodelievo din 140.000, hipoteke 30.000. HISO dvostanovanjsko, visokopritiično, Rožna dolina. din »35.000. HIŠO 7-stanovanjsko, eno-nadstropno, novejšo v Šiški, cena din 340.000. — Netto donos. 10%. Parcelo za Bežigradom za enonadstropnico, cena din 40.000. Parcele ob Wolesrski ulici po din 150 za kv. m. Parcele v bližini Stadiona, po din 80 za kv. m. 1808-20 Večje število parcel kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil Ima naprodaj gradbeno stro sovno Izobražen posredovalec: Kunaver Ludvik uesta 29 oktobra 6. Te .efon 37 33. Pooblaščen graditelj ln sodni ceni telj za nasvete brezplač no na razpolago 25-3fc Štiristanovanjsko vilo z lepim vrtom ln dvori ščem prodam. Rožna do lina, Pred jamska ul. 43 2040-20 Posestvo z 2 hišama za gostilno in trgovino pri farni cerkvi rentabilno prodam. Naslov v vseh po slov. Jutra. 2040-20 Varno naložen denar Prodamo kompleks osmih parcel skupno v najlepšem kraju ljubljanskega polja po primerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1975-20 Parcelo za vilo ugodno prodam ob Stre-liški ulici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »600 m««. 2039-20 Prodam hišo s prvovrstno obiskano gostilno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2036-20 Kmetsko posestvo zaokroženo, oddaljeno od Ljubljane največ 30 km, z najmanj 5 ha orne zemlje v ravnini kupim. Namesto tega kupimo pod Istimi pogoji tudi večji kompleks zem ljlšča, brez poslopij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna lega« 1713-20 Hišo ob TyrSevl cesti prodam. Pripravno za vinsko veletrgovino ali kaj sllčnega. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2082-20 Hišo v Domžalah s trgovskim lokalom in mehanično delavnico oddam takoj v najem. V hiši je lepo stanovanje. K hiši spada poslopje, primerno za večjo delavnico in velik sadni vrt. — Prodam lepo stavbno parcelo cca 1000 kv. metrov, ob glavni cesti v Domžalah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1942-20 Enonadstropna hiša prodam ob Celovški cesti, pripravno za vsako obrt ali trgovino in več parcel ali skupno. Alojz Arhar, Celovška cesta 80. Sp. Šiška. 2076-20 Staroznano gostilno 8 sob ln velika klet, ve lik gostilniški vrt ln kegljišče s približno 2 oraia zemlje se z vsem inventarjem radi družinskih razmer takoj proda 20. minut od gl. kolodvora v Mariboru. Potreben kapital 200.000 din. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Srečna bodočnost«. 1171-20 Prehrana Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Na dobro domačo hrano sprejmem dve gospodični aH gospoda, ev. tudi na stanovanje Naslov v vseh posi. Jutra. 2041-14 Beseda i din, davek s din, za šUro ali dajanj? naslova 5 din Naj man.! S) znesek 17 din Dvosob. stanovanje lepo sončno suho parke tirano, blizu tramvaja oddam. Dolenjska* c. 81 2029-21 Dvosob. stanovanje s' kabinetom, kopalnico, sobo za služkinjo ln souporabo vrta ln telefona oddam na Domobranski 21. L Močnik. 2044-21 Dvosob. stanovanje kabinet, kopalnica oddam takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1989-21 Dvosob. stanovanje kabinet, velik vrt ob Eelenl Jami oddam. Podrobneje Bernekerjeva 9. 1972-21 Stanovanje dveh sob s pritiklinami oddam stranki brez otrok za takoj v vili na Mirju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno Mirje«. 2038-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo oddam takoj Lepodvorska 3. 2070-21 Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, v centru, oddam za 1. maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2088-21 Dvosob. stanovanje solnčno, komfortno, z vsemi pritiklinami blizu banovine oddam z majem. — Dr. Jemec, Tobačna 6, telefon 34-94. 2117-21 2-sobno stanovanje odidam na Zalokar J evi 13. Ogled popoldne. 2123-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom oddam za maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2069-21 Enosob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami oddam. Mencingerjeva 31, Kolezija. 2037-21 Enodružinsko vilo s komfortnim stanovanjem in velikim vrtom oddamo v najem 1. maja 1939- Vsa potrebna pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica v Ljub-Ijni, Miklošičeva cesta št. 19 vsak delavnik med uradnimi urami od 8. do 14. ure (tel. štev. 25-21 in 25-22). 2062-21 štirisobno stanovanje komfortno, poleg sodišča oddam. Ponudbe pod »Plačilo, snaga« na ogl. odd. Jutra. 2094-21a Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje ìaslova 5 din Najmanj U znesek 17 din Enosob. stanovanje s kabinetom iščem za maj. Oddal j e nost od glav pošte ne več ko 20 minut. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Učiteljica v pokoju., 1278-21a Dvosob. stanovanje sončno, snažno, iščem za marec; 15 minut od centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 550 din«. 2102-21a Dvosob. stanovanje komfortno v sredini mesta Išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »To čen plačnik« 2030-21a Tri do štirisobno stanovanje v centru Išče tričlanska družina s 1. majem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«. 1656-21a Za marec ali pozneje Išče enosob-no stanovanje v Spodnji šlškl zakonski par brez otrok, ves dan odsoten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Trgovec 888«. Dvosob. stanovanje sončno, Išče gospa t cen trumu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. maj.« 2068-21a Dvosob. stanovanje s kabinetom in vsem kom-fortom, iščeta dve osebi za mesec maj ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Točen plačnik do 800«. 2052-21a Dvosob. stanovanje komfortno, s kabinetom, ev. trisobno, iščem za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V Šiški«. 2058-21a Stanovanje eno- ali dvosobno išče nujno tričlanska rodbina. Ponudbe pod »Navedba cene« na ogl. odd. Jutra. 2061-21a Dvosob. stanovanje komfortno, iščem za maj. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bližina Tivolija«. 2049-21a Štirisobno stanovanje iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jura pod »H. F.« 2089-21a Stanovanje štirisobno, komfortno, — iščem za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sonce«. 2086-21« Solidna stranka Išče za maj stanovanje s 4 do 5 sobami, z vsem modernim komfortom blizu Tyrševe ali Blel-weisove ceste, ali eno-stanovanjsko vilo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Trajen najemnik«. 2119-21a 2-sobno stanovanje za maj v modernem poslopju z dvigalom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 2120-21a 4-sobno stanovanje komfortno v mestu, najraje v vili z vrtom, išče mirna stranka. Vzame tud celo vilo v najem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Maj«. 1924-211 (NSERIRAJ V„JUTRU" Sobo odda Beseda 1 din davek s din za èuro ali dajanje naslova 9 din Najmanj U eneaek H din Lepo solnčno sobo v vili pn Sv. Jožefu, loupo raba kopalnice, poseben vbod event. z dobro doma io hrano, oddam samo gospodom, najrajši starejšemu vpokojencu 15. februarja. Sprejmem tudi v lepo veliko sobo sostanovalko z istimi udobnostmi. P. Martin, Kumanovska ul. 21, ob Streliški št. 30. 2000-23 Sobico malo sončno oddam ta koj. 2idovska tU. 3-H. 2028-23 Lepo sobo z uporabo kopalnice prikladno za oficirja od dam Tyrševa 69a-I. 2045-23 Veliko sobo prazno ali opremljeno, pripravno za pisarno, poseben vhod, strogi center, event. s hrano oddam. Ogled: Tyrševa Jakše, pošta Ljubljana 2, telefon 4703. 2005 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam za 15. februar v Fügnerje- vi ulici št. 6-III. levo. Vogal Ilirske ulice). Ogled od 12 h naprej. 2013-23 Prazno sobo solnčno, v centru, oddam 15. februarja. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2034-23 Manjšo sobo opremljeno, v vili oddam za 250 din. Souporaba telefona. Kocenova ulica 6, za Tobačno tovarno. 2067-23 Sobico z domačo hrano v strogem ccntru, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2060-23 Solidni osebi oddam takoj v sredini mesta lepo in toplo opremljeno sobo. Mestni trg 17, II., vrata 8. 1793-23 Kot sostanovalko sprejmem mirno gospodično, lahko tudi v skupno gospodinjstvo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2095-23 Sostanovalca sprejmem. Igriška 6, pri-ličje, levo. 2074-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam v centru. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2112-23 rUr Beseda 1 din davek a din sa «Uro ali dajanje naslova 5 din Najmanj « znesek 17 din Opremljeno sobo malo, čisto, zračno, s posebnim vhodom, iščem za 15. februar. Najraje v bližini Tivolija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Miren in čist«. 1019-23a Opremljeno sobo strogo separiran vhod, iščem Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takoj 77«. 2064-23a ;ABlI1M Beseda 1 din, davek i din za SUro an dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 11 din Svilene p in če, malteške mlade, čistokrvne, krasnega tamca in samico, ceno proda Kos, Tavčarjeva ul. 3-111 2063-27 Beseda 1 dm, davek 3 dm. za SUro aU dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Pozor kupci! Na dražbi prodana za polovično ceno petstano vanjska hiša z vrtom bil zu banovine. Vrednost 690 tisoč, sodno cenjeno 607,000. Obrestuje se po 8•/• Nadponudba naj manj 445.000 mogoča do 4. februarja pri sodišču v LJubljani. 1742-32 J2JZSE35ZBE beseda i din davek a dm, za SUro all dajanje naslova 5 dm Najmanj U znesek 11 din Izjava Izjavljam da nisem plačnik za dolgove, katero naredi bivša žena Jos. Modica, zlatarja v Ljubliani. 2014-31 Medeni teden priredi Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani, Tyrševa cesta 21 od 6. do 11. februarja. Brezplačna razstava in pokušnja medu in medice. Prodaja kontroliranega medu znamke »Medved« po znatno znižanih cenah. Vabljeni vti ljubitelji medu in medice. 1939-31 Zaupno osebo v Celju za diskretna opazovanja — iščem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Molčečnost«. 1056-31 vsaka oeseda 2 dm. davek 5 (Un. za dajanj, naslova 5 din najmanj SI znesek 20 dm. Zagrebčan doktor veterine, 36 let star, v drž. službi, s 4000 din dohodkov mes, in z gotovino 200.000 išče dekle ali vdovo isto tako do 36 let, Slovenko iz boljše rodbine, ali samostojno, z odgovarjajočo doto, radi ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zagreb«. 1945-25 Razno Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro all dajanje naslova 5 dm Najmanjši znesek 17 din. Pot do sreče Knjigo in ostal« nformacm dobite castoni, tke * obi lete na poznanega peihv ■rrafolog» Karm?ha Žalec 81 »7 CONTINENTAL mesečno po Din 200; za državne uslužbence po Din 100.— Ivan Legat, LJUBLJANA, Prešernova 44. MARIBOR, Vetrinjska SO. *a»EfMRAJ V „JUTRU" ! Moški, ki trpite na seksualni nevrastenljl odnosno impotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA 100 tablet 220 dm; 50 tablet 110 din. ki so jih mnogi zdrav nlkl preskusili ln so kot hormonski preparat odobreni. Lekarna Mr. Rotman, Beograd, Terazlje br. 5 Reg. 8. br. 5732-1934 " JŠ Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59. Sveže najfinejše norveško ribje olje ie priporoča bledim ir slabotnim osebam lz lekarne dr. G. PICCO LJJA v Ljubljani Naročniki »JUTRA« m »varovani n 10.000 Din. MEINEL*HEROLD t AL- T VC AMI C € £LA7««LA MARIBOR St 101 INDIO kupuje staro železo ln kovine, tekstilne odpadke, papir, žaklje, steklo Delo ln steklenice Celovška c. 67. Telef. 40-70. Med mestom in deželo posreduje aJotrov« malf idftsnlfe HIŠO prodam po zelo nizki ceni radi odpotovanja. Hläa leži na periferiji mesta par minut od cestne železnice, zidana tik pred vojno, dve nadstropji s štirimi stanovanji in enim obrtnim lokalom, v hiši Je vodovod, elektrika, kanalizacija» Poleg hiše je 800® metrov vrta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. NAZNANJAM CENJ. OBČINSTVU, DA SEM OTVORIL TAPETNIŠKO DELAVNICO S svojo dolgoletno prakso vam Jamčim, da bom izvrševal solidno in po zelo nizki ceni, radi tega, da si pridobim stranke. Prepričajte se sami JOŽE HABJAN IGRIŠKA UL. (za dramo) Umrl je v 73. letu gospod Adolf Pacher Šolski upravitelj v pokoju Pogreb bo v petek, Aie 8. februarja 1939 ob 15.30 iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Po želji pokojnika cvetje hvaležno odklanjamo in prosimo tihega sožalja. MARIBOR, dne 2. februarja 1939. Brez posebnega obvestila! Leopoldina, soproga; Anica, Irma, Milan, otroci