POSTNI N A PLAČANA V GOTOVINI Leto XIV. [Štev. 248 PNIK 1 TELEFON UREDNIŠTVA! 25-«7 i ll°RAVC: 25—67 In 28—67 I POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA! 46—91 Maribor, četrtek 31. oktobra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman » aoravl ali oo ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tollna 30 din. POSTNI ČEKOVNI BACUN- U.409 Cena 1 din 1.— Italijani zavzeli Breznico Italijanske čete so po hudih bojih zavzele cestno križišče južno od Prespanskega jezera - Boji se kljub slabemu vremenu razvijajo vedno bolg srdito Prekinitev diplomatskih odnošafev med Grčijo in Italijo — Angleške mine ob grških obalah — Grški obrambni sistem NEW YORK, 31. okt. Unp. Italijanska v°iska je včeraj po težkem bombnem na-fdu z letal zavzela mesto Breznico, od »oder vodi glavna cesta na Lerin in čez v°den k Solunu ter si s tem odprla pot v Makedonijo. Italijani so predrli okoli ? globoko na grško ozemlje. Brez-je padla po težkem 30 ur trajajočem j*0!«. Italijansko topništvo je obstreljeva-Srške položaje. Preden pa so Grki od- CARIGRAD, 31. oktobar. CBS. Vojne operacije na grško-albanski meji se ^zvijajo kljub slabemu vremenu vedno intenzivneje. Tako italijanska kakor gr-uradna poročila so zelo redkobesedna. Iz uradnih in neuradnih vesti bi bilo "^Sočc sklepati, da se je italijanskim četam posrečilo na dveh mestih vdreti za Jpaj kilometrov na grško ozemlje. Najgloblji je vdor v smeri iz Korice v “fezmco, ki so jo Italijani zasedli po hudem boju. Breznica je važna, ker leži v ®“žini križišča cest iz Albanije, BHolja v Jugoslaviji in Vodena, južno od Preš- inskega jezera. Vesti o večjem predoru proti Janini se ne potrjujejo. Angleške ,i0ine ladje so z minami zavarovale Grčijo na vzhodu in zahodu. Boji se nada-fujejo brez prestanka. Italijanski dvor 10 kilometrov streljujejo s topovi grške pozicije. V hri- J bih so hudi boji, koder uporabljajo Grki J gverilsko taktiko. RIM, 31. okt. CBS. V rimskih krogih nravi jo, da napredujejo italijanske čete v Grčiji brez velikih težav. Zavzeto je bilo mesto San Nikol. Rimski radio pravi, da se vsak čas pričakuje padec predsednika grške vlade Metaxasa. Zanikujejo se tudi vesti o uporih med Albanci ter se nasprotno zatrjuie. da so Albanci pokazali veliko volje za boje proti Grkom. ITALIJANSKO URADNO POROČILO RIM, 31. okt. Stefani. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je včeraj poročalo z grškega bojišča: Naše čete so nadaljevale svoje prediranje na grško ozemlje in strle odpor sovražnih zaščitnih čet. GRŠKO URADNO POROČILO ATENE, 31. okt. A. Ag. četrto sporočilo vrhovnega grškega poveljstva javlja: Na epirski fronti so se naši oddelki nekoliko umaknili z izpostavljenih postojank ter zasedli po določenem načrtu nove pozicije. Tu so se zadržali ves dan ter z obstreljevanjem sovražnika preprečili, da bi se ta pomaknil dalje. Drugod ni bilo nobenih izprememb. Sovražna letala so napadla Patras, več hiš je porušenih. Bombardiran je bil tudi Rion in Lepanto v Etoliji. Ubita je bila ena oseba, pet pa lažje ranjenih. V Lepantu je porušena šola. Vsa naša lovska letala, ki so stopila v boj z italijanskimi lovci nad albanskim ozemljem, so se vrnila v svoje baze. Grški vojni obrambni sistem CURIH, 31. oktobra. ZPV. Iz Aten po- druga pa skozi pokrajino Prevezo čez Ko-ročajo, da se je sodelovanje med grško in sani v Voden (Edeso) ter se konča 50 angleško vojno mornarico že pričelo in bo milj severnozahodno od Soluna. Italijan-v kratkem dobilo vidne izraze. Grčija raz- j ski sunki so usmerjeni v dve smeri: proti polaga z velikim številom modemih obalnih baterij, katere ji je dobavila Anglija že prej. Na albanski meji ima Grčija dve glavni obrambni črti. Prva poteka od obrežja čez Janino v Lerin (Florino), Janini in proti Solunu. Doslej se bijejo boji še vedno pred temi linijami, ki ne predstavljajo strnjenega sistema kakor n. pr. Maglnotova črta, ampak sistem utrdb v različnih globinah. lo _ 8Mi črto, so prizadejali težke izgube Nasprotniku v dveh bitkah. Prav tako podajo, da so grške čete bile potisnjene * krajev Janari in Nicolica na albanski fe». Italijani dovažajo s transportnimi atUami pojačanja v pristanišče Edda ter ^ Provinco Ciamurio. Trije valovi po 5 “°tobnikov so napadli Korintski kanal ter škodovali več hiš. ITALIJANSKO NAPREDOVANJE ATENE, 31. okt. CBS. Italijanske čete Napredujejo od albanske meje proti Jani- • » vendar se morajo povsod boriti z ^šklmi branilci. Čeprav Italijansko top-"‘Stvo težko obstreljuje grške položaje, *e Grki hrabro branijo. V pomoč jim je ‘Udi težek teren, ki skoro onemogoča ak-CJ*° motoriziranih čet. Okoli 500 italijan-sltih vojakov je bilo ubitih v Maltezani "a otoku Skarpanto od granat angleške Mornarice. ..ATENE, 31. okt. Unp. Atenska agenda zanikuje tuje vesti, da bi bile grške ^ete prepustile Janino. Drugod se po nev-,ralnih vesteh grške čete počasi umikajo **r^d italijanskimi, ki tudi strahovito ob- Prekinitev diplomatskih odnošajev VVASHINGTON, 31. okt. CBS. Po ve-steh iz Rima, ki jih potrjuje tudi Nemški dopisni urad (DNB), je grški poslanik Politis zaprosil pri italijanski vladi za svoje potne dokumente, kar pomeni tudi uradno prekinitev diplomatskih odnoša- jev med Grčijo in Italijo. V Rimu pričakujejo, da bo tudi italijanski poslanik v Atenah z vsem diplomatskim osebjem takoj zapustil Grčijo, čim zapusti Politis z grškim diplomatskim osebjem Italijo. Vloga Turčije in Bolgarije Obrambna črta nedotaknjena SOLUN, 31. oktobra. Reutev Italijanke čete set zasedle nekaj izpostavljenih Sk pred grško obrambno črto, črta sa-Jjja pa je še nedotaknjena. Italijanski alpi-^o že stopili v »oje. Grško vrhovno po-J%tvo je ukazalo, da se obrambna črta rfži za vsako ceno. Na enem mestu so za-^ italijanske čete v zasedo iz skritih mi-?®ljeskih gnezd. V Solun je prišlo okoli italijanskih vojnih ujetnikov. Grški r°gi mislijo, da ni nihče računal z grško točnostjo za obrambo ter je tudi vse skupaj prišlo prezgodaj. Solun še ni bil napaden iz zraka. Italijane, po številu 500 so aretirali, Nemci pa so na svobodi. Re-kvirirali so vsa vozila in tudi bicikle. NEURJE OVIRA PRODIRANJE CURIH, 31. oktobra. ZPV. Na Balkanu, tudi v Albaniji, severni Grčiji in južni Jugoslaviji divjajo veliki snežni viharji. Albanske gore so popolnoma zasnežene. Ta nenavadno naglo nastala zima znatno ovira vojaške operacije na albansko-grški meji. CARIGRAD, 31. oktobra. ZPV. Po poročilih iz raznih virov in krajev obstaja upanje, da bo mogoče italijansko-grški konflikt lokalizirati, lokaliziranje je pa nazadnje odvisno le od zadržanja Bolgarije in v nasledku Turčije. V Sofiji izjavljajo, da se Bolgarija ne bo mešala v ta konflikt, dokler bo Turčija ostala nevtralna, Turčija pa bo tudi stala ob strani, dokler bo Bolgarija ostala mirna. V tre- nutku, ko bi se Bolgarija vmešala v konflikt, bi pa bila tudi Turčija prisiljena zapustiti svojo dosedanjo nevtralnost. Naloga Turčije je torej »nevtralizirati« Bolgarijo in omogočiti na ta način Grkom, da bodo mogli vso svojo vojno silo uporabiti proti Italijanom. Kljub teniu bo Turčija podpirala Grčijo z vojnim materialom in drugimi dobavami. Diplomatska aktivnost v Moskvi VVASHINGTON, 31. okt. ZPV. Kaikor | leposiatiika von Schulenburga. Sovjetski poročajo angleški listi, posebno »Daily | listi in sovjetske oddajnice ne objavljajo Express«, so v Moskvi v teku razgovori nobenih lastnih komentarjev h grško-med nemškim veleposlanikom von Schu- j italijanskemu sporu. Samo »Pravda« je lenburgom in sovjetskim zunanjim komisarjem Molotovom o novem položaju na Balkanu in Bližnjem vzhodu. V Kremlju je sploh mogoče opaziti živahno diplomatsko delovanje, ki je nastalo zaradi italijansko-grškega spora in možnosti nadaljnjega razvoja dogodkov. Grški poslanik Dimantopuios je konferiral včeraj tudi z angleškim veleposlanikom sirom Staffordom Crippsom, italijanski veleposlanik Rosso je pa obiskal nemškega ve- včeraj objavila članek, v katerem poudarja izredni strateški pomen Grčije na Sredozemlju. Sicer se pa vsi listi omejujejo na objavljanje vesti iz Aten, Rima, Londona in Amerike. SOVJETSKA LETALA ZA GRČIJO LONDON, 31. okt, Reuter. V Solun je prispelo 134 letal, ki so bila še pred časom naročena v Sovjetski zvezi. Od teh je 45 bombnikov, ostala pa so lovska. Angleške mine okoli Grčije ik; LONDON, 31. okt. CBS. Druga angle-ka uradna vest o dogodkih v Grčiji j£avi, da so angleške ladje minirale Jon-® morje ter zaprle Patras ter Korintski aiiv. [\ja drugi strani pa so zaprle tudi ,°hod do Aten po morju. Admiraliteta ®ylia tudi, dd je dobila diplomatsko ob-t®stllo, da plovejo po Donavi iz Slovake veliki transporti nemških čet. LONDON, 31. okt. Reuter. Nič uradnih vestj ni iz Grilje. Zato pa je veliko več esti nevtralnih agencij, katerim pa se •5 Stne prisojati prevelike važnosti. Očl-imajo nasprotniki namen širiti vesti 1 britanski pomoči, potem pa, ko se iz-n?*ei° to vesti za neresnične, pride ve-J*0 razočaranje nad Angleži. Angleška oa iz razumljivih razlogov noče ob- javiti obsega in mesta angleške pomoči Grčiji. VRSTA ITALIJANSKIH DEMANTIJEV RIM, 30. okt. DNB. Na poučenem italijanskem mestu izjavljajo z ozirom na tendenciozno razširjene vesti v tujini, največ iz angleških virov o izkrcanju angleških čet v Solunu in na Krfu ter na ostalih grških zaščitnih mestih, da vse te vesti niso resnične in se zato demantirajo. Prav tako neresnične in docela iz- zati sedanje dogodke kot napad na grško civilizacijo. Kljub vsem simpatijam do klasične grške zemlje in naroda pa ne moremo dovoliti, da bi v njej zavzela Velika Britanija pomorske in letalske baze ter tako ogrožala glavne prometne žile Italije. RIM, 31. oklobra. Stefani. „Messag-gero“ piše o akciji Italije v Grčiji ter ugotavlja, da se mimo področja ob Kanalu in Egiptu odpira novo bojišče v Grčiji, onstran Jadrana. Grška je postala dejansko angleška posest, ker je stavila Londonu na razpolago svoje najboljše baze. Anglija je dala Grkom platonske garancije, kar pa Italija ne bo dolgo trpela. Italija je mišljene so tudi vse vesti o grškem vdo- zahtevala okupacijo nekaterih slrale- ru v Albanijo. Končno so enako izmišlje- gičnih točk, bila je zavrnjena. Grčija ne vse govorice o vstaji v Albaniji. Iz j lahko računa v teh bojih na vojsko vse Albanije prihajajo vesti, da je bila pol milijona mož, ki je izvežbaua po italijanska intervencija proti Grčiji spre-, francoski vojni doktrini. Angleži bile jeta z navdušenjem, 1 širiti vesti o uporih v Albaniji, narod Italijanski in nemški komentarji MILAN, 31. okt. Stefani. »Corriere della j se pa ne bo uprl, nego nudil pomoč Serra« piše o položaju Grčije ter pravi, | v boju proti Grkom, da je Metaxas s svojo okolico vsilil Grčiji j BERLIN, 31. okt. Stefani. Diplomatska politiko, ki ne odgovarja pravim interesom politična korespondenca komentira izme_ države. Nesrečno Grčijo je vrgel v roke njani brzojavki med Churchillom in Meta-Angležem. Plutokratski tisk hoče prika- xasom ter naglaša, da ni Anglija nikoli zamudila prilike, da v danem trenutku uresniči svoje načrte ekspanzivnosti na jugovzhodu Evrope. Zadnji dogodki so posledica neuspehov pred Dakarjem ter neuspele sabotaže petrolejskih polj v Romuniji, ki so jih zavarovale romunske in nemške čete s skupnim nastopom. V Londonu so se lotili novih nalog, poslali so na Bližnji vzhod Edena in »Daiiy Tele-graph« je ob tej priliki pisal, da ne bo Velika Britanija ostala v tem delu Sredozemlja nikoli v defenzivi. Podtajnik angleškega vojnega ministrstva Cross je 21. t. m. celo naglasil, da se Anglija pripravlja na ofenzivo. Tudi minister za kolonije, lord Lloyd, je izjavil, da je britanska ofenziva blizu. Po radiu je celo deja angleška letala napadla romunske petrolejske vrelce, Angleži pa zasedli važne strateške točke v Grčiji. »Times« so še 23. t. m. napisale, da je treba okupirati nekatere otoke v Egejskem morju. Vsi načrti Angležev so pa propadli, ker so se jim postavile dinamične sile osi po robu. Stran 2. »V e g e r n I k« Letalski napadi le v omejenem obsegu V letalski vojni med Nemci in Angleži, kakor tudi med Italijani in Angleži ni bilo včeraj in ponoči večjih dogodkov, vendar so se obojestranski napadi nadaljevali brez prenehanja VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 31. okt. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Neka vojna ladja, ki križari na visokem morju, poroča, da je potopila tri sovražnikove ladje, s skupno tonažo 18.400 ton. S tem je doslej potopljenih vsega skupaj 45.000 ton sovražnikovega brodovja. Neka podmornica je potopila neko sovražnikovo trgovinsko ladjo za 10.500 ton. Eskadrilje bojnih letal so tudi včeraj vrgle mnogo bomb na London in zadele cilj, zlasti v Indijskih dokih in v okolici Waterloojske železniške postaja Opazili smo nove požare. Bombardiral smo tudi druge vojaške objekte na južnem Angleškem, med drugimi vojno luko Portmouth in neko municij-sko skladišče. Pred Ramagatom smo zadeli dve ladji. Nato je nastal požar. Teh akcij so se udeležili tudi oddelki italijanskih letal. Zvečer smo z napadi na letališča v vzhodnih grofijah britanskega otočja razdejali hangarje in skladišča ?n zažgali mnogo letal, čez dan so se večkrat vnele srdite letalske bitke. Ponoči so se napadi na London še poostrili. V maščevanje za angleške nočne napade" na gosto obljudene pokrajine Nemčije smo vrgli na London spet več 100.000 kg bomb. Na obeh bregovih Temze so nastali novi požari v dokih in industrijskih napravah. Eskadrilje so bombardirale tudi liverpoolsko pristanišče in industrijske predele Birminghama in Conventryja ter druge vojaške objekte v severni Angliji. Položili smo mine pred mnogimi bri- tanskimi lukami. Britanska letala so preteklo noč letela nad Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo. Njihove bombe, kakor ponavadi niso prizadejale nikakršne škode na vojaških objektih. Zadeta je neka kmetska hiša. Pri tem je našlo smrt 6 odraslih in 2 otroka. V drugih krajih je poškodovanih nekaj hiš. Mrtvih in ranjenih je nekaj ljudi, med njimi tudi nekoliko Nizozemcev. Sovražnik je včeraj izgubil vsega skupaj 47 letal: 19 letal smo zbili v zraku, 27 jih je pa sestrelilo protiletalsko topništvo, ali pa smo jih uničili na tleh. Pogrešamo 17 nemških letal. DANAŠNJA NEMŠKA POROČILA BERLIN, 31. okt. DNB. Včeraj popol. dne So naša letala, kljub slabemu vremenu, križarila nad delom Atlantskega oceana. Blizu irske obale so opazila 5000ton-ski sovražni transportni parnik. Nemška letala, kj jim je poveljeval mlad poročnik, so ladjo napadla in jo zadela. Parnik se je potopil, posadka je bila še pravočasno rešena. BERLIN, 31. okt. DNB. Včeraj so nemška letala nadaljevala z napadi na London in okolico. Znanemu letalcu, majorju Gallandu je uspelo, sestreliti tri sovražna letala. Od početka vojne je major Galland zrušil že 49 letal. ANGLEŽI O NEMŠKIH NAPADIH LONDON, 31. okt. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so bili sinočni nemški napadi namenjeni v glavnem londonski pokrajini, srednji ter vzhodni Angliji. Napadi so bili v teku noči, pred zoro so prenehali. Niso bili večjega obsega in tudi niso napravili pomembne škode. Angleška letala so med slabim vremenom napadla pri. stanišča ob Kanalu in naprave v zahodni Nemčiji. LONDON, 31. okt. Reuter. Nocojšnji napad na London je bil kmalu končan, škoda je majhna, žrtev je tudi malo. Angleških letal je izgubljenih 5, nemških pa 9. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 31. okt. Unp. Navzlic suež' nemu viharju so angleški bombniki izvršili napade na Berlin ter razne druge cilje v Nemčiji. VČERAJŠNJE ITALIJANSKO POROČILO RIM, 31. oktobra. Stefani. Italijanski glavni stan je izdal včeraj sledeče 145. vojno poročilo: Naše čete nadaljuj‘ejo prodiranje na grškem ozemlju, ko so strle odpor zaščitnih čet. V Severni Afriki so sovražna letala bombardirala Bardio in Tobruk. Ubita sta dva človeka, prizadejane pa je tudi nekoliko stvarne škode. V Vzhodni Afriki je sovražnik skušal z motoriziranimi oddelki napasti Kasalo in Sabderak, a smo ga zavrnili. Mi smo imeli le malo izgub. Sovražnikova letala so letela nad Asabo in povzročila manjšo škodo, človeških žrtev ni bilo. PEŠČENI VIHARJI V EGIPTU KAHIRA, 31. oktobra. CNP. Nove težave v puščavski vojni so nastale s peščenimi viharji, ki se že v obilici pojavljajo. Peščeni viharji skoro onemogočajo vsako akcijo s motornimi vozili, ker prisiljuje pesek, da šoferji ustavljajo stroje vsih 15 minut ter jih čistijo. Gibraltar pripravljen na boj GIBRALTAR, 31. okt. Reuter. Obramba Gibraltarja je okrepljena z najtežjimi angleškimi topovi. Vse skalovje Gibraltarja je posejano s topovskimi cevmi, ki branijo vsak dohod s kopna ali morja. Skalnate kaverne so polne najrazličnejšega streliva globoko v hrib in trdnjavska garnizija je založena z vsem, tako da se bo lahko branila dolgo časa, ne da bi bila navezana na dovoz od zunaj. MADRID, 31. okt. Stefani. Davi je RIM. 31. okt. CBS. Zanikujejo se vesti o mirovnih pogajanjih med Francijo io Italijo ter se trdi, da Italija nikoli ne bo odstopila od svojih zahtev po Nici, Tuniziji, Korziki in Džibutiju. V1CHY, 31. okt. Ass. Press. Podpredsednik in zunanji minister francoske vlade Laval se je zopet vrnil v Pariz, kjer bo ostal najbrže več dni. Na poučenem m«-stu zatrjujejo, da bo nadaljeval pogajanja z zastopniki Nemčije. Glede odstopa francoskih oporišč na Sredozemlju izjavljajo, da o tem ne more biti govora. Ne zanikujejo pa vesti o pripravljenosti za odstopi-tev vojnega brodovja silama osi. čim tesnejše bo sodelovanje Francije s silami osi, tem ugodnejši bo njen položaj. 26.000 ameriških WASHINGTON, 31. okt. CNP. Roosevelt je včeraj govoril v državi Massa-chussetts ter izjavil, da je Velika Britanija doslej naročila že 14.000 letal v USA, uadaljnjih 12.000 pa jih bo v kratkem. Dejal je, da je angleško letalstvo danes neprimerno močnejše kot v začetku vojne. Prav tako pa se je povečala kapaciteta ameriških tovarn za letala. WASIIINGTON, 31. oktobra. Havas. Predsednik Roosevelt bo končal danes svojo volivno kampanjo. Včeraj je dospel v New England; obiskal je državo Connecticut. V Bostonu bo imel še velik govoi\ S tehnične strani je urejeno vse tako, da je Roosevelt stalno v stiku z Belo hišo v \Vashing- eksplodirala pred Gibraltarjem, v vojni luki, neka mina in povzročila precejšnjo škodo. Neznano letalo je letelo nad trdnjavo in najbrž posnelo s fotografskim aparatom utrdbe. GIBRALTAR, 31. okt. Reuter. Italijani so poizkušal] torpedirati angleške vojne lalje v pristanišču, vendar je eno torpedo eksplodiralo že pri vhodu v pristanišče, drugo pa je prišlo na špansko obalo in tam eksplodiralo. POMEN LAVALOVEGA IMENOVANJA ŽENEVA, 31. okt. DNB. Imenovanje Lavala za zunanjega ministra smatrajo v Vichyju za važen dogodek. »Temps« pripisuje imenovanju politični pomen prvega reda, ki v sedanjih prilikah presega običajne rekonstrukcije vlad. Imenovanje Lavala za šefa francoske diplomacije sankcionira novo politiko vlade pod vodstvom maršala Petaina. Laval je imel nalogo, da v popolnem soglasju s Petainom pripravi teren za nemško-francosko sodelovanje. Njemu tudi zdaj pripade dolžnost, da pripravi najpovoljnejše pogoje za podrobno sodelovanje med obema državama. letal za Anglijo Tovariie Boeing v Kaliforniji izdelajo 4 krat več letal kot pred vojno, Douglasove dvakrat, Curtissove pa 12 krat več. Skupno se je produkcija dvignila za 240%. Prav kmalu bodo USA izdelale 50.0C0 letal na leto. Pred 19.000 poslušalci je Roosevelt izjavil, da ne bo pošiljal ameriške vojske v Evropo. tonu. Wendell Willkie bo imel velik govor v Baltimooru. \VASHINGTON, 31. oktobra. Reuter. Čeprav nova anketa o razpoloženju javnega mnenja dokazuje, da pridobiva republikanski kandidat Willkie simpatije, vendar je velik del političnih opazovalcev trdno prepričan, da bo Roosevelt odnesel svojo tretjo zmago. Med novinarji so redki, ki upajo, da ho dobil Wiilkic vsaj 100 od 531 oddanih glasov. \Villkie se še dalje poslužuje v svoji propagandi ugovorov proti sedanji državni upravi, v kršenju tradicije, da se tretjič izbira isti kandidat in dalje naraščanja dolgov zaradi oboroževanj a. BOSTON, 31. oktobra. Reuter. Predsednik Roosevelt je imel v Bostonu svoj zadnji volivni govor. Prebivalstvo mu je priredilo navdušen sprejem, na zborovanju je bil govor neprestano prekinjen z vzplikanjem Rooseveltu. KITAJCI ZAVZELI NANING ČUNGK1NG, 31. oktobra. CBS. Kitajske čete so zavzele prelaz pri Lungčovu ter mesto Naning. VRAČANJE FRANCOZOV IZ ANGLIJE WASHINGTON, 31. okt. DNB. Na poti v Anglijo je ameriški parnik »San Francisco«, ki bo prepeljal francoske državljane iz Velike Britanije v Marseille. V Angliji je blizu 6000 Francozov. AMERIŠKA PRIPRAVLJENOST V ŠANGHAJU ŠANGHAJ, 31. okt. Stefani. Ameriški častniki v koncesiji Šanghaja so dobili nalog, naj ne zapuščajo kasarn, ker morajo biti stalno v pripravljenosti. • IZPUSTITEV NEMŠKIH INTERNIRANCEV V SIRIJI CARIGRAD, 31. okt. DNB. Prva skupina Nemcev, ki so bili internirani v Siriji, skupaj 13 oseb, med njimi žene in dcca, je dospela v dobrem razpoloženju v Carigrad. Vsi so izjavili, da so francoska oblastva v Siriji postopale dobro z njimi. Tudi ponašanje turških obmejnih organov je bilo korektno. JUBILEJ POSLANICE KOLONTAJEVE STOCKHOLM, 31. okt. DNB. Ob desetletnici delovanja sovjetske poslanice Aleksandre Kolontajeve v Stockholmu ji je švedsko zunanje ministrstvo izrazilo priznanje za kulturno delo švedsko-sovjetskega zbližanja. NEMŠKI BAGER ZA PERZIJO TEHERAN, 3!. okt. DNB. Včeraj je začel obratovati velik bager, ki so ga zgradili v nemški ladjedelnici v Nemčiji. Stroj lahko dvigne velike količine peska na uro. Uporabili ga bodo v perzijskih pristaniščih. Nemška vo|na ladja na Indijskem oceanu BOSTON, 31. okt. CNP. Ameriški vorni parnik »Exce!iency« je prispel ' Ameriko. Potniki vedo povedati, da je v Indijskem oceanu neka nemška vojn3 ladja potopila 6 tovornih parnikov. BERLIN, 31. okt. CNR Nemški vid poročajo o nemški vojni ladji, ki oper«3 »na visokem morju« in ki je potopil3/ angleški trgovske ladje s skupno tonaz° 18.400 ton. Vsaka označba ladje ter ffl€‘ sto operacij pa je ostala tajna. ROMUNSKO-MADŽARSKI SPOR BUKAREŠTA, 31. oktobra. Rador-Pooblaščeni krogi demantirajo trditev budimpeštanskega radia, da je vodja madžarske manjšine, ki je ostala v Romuniji, predlagal Antonescu, naj h* se vsa manjšinska sporna vprašanj3 rešila po mešani komisiji, ki naj h* proučila tudi stanje Romunov v Madžarski. Vlada in nje predsednik nist3 dobila nikakega podobnega predloga- NOV ŠVEDSKI PROTEST V LONDONU STOCKHOLM, 31. oktobra. DNB. švedska novinska agencija javlja, da je švedski poslanik v Londonu dobil nalog, u3i pri angleški vladi vloži protest zaradi P°* novne kršitve nevtralnosti švedskeg3 ozemlja po angleških bombnikih. Zahteval bo tudi odškodnino. Angleška letal3 so vrgla v torek bombe na Halsingborg- LOPEZ NI BIL ARETIRAN MEXICO GITY, 31. oktobra. DNB-Tu zanikajo vesti, da bi bil aretiran general Hektor Lopez. Ministrstvo voj' ske zatrjuje, da ni izdalo zadevni3 ukrepa o aretaciji generala. ANGLEŠKE NABAVE V ARGENTINI BUENOS AIRES, 31. oktobra. CBS. Velika Britanija je sklenila kupiti pol mi' lijona ton mesa ter 1 milijon ton koruze od Argentine za 160 milijonov dolarjev. FRANCOZINJA RODILA PETORČKE LENS, 31. oktobra. Havas. žena neke' ga rudarja je rodila petorčke. štirje dečki in porodnica so zdravi, deklica je umri3' PAPEN ODPOTOVAL V NEMČIJO CARIGRAD, 31. okt. CNP. Nemški poslanik v Turčiji Franz von Pappen jc odpotoval nenadoma iz Ankare v Nemčii0, ZOGU JE V LONDONU LONDON, 31. oktobra. CBS. Bivši albanski kralj Zogu je še vedno v Londona, čeprav je dobil različna poročila iz Albanije. ITALIJANSKI LIST O AMERIKI MILANO, 31. oflkt. Stefani. »Popolo^ d1 Roma« opisuje ameriška predsedniška kandidata ter pravi, da oba stalno zatrjujeta, da USA ne bodo šle v vojno. Roose' velt povrh še trdi, da USA niso podpisal® nobenega sporazuma s katero koli vlado- Govoreč o treh gasilcih, ki jih je Roosevelt poslal v London, pravi list, da bodo že imeli priliko spoznati, da je najbolj^1 boj proti požaru sploh ga ne izzvati. [V_____________ DUFF COOPER angleški propagandni minister ^ Borza. Curih, 31. oktobra. D e v P z e : Pariz 9.93 V*, London 17.10, NeiVJtori* .4.31, Milan 21.70, Berlin 172.50.' Italijani demantiralo mirovna pogajanja s Francijo Iz ameriške volivne borbe Uečnačrama Ulačfco Kos Zdaj mrak na zemljo tiho, tilio lega. na ncbu zvezda drobna plameni vetrič truden v sencah temnih bega °a breze k brezi, ki ob njem drhti. Pred mane lučke svetle zagorijo, rfk *'ce jo pelo, vriskalo vse dni. flcznana bol bila je, krik trpljenja, nitele ure v sanjah so noči. Prešteval zvezde sem, gradil v oblake, J* v žilah vrela sila je: mladost! a sem omahnil, hr, vt6nil v večne mrake, r°z nje... In zdaj kot vsi sem prah in kost.“ f^ila sem svet, ki sladki vzcvete v gaju, £ot zuezda, ki sc v noči zaiskri, ?.°tela*piti sem življenje v maju, lvela večno mlada srečne, dni. ja me je strla smrt, da sem uvela, Omamil ni je mojih žar oči. Slovenski kmet do danes še ni imel primerne eksistenčne stabilnosti. Priznati sicer moramo, da so bile tudi za kmeta dobe, v katerih je lahko zmanjšal svoje skrbi in težave, toda te so bile nepričakovano kratke ter so zapustile za seboj prej slabe, kakor dobre posledice. Kmet ni špekulant in konjunkturist in njegova zemlja tudi ne prenese raznih eksperimentov. V bojazni za svojo zemljo, ki mu je največja svetinja, se zato brani raznih novotarij, med katerimi bi mogoče nekatere tudi bile za njegovo gospodarstvo dobre. Vzrok temu so slabe izkušnje z poedinimi poizkusi, kmetov konservati-zem, največ pa pomanjkanje potrebnih denarnih sredstev za zboljšanje gospodarstva. Napačno pa je, če kdo še tudi danes trdi, da se večina kmetov še vedno, kakor nekdaj, brani poslušati nasvete izkušenih strokovnjakov, če jih v zadostni meri ne upošteva, ima zato gotovo zelo tehtne vzroke. Kmetija je največja loterija, ki vedno igra in zelo redko zadene. Skrb in težava sta dobro jutro in lahko noč kmetovega življenja. Želja po dobri letini je prvo voščilo za Novo leto: staro leto pa se pri kmetu vedno poslavlja z istimi besedami: »Daj bog, da bo drugo leto boljše od letošnjega.« Katero od gospodarstev je tudi toliko odvisno od narave, kakor kmečko? Nobeno! Vsak drug gospodarski obrat lahko kupi n. pr. sirovine drugje, če jih ne dobi doma. Kako naj kupi kmet, ko nima dovolj denarja, da bi nadoknadil škodo, ki je nastala zaradi slabe letine? Če pa kateri že denar ima, mora kupiti primanjkljaj zelo drago. Za kmeta moraš biti rojen, pravi ljudski glas. Resnične so te besede, ker kmet mora biti skromen, vzdržljiv, odporen in potrpežljiv. Pomladi, poleti in jeseni ga vežejo nase naporna dela in opravki, ki so premnogokrat v zvezi z nevšečnostmi vremena. Kmet tudi v zimi ne miruje. Vedno pajde delo in četudi je zima mrzla, ga lahko vsak dan najdeš zunaj pri opravkih. Nihče tudi ne more reči, da tudi za kmeta ne nastopijo dobre letine, toda teh je malo in nekaj dobrih letin, ne more odtehtati ene slabe. Naš kmet pravi: »To, kar prodam je poceni, kar kupim je drago.« V tel besedah se izraža vsa skrb Nemci so zadovoljni z Jugoslavijo »Vest iz ameriškega vira, da Je med Nemčijo in Jugoslavijo došlo do napetosti, je naletela na službenem mestu na posmehljive komentarje, ker tu ne vidijo razlogov, ki naj bi bili osnova takšnih :antazij. Tudi druge anglosaške vesti, ki se tičejo odnošajev Beograda do Berlina in Rima, so sprejete na uradnem mestu z izjavo, da so stiki z Nemčijo in Italijo prijateljski in da se zaradi italijanskega spora z Grčijo niso izpremenili. Na od-'očujočem mestu v Berlinu so sprejeli z zadovoljstvom demanti, da ni bilo izredne seje jugoslovanske vlade v zvezi z novimi dogodki na Balkanu, prav tako tudi Izjave odločilnih v Beogradu, da so vse tuje kombinacije glede napetosti na jugovzhodu zaradi novih zapletljajev Izmišljene, zlonamerne intrige, k? nimajo z mirnim zadržanjem Jugoslavije nobenih zvez. V Berlinu po takšnem zadržanju Beograda že v naprej Izključujejo možnost, da bi bila Jugoslavija potegnjena v konflikte, ki nimajo z njenimi življenjskimi interesi nobenih zvez«, poroča beograjsko »Vreme« po svojem dopisniku iz Berima. Dr. Maček bo narod obvaroval voine ,{UP ne ganil, ko me je objela, a zdaj kot vsi sem prah, le kup k kosti". ''Otrokom mati dala sem življenje, *°d srcem v b61i semv nosila plod, fl8e dala sem, vse, da bi lc trpljenj«, slo mimo njih, za srečno svetlo pol.. a me jc vzela smrt; zaman prosila j>.n»; „Glej otroke! Mali, bedni so!" 1 jok jc ganil, zemlja me je skrila. 'a večno jc ugasnilo oko.“ L’^°gat sem bil, ah, vse bil6 je moje, hal9, zlato so grabile i-oke, je prišla! Zaman zaklade svoje lonujal sem, sam6 za uri dve; vzela me je, v večnost, in neznano, (j- 1 drug da tukaj v prah zdaj trohnim . 10 so ostali zlasti tam, za mano, druge čast in blesk in slava z njim .., j^bog Sem bit in moral sem oditi, Jsjili ženo samo sred sveta ..." jrakaj sem moral olrok se rodili? ri..rd razbeljeno je čelo hlad, j„ c začele so zcmlj6 grabili, grob... Ah, kak nehal bi raci, kmeta in njegove družine. Dejstvo je, da so kmetovi pridelki takrat dragi, ko jih ima malo, in še sedanja vojna, ki je cene kmetovim pridelkom dvignila, je pokazala, da glavni izkupiček od dviga cen zopet ne pripada kmetu. Po vsem tem moramo ugotoviti, da je pridnost slovenskega kmeta in njegove družine brezmejna. Med našimi kmeti ni bogatašev, kolikor si je kateri izmed njih prihranil nekaj denarja, še danes od tega nima koristi. Nič ni zato tudi posebnega, če je dr. Vogelnik v gospodarski reviji »Tehnika in gospodarstvo« ugotovil, da je bilo leta 1900 samostojnih posestnikov še 128.522, leta 1932, pa že samo 17.799. In koliko je samostojnih še danes? Torej vsa pridnost in marljivost slovenskega kmeta, z njegovo skromnostjo vred, ni mogla preprečiti zmanjšanja števila samostojnih kmetskih obratov. Kdo je kriv temu stanju pri našem kmetu? Kmet gotovo ne. Njegovo gospodarsko življenje se mora ravnati po zakonih in uredbah ljudi, ki s kmetovim življenjem nimajo nič skupnega. Nedavno sem čital, naj se kmetu, ki ne zna ali noče upravljati svojega imetja skladno z interesom skupnosti, odvzame zemlja. Mi, ki živimo na deželi, ne vidimo opravičenosti v tej zahtevi. V preteklosti se slovenski kmet ni mogel i pregrešiti zoper interese skupnosti, katere glavni del sam predstavlja. Njegov ^položaj do danes je bil vedno podrejen, V ničemer odločujoč, bodočnost pa si hoče graditi skupno z interesom skupnosti in če se bo pregrešil zoper ta interes se bo istočasno pregrešil tudi zoper sebe. Do danes še tudi nikjer ne vidimo, da bi se interesi skupnosti v zadostni meri vzpostavili. Pri nas se pogoji za ustvaritev tega dela šele ustvarjajo. Slovenski kmet tudi ni glavni krivec, če se n. pr. njegov poljedelski obrat ne more primerjati z onimi v nekaterih drugih državah. Mladi delavci kmečkega gibanja smo prepričani, da bo slovenski kmet rned prvimi, ki bo intenzivno sodeloval pri gradnji interesov skupnosti. On na to graditev že dolgo čaka* Današnje misije-nje kmeta, posebno mladega kmečkega rodu, je tudi jamstvo, da se kmet vedno bolj in bolj sproščuje napačne vzgoje preteklosti in postaja miselno samostojen človek, ki so mu pravičnost* poštenost in delavnost že od nekdaj merila za odmero plačila. Zemlja in kmet sta nerazdružljiva. Slovenski kmet pa bo z veseljem pozdravil vse stvarne ukrepe v gospodarstvu, ki bodo jamčili, da se'bo donos njegovega obrata povečal. To je tudi razumljivo: s povečanjem donosa se bo tudi zboljšal njegov gmotni položaj.« Rešitev kmečkega vprašanja naj se torej ne smatra več kot trenutna politična zadeva, nego kot zadeva, katere pravilna rešitev bo trden temelj naše države L. Adamič: Slovanski narodi bodotemelgna sestavina Znani pisatelj, slovenski izseljenec iz 31ata na Dolenjskem, Louis Adamič je zdal v Ameriki (USA) obširnejši spis o aznih narodnostih, ki živijo v okvirju severno ameriških druženih držav. V tem spisu ugotavlja Adamič, da živi v USA še 350.000 Indijancev domorodcev, 13 milijonov črncev, 250.000 Kitajcev in Japoncev, 8 milijonov Slovanov, okoli 7 milijonov Nemcev, 4 in pol milijona Italijanov, 3 milijoni Skandinavcev, okoli pol milijona Francozov in francoskih Ka*-nadcev ter prav tako število Mehičanov, Madžarov, Litvancev. Fincev, Nizozemcev, Švicarjev in Grkov ter 3 in pol milijona Ircev. Po veroizpovedi so na prvem mestu protestanti, koj za njimi pa katoličani, ki jih je 22 milijonov. Pravoslavcev je 6 milijonov. Zelo pa je poraslo število Židov, ki je že doseglo 4 milijone. Izmed raznih ameriških »manjšin« je torej ena najmočnejših slovanska. Pisatelj Adamič pa se je lotil kaj nehvaležne naloge, tla namreč vse ameriške »manj-šine» zvari v enotno ameriško narodnost. V ta namen je bil osnovan Splošni svet za ameriško narodno edinstvo (Co-mon Couucil for American Unity). Težka naloga, toda Adamič upa, da jo bo moči uspešno rešiti. Ne pozabi naročnine! Metamorfoza vojne v senci Soluna Vloga Balkana v minite svetovni vojni — Diplomatska in vojaška bitka za izkrcanje pri Solunu — Kaj je zavleklo vojno za 44 mesecev — Današnji Balkan »Solun je kraj, od koder lahko prizadenemo osrednjim silam silovit udarec v hrbet. Srbski vojski je treba pomoči in generali naj razmišljajo o tem«, je dejal 1. 1915 LLOYD GEORGE, ko so zavezniki razpravljali o Pašičevem predlogu izkrcanja zaveznikov pri Solunu. Predlog je propade!, pravi Lloyd George v svojih »Spominih«, ker je zmagala teza vojaških strokovnjakov, da je treba najprej premagati trdnjave Dardanel. Posledice niso izostale. Izredno razčlenjena, v pester mozaik držav razrezana Evropa nima nikjer na svojem celinskem trupu občutljivejših geopolitičnih področij, kakor je baš nje južnovzhodni del. Tu se pogreza Sredozemsko morje z Jadranom na eni ter Egejskim in Črnim morjem na drugi strani globoko v evropski trup. Zato je naravno, da so bile dežele na obalah teh morij že od nekdaj ne samo tarča vojnih pohodov narodov iz bližnje Azije, nego tudi v nasprotni smeri priroden most za neugasle težnje srednjeevropskih sil, zagospodovati preko Balkana deželam Bližnjega vzhoda. Daleč na jug sproščen Balkanski polotok, z vzhoda moleča Mala Azija, široko zaledje obsežnega Podonavja, predvsem pa ogromno rusko prostranstvo, ki se odpira z najrazličnejšim bogastvom za severnovzhodnimi obala mi Črnega morja, tvorijo najbistvenejši potencial evropske politične zgodovine zadnjih sedemdeset let. V stikališču geopolitičnih silnic, na važni evrazijski preseki —- Dardanelah, kjer struji veletok prometa iz prostrane celinske Evrope v1 Sredozemlje, pa je prej ko slej ostalo težišče interesov tako pomorskih, kakor celinskih sil Evrope. Balkan 1914 Boji na Balkanu nas znova postavljajo pred najrazličnejše možnosti nadaljnjega razvoja evropske vojne. Ni samo slučaj, da sc je tukaj sprožilo, neposredno pa tudi končalo krvavo klanje zadnje svetovne vojne. Balkan je bil, ki je vznemirjal vsa diplomatska žarišča sveta pred letom 1914 in kasneje, tu se je prav za prav tudi poigrala zgodovina z usodo srbskega in ruskega naroda ter po golem naključju in sili razmer zavlekla boje še za nadaljnjih štirideset mesecev vojne. V geopolitičnem pogledu je bila Evropa pred prvo svetovno vojno razcepljena na dva tabora: na eni strani centralne sile, Avstro-Ogrska in Nemčija, na katere so bile vezane simpatije Bolgarije in zavezništvo Turčije, na drugi strani pa Anglija, Francija, Belgija, Črna gora, Srbija in Rusija, ki so tvorile kasneje z Romunijo, deloma Grčijo in Italijo oklep okrog centralnih sil. Jeseni 1914, ko je bila na mah poteptana Belgija, se je od Baltika do černovic razlila ognjena fronta dveh taborov. Srbska vojska je po tridnevni bitki na Ceru vdrla v Srem in čez Drino dosegla Romanjo planino pri Sarajevu. V novembru istega leta je vstopila Turčija v vojno. Odprla so se nova bojišča pri Suezu, pri Perzijskem zalivu in na Kavkazu. Radoslavov je v Bolgariji na tihem čakal trenutka, ko bo lahko vstopil v vojno na protisrbski strani. V Romuniji je ljudsko razpoloženje zahtevalo osvobojenje Transilvanije. Zaveznikom se je tedaj nudila najlepša prilika, da zadajo centralnim silam odločilen udarec na najobčutljivejšem mestu — na Balkanu. Rusi so čakali le 400 km daleč zakopani v Karpatih na zvezo s srbsko vojsko. Poldrag milijon mož združene rusko-srbsko-romunske ofenzive, ojačene s francoskimi in angleškimi četami preko Soluna, naj bi po srbskem načrtu vdrlo v Podonavje ter v razmeroma kratkem času zapečatilo usodo svetovne vojne. Izkrcajte čete — v Solunu! LIoyd George se je že 1. januarja 1915 zavzel za ta velikopotezni načrt srbskih strategov, podobnega mišljenja je bil Briand ter francoska generala Castelneaux in Galliene. Francoske in angleške čete naj bi se po načrtu izkrcale v Solunu in pričele s pomočjo Srbije in Rusije aprila 1915 veliko ofenzivo proti .Budimpešti in Dunaju. Toda zavezniški generalni štab se ni strinjal s tem, bilo je škoda vsakega vojaka z zahodne fronte. Zamujen je bil najugodnejši trenutek, ki je potegnil za seboj plaz usodnih posledic. In preden je prišlo spoznanje, je , morala angleško-francoska mornarica prestati še bridko preizkušnjo pri poizkusu predora skozi Dardanele. Ogromni ruski vojski je zmerom bolj primanjkovalo streliva in orožja, da bi našla pot do nje in da bi presekala veliki most, ki je vezal centralne sile preko Bolgarije in Turčije z Bližnjim vzhodom, se je predvsem Anglija odločila namesto izkrcanja v Solunu na sunek v Dardanele. Le ure ie - in Dardanele bi padle Dardanelska ožina, 67 km dolga, 3 do 7 km široka potopljena dolina nekdanje reke, je bila v prvi svetovni vojni vsa obdana od močnih trdnjav, ki so jih Turki zgradili pod vodstvom nemških častnikov. Sredi ožine so bile položene mine in ko so se v ranem jutru 19. februarja 1915 pojavile pred vhodom v ožino zavezniške ladje, so jih sprejele z ognjem turške baterije pod poveljstvom nemškega maršala Liman von Sandersa. Zavezniške ladje je vodil angleški admiral Carden, poveljeval je akcijam francoski viceadmiral Robeck. Težke 30.5 cm granate je bruhalo 5 francoskih in 10 angleških ladij več dni na dardanelske utrdbe. Dne 7. marca so prešle ladie k odločilnemu napadu, se približale glavnemu polju turških min in začele obstreljevati največje utrdbe ob ožini. Naenkrat je pa nastala silna eksplozija, v poldrugi minuti se je potopila francoska oklopnica »Bouvet«, 700 mož je požrlo morje. Skoro na to se je potopil dreadnought »Inflexible«, gigantska borba je dosegla višek. Že so gorele trdnjave Dardanos, Hamidije in Chanak ter utihnile v morju smodnikovega dima. Tedaj sta pa bili podminirani še oklopnici »Irregistible« in »Ocean«, težko poškodovana »Gaulois« se je morala umakniti. Vrhovni poveljnik zavezniškega brodovja je zaukazal splošen umik — Carigrad je bil rešen. In to v trenutku, ko bi morala zavezniška mornarica, kakor se je kasneje izkazalo, vztrajati le še nekaj ur, ker so bili Turki že pripravljeni na predajo... Usodne posledice In kasneje? V poletju in jeseni se je vodila huda borba za Galipoli, kjer so izkrcali zavezniške čete. Turki so se ljuto borili, nemška podmornica je potopila še dve angleški oklopnici. Sinrt je pobrala na Galipoliju nad 200.000 zavezniških vojakov, ponesrečena odprava je bila na tihem likvidirana ... Namesto k Solunu, je tedaj poteza k Dar- danelam povzročila strašno dramo na Balkanu. Avstrijske čete so vdrle v Srbijo, 14 av-strijsko-nemških armij je naskočilo rusko fronto. Od Baltika do Bukovine je grmelo na tisoče topov, vse jeseni pridobljene ruske zmage so bile zaman. Italijansko oklevanje ob Soči je še pospešilo nemški vdor v Brestu Litovskemu. Katastrofa Nikolajevičeve armade je bila popolna, Bolgarija je stopila na stran osrednjih sil, srbska vojska je morala na strašno pot preko Albanije. Zaman je bil tudi romunski sunek v poletju 1916 v Transilvanijo, Moldavijo je zasedel Mackensen. šele ko je bilo srbsko trpljenje na višku, so se spomnili zavezniki znova Pašičeve zamisli — solunske fronte, kjer so zavezniške čete šlirideset mesecev kasneje, kakor bi lahko prej, neposredno pripomogle h koncu prve svetovne vojne. Za sultanovo - Kemalova Turčija Spet grme topovi na Balkanu, znova sliši prebivalstvo bitoljske kotline odmeve kano-r.ade za gorami. Toda to pot ni to odmev srbskega odrešilnega orožja za Kajmakčala-nom, kajti politični obraz Balkana je danes ves drug kakor je bil pred leti. Boji se razvijajo pred južnovzhodnim licem svobodne, nevtralne Jugoslavije, še je ob njej tudi nevtralna Bolgarija. Kakor pa nekdaj v svetovni vojni le začasno, stoje danes Rusi s svojo mejo na grebenih Karpatov, v plodni Romuniji so nemške čete. Bivša sultanova Turčija, ki je leta 1914 bila še gospodarica ob Suezu in Perzijskem zalivu, danes sicer nima nekdanjega obsega. Tudi ni več vključena v velik geopolitičen voz Viljemove Nemčije, ki je segal od Berlina do Bagdada. Toda Kemalova zapuščina, prerojena in modernizirana Turčija, je po svojem zemljepisnem položaju neprimerno bolje izvežbani armadi kakor t>eK' daj, še vedno odločujoč činitelj nad Darda-nelsko ožino, kjer se ji za kosom sveta na evropski zemlji odpirajo možnosti intervencije v primeru, da bi se v svojih interesih M* tila ogroženo. Nekdaj tesna zaveznika, Bolgarija in Turčija, zdaj ljubosumno pazita na vse posledice, ki jih utegne sprožiti vrvenj® na albansko-grški meji. Italijansko-nemški lfl" teresi na Balkanu, še vedno skrivnostni P°‘ gledi Moskve na probleme okrog črnega morja in Dardanel, sporedno s tem sovjetski oa-nošaji do zadržanja Turčije ter življenjsko tangirani interesi Velike Britanije na tleh BM' njega vzhoda zavijajo področje Balkana^ v vprašanja, katerim še nihče ne ve dokončne rešitve. In kakor v prvi svetovni vojni, se tud* to pot oglašajo zgodovinska imena Soluna M Dardanel, dveh točk svetlega in žalostnega spomina zavezniških podvigov v minuli volni... ,\ Švedska — Jugoslavija Ali bo res prav tu, na sektorju od Soluna do Carigrada, presekan gordijsjd vozel raz* računavanj na evropski celini, dokončno raz* krita sfinga sovjetske uganke in odprta P°* k življenjski žili angleškega imperija, Suezuf Najsi bo kakor koli, eno pa je gotovo: zakon narave in geopolitični aksiomi so terjali, *» je v vojni za Norveško med Anglijo in Nefl*' čijo ostala zaradi sovjetskih interesov švedska nedotaknjena; taisti zakoni in aksiomi ve' levajo na Balkanu, da mora ostati v spor*1 med Italijo in 'Grčijo, odnosno Veliko Britanijo Jugoslavija zaradi lastnih in drugih inte' resov izven vojne. In Jugoslavija si želi živeti v miru in svobodi, ki si jo je ustvarila po S1' madah kosti baš s solunske fronte, v mejah' ki jih je začrtal potok prelite krvi nje največjih sinov — solunskih junakov... Ivo Lapajne Pomorske velesile in vo^na Francoski admiral K. Castex, strokovnjak v pomorskih vprašanjih, je še pred zlomom Francijo napisal: „Čudno je, da pomorske sile potrebujejo pogostokrat mnogo časa, preden se prepričajo, da prelc nevarnosti vsem, predvsem pa njim. Pomorska sila navadno v prvi vrsti meni, da bo ostala na strani vojne, ki se vodi na celini ter trgovala mirno dalje. V svoji izolaciji je prepričana, da lx> lahko obdržala plodonosno prevlado na morju daleč od sporov na celini in štela tako rekoč točke pri sporu drugih. Zato začne največkrat kot opazovalec vojne, šele pozneje se zave nevarnosti. Vidi, da je sama ogrožena in mrzlično poseže v boj, v katerem igra potem trdovratno in strastno svojo vlogo". Dopisnik ,,Ne\v York Ti-mesov1' pa poroča iz Londona, tla „ne more nihče trditi, da sc narod na oblegajočih otokih ne zaveda izkušenj, ki se mu še bližajo. John Buli daje vsak čas dokaze svoje legendarne upornosti in zdfž-ijivosli. Povprečni Anglež daje na znanje, da sc bolj boji mira, nego vojne“. Se |tn-teresantnejša je izjava neke stenogratinje v Londortu, ki je dejala, da sc ne bi hotela vojskovati proti Angležem, ko vidi vsak dan toliko krepkih, stasitih Avstralcev in Novozelandcev na ulicah prestol- USA žive še v atmosferi Francife iz L1958 Bivši ameriški poslanik v Parizu William Bullit je v svojem govoru v Chicagu vzkliknil: »Zdaj je čas, da se z vso naglico oborožimo, če nočemo, da bo prepozno. Hitimo sicer z oboroževanjem, vežbamo sto tisoče mož, gradimo z veliko naglico ladje, letala in drugo orožje, toda ameriški instinkt samozaupanja in varnosti še vedno tiči v narodu. Večina Američanov ne občuti, da je treba delati naglo, z izjemo onih, ki so preživeli tragedijo Francije. Atmosfera v Ameriki je danes podobna oni, ki je vladala v Franciji le- ta 1938. Z izjemo vojakov in dela uradništva živimo v Washingtonu še vsi, kakor da nam je mir trajno zagotovljen. Večina Američanov meni, da bo mogoče izdelovati na veliko letala, 'topove in tanke, ne da bi bil državni proračun le malo obtežen. So Američani, ki se jim zdi škoda žrtvovati blagodati delavskega 40-urnega tedna. Prav taka je bila politika Francije pred sedanjo vojno. Zato je moralo priti do poraza tako na diplomatskem kakor vojaškem polju.« Priznanje Američank angleški ženi Ameriška književnica Klaire Boothe je napisala v »New York Herald Tribune« članek, kjer pravi med drugim: »Mimo ostalega orožja je treba naglasiti, da je prava moč Anglije v neverjetni morali civilnega prebivalstva Velike Britanije. Vsak neborec v Angliji je prepričan, da je zaščitnik kulture, tradicij, umetnosti, znanosti, religije, prava in odnošajev med ljudmi svoje domovine. Trdno je prepričan o demokratsko edino pravilnem načinu življenja in zato je ves v borbi. Je to mnogo večja zaščita Anglije kot so visoke stene na obali Dovera.« Soproga Roosevelta pa je poslala Angležinjam brzojavko: »Z vedno večjim občudovanjem spremljajo Američanke mirno in hrabro zadržanje Angležinj v trenutkih največje preizkušnje. Zaupanje in požrtvovanje, kakor tudi odlična organizacija angleških žen bo zapisana v zgodovini. Podpora, ki jo dajejo svojim borcem, bo pripomogla k zmagi, Pa četudi se bo treba boriti v še težjem položaju-Prejmite te moje in vseh Američank čestitke ter tudi našo vero, kakršna preveva Angl6* žinje same.« 700.000 ha neplodne zemlje nameravajo, kultivirati nemške oblasti na Poljskem. Pn Roznovu in Czihovu na Dunajcu bodo zgradi' li dva velika jeza. Tako bo pridobljenih 200 tisoč ha prej zamočvirjene zemlje. Visla se bo dvignila za 25 cm. 15.000 ton sira več na mesec, kakor doslej* bo dobavljal Novi Zeland Veliki Britaniji. 18.657.000 akrov zemlje je zasejane z bombažem v Indiji. Obremenitev tovornih vagonov za 1000 kg nad normalo je dovolila nemška vlada. Da se promet še bolj pospeši, je določenih za izto-varjanje 10 ton šesturni, za tovore nad 1® ton pa osemurni čas, piše »Kolnische Zci' tung«. HENRY FORD znan ameriški industrialec Kultura Gorki kot novinar Iz Nižnje^a Novgoroda se je Maksim Gorki preselil v Samaro, kjer je zamenjal različna priložnostna dela s stalnim poklicem; Nikolaj Ašesov, urednik »Samarskaje Gazete«, mu je namreč ponudil, s pogojem da vsak dan napiše listek, 100 rubljev na mesec in mimo tega še tri kopejke od vrstice za leposlovne priloge. Doslej je Gorki pisal za časnike in časopise samo leposlovna dela, posihmal pa je postal tudi publicist. Pri »Samarskaji Ga-zeti« si je naglo utrdil svoj položaj. Ko se je Ašesov izselil iz Samare, je bil nekaj časa njen glavni urednik. Vsekakor je bilo Gorkega najzanimivejše publicistično delo v rubriki »Med ostalimi'. Tu je neusmiljeno, žgoče in ujedljivo napadal vso samarsko zaostalost, omejenost, otopelost, dolgočasje in krivice. V tej rubriki se je podpisoval Jehudiel Hlamida. In kot Hlamida si je nakopal tudi stalno negodovanje in jezo domala vseh Samarčanov, ki jim ni bilo nič kaj všeč, da jih moti v njihovem provincialnem životarenju in delu, ki je bilo polno se-j bičnega izkoriščanja, "socialne brezbrižnosti in : krivičnosti. Vse to je že bilo nekako v navadi in ustaljeno; zdaj pa se znajde neki ne-: potreben Hlamida, ki je pričel njihov že od zdavnaj ustanovljeni življenjski tek brezobzirno razkrinkovati in se mu rogati. Katerega poštenega malomeščana bi tako pisarenje neki ne vznemirjalo in togotilo? Gorkega listki so napadali mestne razmere, ulično nesnago in prah, konjski tramvaj, škandalozne razmere v bolnišnici, surove šale meščanov, neskončne in brezuspešne komisije mistne uprave in magistrata, krivično ravnanje in izkoriščanje železniških uslužbencev, skratka vso krivico, dolgočasje in omejenost pokrajinskega mesta. Obtoževati in razkrinkovati je smel kajpada samo v dovoljenih mejah. Zato niso bili njegovi članki naperjeni toliko proti določenim osebam, kakor sploh celotnim razmeram mesta. Najodločneje je napadal sivo, brezoblično in brezdušno gmoto meščanov, v kateri je videl glavni vzrok lenobe in surovosti ruskega življenja. Za to je porabil kakršne koli dogodke, ki so prav tedaj zanimali samarske meščane. Tako je n. pr., ko so bili izdani ukrepi proti tekanju svinj in drugih domačih živali po sa-marskih ulicah z največjim odobravanjem pozdravil boj proti svinjariji sploh. Pri tem je opozoril dobre meščane, da je zmaga nad samim seboj najtežje dosegljiva zmaga. Ob priliki otvoritve nogometnega igrišča je bil Hlamida v svojem članku takisto kakor navzočne dame navdušen nad prekrasnimi nogami, naj- različnejšimi oblikami in postavami vrlih nogometašev ter je napovedal, da gospod)® športniki ne bodo več kvarili svojih krasni*1 nog v uličnem prahu in nesnagi, ampak se bodo sprehajali po glavi, ki je za nje tak° docela odveč in nepotrebna. Ko so prišli liliputanci gostovat v Samaro, je spet pisal, da bodo imeli pritlikavci v mestu ogromen uspeh, zakaj vsak meščan s® bo veselil ljudi, ki so šc manjši in še bou nebogljeni od njega samega. Nekoč je napadel nekega tovarnarja, ki J? zakrivil po svoji malomarnosti veliko nesrec v svoji tovarni. Tovarnar je poslal listu dopis, v katerem imenuje Gorkega nositelja bacilov in bolezni v zdravem organizmu. Ke pa tudi ta članek ni zalegel, je tovarnar najel in plačal dva delavca, da sta Gorkega napadla. Kasneje se je Gorki z enim od nj*)4 spoprijateljil in izvedel, da sta za svoj tru“ dobila — tri rublje. Publicistično delo je Gorkemu vsekakof zelo koristilo. Naučil se je točno opisovat* majhne, vsakdanje dogodke. In prav v *ern je kot pisatelj tako resničen in velik. čeprav se je Gorkega pisateljski talent v Samari vidno uveljavil, vendar meščanska družba tega ni hotela videti in priznati. K°,‘ doživel ogromen uspeh v moskovskem hudo-žestvenem teatru, se je vsa Samara na m° čudila in ni hotela verjeti. »Je li to on?« se spraševali. »Gorki, Hlamida? Ta že ne more biti...« !• ®- Preskrba sol z drvmi in premogom „ Kmalu bo tu trda zima, ko bo treba po solskih učilnicah temeljito kuriti. Zato je sedaj aktualno vprašanje oskrbe šol s kurivom. Lanskoletna izkušnja, ko so marsikje šolski otroci prezebali in ko so bili ponekod razredi zaprti po mesec dni, odločno narekuje nakup večje količine drv in premoga. Toda lani so bila drva Po 50 do 80, dočim so sedaj po 100 do ISO dinarjev. Velika razlika, saj pomenja 100 lri še več odstotno podražitev! Njeni Vzroki so znani in . za to v to ne bomo vrtali. čeravno je dejstvo, da so drva podra-žena, že dolgo znano in, čeravno so bili merodajni o tem že zdavnaj obveščeni, so vendar postavke šolskih proračunov za nakup kuriva še vedno takšne, kakršne so bile prej. Prošnje za naknadna zvišanja so bila doslej zaman! Mnogi apelirajo na kmete, češ, naj dajo šoli drva ceneje z ozirom na izjemne razmere. Toda, kako moremo zahtevati takšno ši-rokogrudnost in uvidevnost od človeka, ki je prišel po dolgih letih do malo boljšega izkupička in, ki so mu morda drva v tej draginji edino prodajno blagol? Popolnoma drugače je treba rešiti to vprašanje. Ne krčiti izdatkov tam, kjer je prizadeto zdravje otrok in kjer lahko trpi redno šolsko delo! Za kurivo naj bodo oskrbljeni zadostni izredni krediti in to v najkrajšem času, tako da nas ne bo prehitela zima. Za našo šolo mora biti dovolj denarja tudi danes, čeravno so izjemne razmere! Pomoč poplavljeni Pesniški dolini! Težko je najti pokrajino, ki bi bila letos tako pogosto prizadeta kot je Pesniška dolina. Predvsem je to oni del doline, ki leži ob srednjem, nereguliranem toku reke Pesnice. Naliv v eni sami noči ie zadostoval, da se je drugi dan ta dolina znašla pod vodo vse do vznožij bližnjih gričev in hribov. Žalosten pogled na ■ta že sedmi letošnji potop naše doline! Se huje pri srcu pa je onim, ki vedo, kaj vse jim pokriva in ogroža ta voda! Na Prvem mestu so to poljski pridelki, ki so radi vednih vremenskih neprilik še ostali nespravljeni na poljih. Tako je še na poljih mnogo koruze, mnogo pese, skoraj vsa repa, buče, fižol; vmes tudi ajda. Celo nekaj krompirja je še ostalo zunaj in to zlasti tam, kjer so z njim radi prevelike zemeljske mokrote morali čakati. Velike površine doline pa so še izza prejšnjih poplav bile pokrite z vodo in močvirjem, česar doslej nismo zaznamovali v naši dolini. Tako nam letošnje poplave ustvarjajo velike, nove površine trajnih mlakuž in močvirij tam, kjer teh doslej še ni bilo! Tako izginjajo naglo kulturna zemljišča, v zemljiških in davčno-kata-sterskih knjigah in zapisnikih še vedno zaznamovana kot travniki, polja itd. Toda njihov donos je: voda, blato in smrad! Poljski pridelki letos v vseh krajih tr-Pe na gnilobi, kaj šele v naši letos trajno Poplavljeni Pesniški dolini!-Travniški pridelek je le nekaterim zgodnjim sprav-lialcem rešil nekaj sena, ostali imajo namesto sena le steljo. Še huje je bilo z otavo, ki jo je po večini oblatila ali celo odnesla voda! Najhuje pa je sedaj s pašo, na katero so stavili naši živinorejci zadnjo nado! Sedaj je tudi ta izgubljena! Iti naša itak redkoštevilna živina bo morala iz hleva! K vsemu temu se pridružuje še tretje gorje! Čakali smo vse do-sedaj, da se zemlja bolje usahne ter bomo lahko pričeli z oranjem in ozimnim sejanjem. Le redki so lahko ušli s tem delom in to le tisti, ki imajo zemljišča Vsaj malo višje in varneje .pred vodo. V Rubi m. avres: dolini sami je bilo to nemogoče! November je tu in z grozo se vprašujemo: Kdaj spravimo ozimino v zemljo za prihodnje leto? Lani slaba, letos slaba letina, za prihodnje leto pa niti posevkov ne bomo imeli!!! Odkod potem kruha, odkod ži- vila za nas in našo živino! Rotimo vse merodajne, da resno upoštevajo nujnost regulacije Pesnice, katere poplave nas silijo v pomanjkanje. Prizadetim je nujno potrebno priznanje davčnih olajšav ter preskrba brezplačnih ali cenejših življen-skih potrebščin! Ban Hrvatske — gospodarski diktator Posebna uredba pooblašča bana Hr-vatske, da sme odločati o ustanavljanju, poslovanju, odtujitvi in likvidaciji vseh vrst gospodarskih podjetij v banovini. S to uredbo, ki je stopila včeraj v veljavo, je dobil ban neomejeno pravico posegati v gospodarstvo na Hrvatskem. S posebnimi uredbami je prepovedano tudi sklicevanje glavnih skupščin delniških družb in popolno nadzorstvo nad lastniki delnic. Nove uredbe komentirajo predvsem kot ukrepe proti židovskemu kapitalu in begu kapitala v južne predele. Pravijo tudi, da je to le začetek reorganizacije hrvatskega gospodarstva, ki bi naj privedla do naci&nalizacije vsega hrvatskega gospodarstva. Učitelj Karl Mavrič — letnik Šest križev si nalaga z jutrišnjim dnem na svoje rame upokojeni šolski upravitelj Karl Mavrič in stopa še vedno čil in zdrav, poln delavnosti v sedmega. Rodil se je v Ljutomeru. Kot 19 leten mlad učitelj je začel orati ledino v Križevcih pri Ljutomeru, nato pa služboval v več krajih Prlekije in slednjič od 1. sept. 1918 naprej v Gornji Radgoni, kamor je prišel na službovanje ravno ob času, ko je meja nujno potrebovala narodno zavednih mož, kakršen je ravno naš jubilant. Povsod, kjer koli je služboval, ni brl samo Vzor narodnega učitelja med zidovi šole, temveč je deloval mnogo tudi izven šole. Ob prevratnih dneh je bil imenovan za ge-renta bivše trške občine in nato pri rednih občinskih volitvah leta 1922 izvoljen za prvega slovenskega župana. Kot javni nameščenec pa tega ni mogel prevzeti. Bil pa je član občinske uprave bivše trške občine. Ob prevratnih dneh je bil član .krajevnega narodnega sveta, predsednik lokalne Narodne odbrane, ki je bila ustanovljena za zaščito naših interesov pri določitvi državne meje. Bil je član konzorcija takrat ustanovljenega prvega slovenskega časopisa »Murske Straže«, reorganiziral je gasilsko četo, sodeloval pri vseh naprednih društvih in humanih organizacijah. Svoji stanovski učiteljski organizaciji ljutomerskega sreza pa je predsedoval dolga leta vse do svoje upokojitve, sodeluje pa še sedaj. . : ::v V: •:Kusa«. i- ftof Jetmik"! Najcenejši dnevnik v Sloveniji. - Mesečna naročnina po pošti samo 14 din Posamezna številka v prodaji samo 1 dinar Mumije .Jfet Pridelek koruze znala 60 milijonov stotov Po podatkih novosadske produktne borze je letošnji pridelek koruze odličen tako glede količine, kot glede kakovosti. Računajo, da bo celotni pridelek kotuze v državi znašal okrog 60 milijonov Pleterskih stotov. Na-trgtt vedno bolj ponujajo umetno sušeno koruzo letošnjega pridelka, za katero povprašujejo največ konsumenti v Sloveniji. Za staro koruzo je manj ponudb. Stara koruza je notirala na borzi v preteklem tednu 340 din, umetno sušena koruza pa 265 din, Trgatev koruze je v glavnem že zaključena povsod, izjemo tvorijo le nekateri predeli kot n. pr. Srem, kjer pa je tudi tik pred zaključkom. ir Mast za SSSR. Med sovjetskim trgovskim zastopstvom iu ministrstvom Icgavinc so v Beogradu pogajanja za izvoz večje količine masti iz Jugoslavije. Jesenska letina v Prekmurju DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 23 Bila je lepo oblečena. Ponudila mu je toko in se zraven ljubko smehljala. — Jimmy! — je tiho vzkliknila. Že je hotel priskočiti k njej ter jo obleti in poljubiti, ali zadnji hip se je premagal. Drhteč je odstopil za korak. — Zakaj, zakaj ste vendar prišla? — se mu je izvilo iz grla. In spet se je nasmehnila. — Jimmy, kako nevljuden-ste vendar! Podoba je, da vam je hudo neprijetno, ker me spet vidite. Jimmy, mislila sem, da boste vesel mojega obiska.:. Stopila je k njemu ter ga prijela za roko in naslonila glavo na njegovo ramo. Poskušal še je prisiliti, da br je ne pogledal ter ji odmaknil roko, a ni ihogel. Prehudo mu je razbijalo srce. Zdelo se tou je, da ga zaduši. —- Ali mi rte odpustite? — ga je tiho vPrašala. Odmaknila se je ter se mu zagledala v °braz z lepimi očmi. Jimmy pa je še vedno buljil čez njeno ramo proti vratom. Irt le rahel nasmeh mu je preletel obraz. — Kdo bi govoril o odpuščanju, kaj? — je poskušal spregovoriti. — Odslovila ste me. Lagala ste mi, da se me odkri-žate. Tu vendar ne more biti govora o nekem odpuščanju, mar no? Cynthija je bila nekoliko v zadregi, ki jo je skušala prikriti z nasmehom. Prijela ga je za glavo ter takorekoč prisilila, da ji je pogledal v oči. Povzpela se je na prste in ga poljubila. — Žal mi je, — je dejala nežno. — Žal mi je, da tega ne morem povedati. Jim-my, odpustite mi. Dovolj sem že bila kaznovana. Ko bi vedeli, kako sem nesrečna, Jimmy je stal kot okamenel. Z grozo v očeh jo je gledal. V očeh so ji bleščale solze. Debela solza je spolzela z vek ter mu kanila na roko. Jimmy je le s,težavo izpregovoril: — Kaj kaj ste mi vendar hotela.reči? Roke so ji padle k bokom in boleče je zapria oči. — Žal mi je, Rada'bi vam povedala, da mi je vseeno, četudi niste bogati. Jim-my, Jimmy, raje imam tebe kot vse bogastvo na svetu. Kaj mi hasne, da sem bogata kot Krez, toda brez tebe. — Cynthija! — je vzkliknil Jimmy in jo pogledal. Toda v njegovih očeh ni bilo radosti, ki jo je pričakovala. Obrnil se je in naslonil na kamin. — Jimmy! — je šepetala njegovo ime. Zdaj tko ima zrnje boljše cene, so prekmurska polja slabo obrodila. Kmetje so zasejali kar največ ajde in prosa, da bi lahko vsaj nekaj več prodali ter tako oblekli sebe in družino. Toda tudi največji posestniki so namlatili komaj do 16 meterskih stotov. Povprečno so pridelali na oral manj kot 3 stote. Samo prosa so pridelali nekoliko več. Lansko leto so pridelali 7 stotov na oral. Tako, si nekateri, ki so v svojem pomanjkanju računali z izkupičkom jesenskih pridelkov, nikakor ne bodo mogli nabaviti obleke in obutve •zdaj ua zimo in to kljub temu, da so ee- — Jimmy, kaj je vendar? Ali me sovražite? Mislila sem, da vas bom mogla osrečiti. — Prijela ga je za roko ter nanjo naslonila svoj obraz. Jimmy Challoner pa se ji je iztrgal z nejevoljo. — Prepozno! Prepozno! — je dejal. — Prepozno? — je Cynthija ostrmela. Kako to mislite? Da mi morda ne morete odpustiti? Znabiti ste hudi iri razburjeni? — Prepozno je! — je rekel brezupno. — Oženiti se moram. Zakaj ste me odgnala, zakaj? — je še tesnobno pristavil. — Oženiti da se morate... vi? S kom? Odgovoril ji je z jedva skrito nejevoljo: — To je vaše delo, vaša krivda. Pognala ste me v,obup, ko ste me odslovila ... jaz pa, jaz, je za nekaj trenutkov prekinil. — Povedal sem vam že, da sem se tisti večer srečal s svojimi nekdanjimi prijatelji, ko ste vi... no, pa sem ‘se zaročil z njo... s Kristino. Od mladih nog sem jo že poznal. Zaprosil sem jo za roko. Pojutrišnjem bo svatba. Cyntbija ni mogla do besede. Prebledela je kot lilije, ki jih je imela na nedrih. Kaj takega bi ji še v snu ne prišlo na misel. Jlmmy zaročen?! Ta Jimmy, ki ji je tisočkrat prisegal, da mimo nje ne bo ljubil nobene žene na svetu. Izbruhnila je v protest. Ne, ne! To ni mogoče! — Res je, kar sem vam povedal, — je dejal Jimm-y uporno. — Res je! Ta hip ji vendar kaj drugega ni mogel reči. Kako naj bi vendar slutil, da se še ne kmetijskim pridelkom sicer razmeroma visoke. Imajo komaj tolika, da bodo mogli prihodnje leto spet sejati. Sneg je po Prekmurju polomil in poškodoval mnogo dreves. Tudi precej ajde in koruze je pokopal pod svojo odejo. Največ škode pa je v mladih akacijevih gozdovih in po poljih, na katgrih stop voda. Zasejana je šele polovica minimalne površine. V vodo in razmehčana tla ni mogoče sejati. Zato je-velika nevarnost, da bo prihodnja žetev še slabša od letošnje. kdaj vrne k njemu. A še sedaj, ni,mogel verjeti, da metli resno. In spomnil se jc onega večera v njeni < garderobi, ko mu je tako spretno lagala. Znabiti igra tudi sedaj lepo komedijo, ker bi ga rada spet pridobila, da se znova z njim ponorčuje. — Stvar bo pač treba razložiti onemu dekletih Saj vas vendar tie more imeti rada. Dejal ste mi, da vas že leta in letu ni videla. To je, to je skratka nemogoče! — Pristopila je k njemu. — Povejte ji vse, pojasnite ji. Morda bo radi tega zahtevala odškodnino, toda... J Cynthijina, namera se mu je prvi hip zdela nemogoča, nizkotna. Pomislil jena Kristino. Pa, saj ve, da bi ga Krpitbia ne silila, naj izpolni obljubo." Toda... Pred seboj je videl Kristinin bledi Obraz. Skoraj zavpil je: — To ni mogoče,. . prepozno ste prišla. V četrtek.se poročiva,, vse je že urejeno. Prosim vas, Cvnthijal ne govorite več o tem. Vi ste kriva, da seth Storil ta korak. Prepozno je, zdaj besede In obljube ne morem prelomiti. Vrgla se je k njemu.. Poskusila,ga jc objeti okblj" vratu, toda Tfrinriy lse jc uprl. Stisnil jo je za roko ter vrgel glavo nazaj, da bi je ne dosegla. — Prepozno je, Cynthija. ali Ču/cte. prepozno! Svojo možato besedo sem dal! Za nič na svetu je ne prelomim. Ničesar. mi ne morete očitati..'. Svoje življenje bi dal, da se je vse to zgodilo že pred nekaj dnevi. Toda sedaj... (Dalje.) Celjski krojaški pomočniki o svojih pravicah Prejeli smo: Po Celju sc trosijo vesti, tla zahtevajo krojaški pomočniki tako visoke mezde, da bodo krojaški mojstri prisiljeni povišati na primer za izdelavo obleke I. razreda na 800 do 850 din, če ugode zahtevam pomočnikov. Občinstvo naj se samo prepriča, da so naše zahteve prav skromne napram porastu cen življenjskim potrebščinam. Mezde krojaških pomočnikov so bile pred draginjo tele (za I., II. in III. razr.): za veliko delo din 5.50, 5, 4.50. malo delo 5, 4.50, 4 din. Da si krojaški pomočniki zasigurajo vsaj toliko sredstev, da bi zadostovalo za borno in skromno preživljanje in obstanek, zahtevajo: za veliko delo din 7.70, 7, 6, malo delo 7, 6.30, 5.50 din. Krojaški mojstri niso upravičeni zahtevati za skromen povišek pomočnikom od svojih strank za izdelavo obleke 1. razreda 800 do 850 din. To povišanje znese skoro 100 odst., v resnici pa smejo povišati samo postavko mezde pomočniku za 30 odst. Stranke naj za- htevajo od krojaških mojstrov, da jim navedejo posamezne postavke- njihove pretirane kalkulacije. Med postavkami sc bo našla tudi lepa vsota kot odškodnina za orožne vaje. Če pa vprašate krojaške pomočnike, ki so bili na orožnih vajah, če so dobili izplačane mezde priznati pravica do človeka dostojnega živ nja. Pomočniki so trdno odločeni vztrajati toliko časa, da se jim bo ugodilo vajo ničesar, kar bi ne bilo utemeljenega. Zaslužki so bili že pred draginjo skromni, zato ne morejo pristati na poslabšanje svojega po- PridSeilek pšenice meterskih s lotov; lansko leto lelos 621.333 pa strio pridelali v Sloveniji 745.237 .t meterskih stolov, lani pa je znašal 23 milijonov 488.356 meterskih stolov. Uredite celjsko okoliško pokopališče Celjsko okoliško pokopališče, ki je bilo odprto okrog leta 1890, se ni nikdar moglo ponašati s kakim posebnim redom v pokopavanju. Že takoj ob otvoritvi ni bilo nikakih načrtov in tako se je to vleklo skozi vsa leta do danes. Radi neurejenosti tega pokopališča, ki leži sicer na prijaznem griču, ne pride tam do prave veljave skoro noben spomenik, razen če izvzamemo novi del pokopališča. Grobovi niso lepo v vrsti, spomeniki stojijo križem in vse izgleda slabše, kakor na kakem vaškem pokopališču. Nekoliko se je pričelo na red gledati po združitvi obeh občin. Pred kratkim so pričeli prekopavati znova zgornji del pokopališča, pa popolnoma po stari metodi. Sedaj bi bil čas, da bi se za pokopališče napravil enoten načrt, da bi se spravil notri nov red po vzoru, ki vlada na mestnem pokopališču. Naloga pokopališkega odbora Nova cesta v Celju Kakor izvemo, se je velelvrdka Mesten v Celju iz zdravstvenih ozirov odločila zgraditi novo okoliško cesto, ki bo šla preko Golovca in se ,bo nato. priključila državni cesti Maribor—Celje—Ljubljana. Ves promet bo preusmerjen na novo 600 m dolgo cesto, ki jo bo inž. Maks Mesten pričel gradili na lastne stroške že spomladi. Pri cestnih delih bodo zaposleni domači brezposelni delavci, kar celjska javnost pozdravlja in odobrava. c Petje na pokopališčih. Združeni moški zbori CPD, „01jke“ in ^Celjskega Zvo-na“ bodo jutri peli žalostinke in sicer ob 15. na okoliškem, ob 16. pa na mestnem in vojaškem pokopališču. Skupna vaja bo drevi ob 20. v Narodnem domu. c Mestni avtobus vozi danes, jutri in v soboto izpred kolodvora na ccljsld pokopališči. c Mestno poglavarstvo razglaša, da je jutrišnji brezmesni dan preložen na ponedeljek 4. novembra. c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti 6. c Z deli za gradnjo poslopja OUZD so pričeli včeraj v Vodnikovi ulici. c Premeščena je k pošti v Celju višja poštna kontrolorka Olga Ro po tar je v a iz Podčetrtka. c Sneg je napravil v noči na sredo ogromno škodo po sadonosnikih in gozdovih. Trpelo jc zlasti mlado sadno drevje. c Legija koroških borcev, krajevna or- ganizacija v Celju, vabi svoje članstvo na spominsko slavnost, ki bo jutri ob 11. dopoldne pred spomenikom padlih tovarišev v vojašnici 39. pp. na Dečkovem trgu. c Umrla je v bolnišnici rudarjeva hčerka Frančiška Kolarjeva iz Griž. c Osebna vest. Dipl. filozof Branko Pre-koršek iz Celja je imenovan za suplonta na drž. realni gimnaziji v Zaječarju. c Nova krajevna enota Galicija pri Žalcu je bila ustanovljena z odlokom kr. banske uprave. c Sadjarski kmetijski tečaj bo v mesecih novembru in decembru v Galiciji pri Žalcu. Predavanja bodo ob nedeljah dopoldne v šoli Galiciji. Obsegala bodo v glavnem razpravo o sadjarstvu, perutninarstvu. vinogradništvu, kletarstvu in živinoreji. c Obsojen Je bU pri okrožnem sodišču v Celju radi kraje vina na 5 mesecev strogega zapora 51 letni Avgust Prevolšek iz okolice Vojniku. c Prestavljen je k orožniškemu polku v Beogradu podnarednik orožniške postaje v Celju Ernest Jančič. c Na postaji Dolič pri Mislinju je iztirilo in se prevrnilo več tovornih vagonov. c Nesreče. 14 letni pos. sin Maks Kvas iz Meti loga sc je vsekal v zapestje. — 73 letnega prevžitkarja Ivana Zalarja iz Gorele pri Radečah Je krava pritisnila ob zid in ga težje poškodovala po telesu. — Delavec Pavel Novak iz Senovega pri Raj-henburgu jc prišel z glavo med slojko in Dieslov motor. Odtrgalo mu je uhelj in mu natrlo tudi lobanjo. v mestnem svetu bi bila, da bi se za stvar zavzel in zadevo proučil. Ciril-Metodova družba je te dni postavila družbinemu mecenu pokojnemu učitelju Franu Krajncu lep modern spomenik, ki pa v vladajočem neredu lie 'pride do veljave. Poglavje zase je tudi, mrtvašnica; tudi ta bi se morala modernizirati in zgraditi moderni estetični prostori ža polaganje mr- ■ ličev na mrtvaški oder, kakor jih ima urejene mestno pokopališče. Že bivši občinski odbor okoliške občine se je ba-vil z, mislijo, postaviti pri vhodu lepo kapelo in so bili tozadevni načrti že pripravljeni, vendar do realizacije ni prišlo. Naloga mestne občine bi bila, da se po-bavi tudi s to zadevo. Skrajni čas je, da se navedeni nedostatki odpravijo, da bo pokopališče, ki je danes drugo mestno pokopališče, pridobilo na redu in lepoti. lija in Bezjak,1 Janez; peke ltibizel Albin; mehanike Ilce .foško; čevljarje Grei-foner Joško, in slikarje Arnuga Martin. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Metličan Franc, 'krojač; Podgoršek Ivan, mizar, iu Verdenik. Anton, kovač. Dalje so izvolili 6 odborniškjb . namestnikov in 2 namestnika nadzornega odbora. V razsodišče pa ■so izvolili 1. Pfllf p Prvi sneg je napravil veliko škodo. Po vrheh j c zapadel sneg do 20 cm visoko. Ponekod ga je še mnogo več, ker so divjali snežni viharji. V dolinah se sneg sproti laja. Ogromna vodna masa se nc utegne odtekati, zato spel groze uničevalne povodnji. Mokri sneg je napravil občutno škodo v gozdovih in sadonosnikih. Na več krajih je polomil Loliko vejevja, da je težko najti prehod skozi gozd. Ljudstvo je v skrbeh, če ne bo več lepega vremena. Repa in korenje je .pod snegom. Ni drv in stelje. Nekateri še niso končali s setvijo. Precej škode je povzročil ta sneg tudi na telefonskih in brzojavnih napravah. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes ,,Le-gijonarji ljubezni". p Odbor združenju rokodelskih obriov v Ptuju. Na ižredni skupščini 27. okt. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Brus Anton, kolar v Spuhlji in podpredsednik Ropič Joško, krojač v Budini. Odseke zastopa 16 odbornikov. Mizarje zastopala Matjašec Štefan in Murko Ljudevit; kolarje Skaza Simon; sedlarje Kaisersber-ger Alfonz; krojače Rajh Aleksander in Repič Janko; šivilje Pirš Štefanija in, Herbst Rozalija; mlinarje Korošec Marko in Kramberger Alojz; kovače Klanjšek Ma- * Zveza so.bo-črkosPbarjev, pleskarjev za dravsko banovino obvešča inleresirano javnost, da so se cene materialu borciitno povišale (tiriicž . celo . nad 300 odsl.).- —-Primerno so sc povišale tudi plače delavcem. Vslrd ' tega se j.- moralo povišali temu primerno tudi cene izdelkom, : kar naj sc blagovoli 'upoštevati. o iz državne 'služb:. Upokojena sta Alfonz Hribar, inšpektor kmetijskega ministrstva in. inž. Ljubislav Petkovič, inšpektor ravnateljstva za prehrano. o Na soboško gimnazijo je. bil .premeščen iz Novega mesta suplent Milan Dodič. o Premeščen je iz Sobote v Maribor notarski pripravnik Ladislav Džuban. o Vinogradniki, ki bodo izvršili slajcnje letošnjega vinskega mošta se opozarjajo, da morajo' takoj po izvršenem, slajenju napraviti prijavo v dveh izvodih po obrazcu A'na pomočnika kletarskega nadzornika v Mariboru o izvršenem slajenju. Tiskovine se dobe v Mariboru, oziroma na občinah. Hkratu mora vsakdo obvestiti tudi oddelek finančne' kontrole, ker se sicer slajenje ne sme izvršiti. o Izvozniki lesa, ki izvažajo les ali druge lesne proizvode v banovino Hrvatsko, naj v lastnem interesu oskrbe-pismene obveze o izvozu lesa, ki še- dobijo ha občinah. o V enem tednu so prijavili 20 poljskih tatvin soboški policiji. Kako pa bo šele pozimi? o Ker je napadel izvršilnega uradnika okr. sodišča Josipa Sedonjo, ko je prišel letos v juniju k njemu rubit, je bil obsojen Franc Horvat iz Dankovec na 3 mesece zapora in 180 din denarne kazni. o Kritje za poneverbe sodnega uradnika Štefana Fridricha je odobril pravosodni minister. Znaša pa skupno din 813.138. o Dva neznana konjska tatova sta prtl dnevi odpeljala ponoči poseslniku He*--manu Laknerju v Šlalah pri Koprivniku na Kočevskem dva konja, vredna 12-090 din. Sledovi peljejo na hrvatsko _ stran. Ker - so v teh krajih podobne tatvine mi dnevnem redu in jih vršijo večinoma ci; gani, jc zelo verjetno, da' imajo na vesti tudi to konjsko tatvino. o V občinsko pisarno so vlomili eno izmed preteklih noči v Dolu pri Ljubija; ni. Odnesli so ročno blagajno, v kateri jc bilo 10 dni gotovine in 10 hranilnih knjižic, •vrednih 90.000 din. Orožniki _ P;1 so našli blagajno obenem z vso vsebino-o Dva bosanska konjička sta poginil-1 pri spravljanju drv v Radečah. Radi slabega vremena zadnjih dni so bile gozdne sleze razmočene in opolzke, kjer jima je izpodrsnilo, da sta s tovorom vred padla preko pr.cvisa in se ubila. o Bitka med fanti iz Sobote in Rakičana, ki svojih moči niso vedeli bolje izkoristiti. J® zahtevala dva ranjenca. Eden je dobil precej težak vbodljaj v prsi, drugi pa je odnesel lažjo poškodbo na nogi. Bojna sredstva s® bili noži, koli in podobno orožje, ki je kljub današnji modernizaciji očividno pri nas se močno v uporabi. Bitka je imela celo nekoliko »športni« značaj. Borili so se namreč na vsaki strani le po štirje, ostala »publika« pa jc lfl »drukala«. o Sv. Rupert v Slov. gor. Pred dnevi srno pokopali znano posestnico iz Selc, go. Čuček Barbaro. Vzorno je vzgojila s svojim skrbnim možem osem, k sreči že preskrbljenih, otrok, od katerih jo je hčerka Otilija spremila v večno livado. Ko je prišla namreč kropit svojo mamico in je kotnaj pokleknila pred mrtvaški oder, je omahnila in izdihnila. o Slovenjegraški hišni posestniki, kaj radi pozabijo, da morajo očistiti hodnike. Zadnje dni ko je večdnevno deževje namočilo ceste, so bile te skoro neprehodne saj si lahko zašel do gležnjev v blato na drugi strani pa so še hodniki bili blatni, tako da človek ni vede; kje naj hodi. Nujno bi bilo potrebno, da bi vsaj v mestnem predelu čistili hodnike. To je potrebno pozimi, da jih ne pokrije led. n Ustanovljeni sla dve novi srednji kmetijski šoli v Banjaluki hi Kraljcvu. 11. Za regulacijo Drave pri Prelogu je n* razpolago 300.000 din. 11 Beograjski odvetniki so imeli buren občni zbor. Govorniki so poudarjali, da bi naj merodajni povprašali tudi Odvetniško zbornico za svet, preden izdajo nove uredbe. Razpravljali pa so tudi o poslovanju beograjskih sodišč. Avtobusne vožnje Maribor - Sobota Na progi Maribor—-Murska Sobota bo začel obratovati mariborski mestni avtobus poleg dosedanjo -dnevne vožnje tudi zjutraj iz Maribora ob 6.15 s prihodom v M. Soboto ob 8.45 in z odhodom iz M. Sobote ob 11.15 in s prihodom v Ma- ribor ob 13.45 vsak delavnik, počenši s 1. nov. 1940. Vožnje ob nedeljah in praznikih se vrše, kakor dosedaj. S tem bo ustreženo splošni želji prebivalstva Slovenskih goric in Prekmurja. Beogfrafslco pismo IN KULTURNO ŽIVLJENJE? Tudi v tem pogledu se Beograd razlikuje od ostalih rue^t v državi. Tu se prepletajo vsi mogoči kulturni vplivi. Takih zmesi raznih kultur še nisem videl. Niti Sarajevo Se ne more meriti z Beogradom. Predvsem me je zanimal tisk, ki je obenem zelo karakterističen za kulturno višino. Zelo me je torej začudilo, ko sem zvedel, da izhajajo v Beogradu le trije dnevniki v srbskem jeziku: »Politika«, »Vreme« in »Pravda«. Mesto, ki ima skoraj pol milijona prebivalcev, a le tri dnevnike. Kdo je slišal za kaj podobnega v Evropi? Pripominjam, da je Beograd glavno mesto države in da tu ni mogoče govoriti o raznih listih, ki izhajajo drugje in se potem v velikih količinah prodajajo v Beogradu. V Franciji so tudi velika mesta, ki nimajo mnogo lastnih dnevnikov, toda tam se prodajajo pariški dnevniki, a teh je na kupe. Beograd dobro izhaja s tremi dnevniki. Zagreb ima čez 20 dnevnikov, Ljubljana 4, že Maribor 2, a poleg tega se v teh mestih < prodajajo beograjski dnevniki v mnogo večjem številu, kot pa se prodajajo njihovi v Beogradu. Sklep je torej edinole ta, da Beograjčani ne čitajo radi po več dnevnikov. Kdor že čita kak dnevnik, a večina ne čita nobenega, ta čita le po en beograjski list. Tega nosi kar v žepu s seboj. Tudi inozemskim listom se godi v Beogradu slabo. Tu ni kavarn v srednjeevropskem smislu, kjer bi človek lahko prečital inozemske, pa tudi domače liste. Edino ena taka kavarna deluje sedaj: »Ruski car«. Pa še ta se ne more meriti z ljubljanskim »Unionom«, mariborskim »Cen-tralom« ali pa »Astorijo«, kar se tiče števila listov in revij. Saj nima niti dunajskega »Sikl-ost Echo«, ki je vendar specialno posvečen ekonomskim vprašanjem Balkana. (Zanimivo je, da tudi Ekonomsko-komercialna visoka šola nima nemških, italijanskih, francoskih itd. ekonomskih listov, ki se bavijo z vprašanji Balkana.) Pa me le kar se tiče dnevnega tiska, tudi kar tiče poltednikov, tednikov, štirinajstdnevnikov, Beograd daleč zaostaja, še huje je z revijami. Kje ima Beograd revije, kot so recimo v Ljubljani »Ljubljanski Zvon«, »Sodobnost«, »Dejanje«, »Modra ptica«, »Dom! in svet«? »Srpski književni glasnik«, ta naj-reprezentativnejša revija, se s tremi največjimi v Ljubljani niti kvalitativno niti kvantitativno ne more meriti. Zaostajanje Beograda za ostalimi mesti Jugoslavije lahko opazimo' tudi pri književnih izložbah. V zvezi s tiskom naj omenim biblioteke. Tudi v. tem pogledu Beograd zaostaja za Ljubljano in Zagrebom. Res je, knjig je tu nakopičenih mnogo, toda nered je ogromen, sistema ni nobenega niti pri nabavljanju nitij pri urejanju niti pri izdajanju, četudi čitalcev! zdaleka ni toliko kot 11. pr. v Ljubljani. Na-j rodna biblioteka, največja beograjska- biblio-* teka, nikoli ni polna, četudi nima. mnogo več-! jih čitalniških prostorov kot mariborska' Študijska knjižnica. Kako nesistematsko se zbirajo knjige in listi, kaže primer s - »Siidost Echo« itd. Tudi »Službenih Novin« človek ne; dobi v tej biblioteki. Revije^ in poročila .sej menda sploh ne zbirajo, če človek povpraša' po njih, mu odgovorijo »izdato«. Res enostavno. i r Ji . I Neverjetno mnogo pa je v Beogradu por-, nografske in dinarske pustolovske literature. Tu brez dvoma načeluje vsem ostalim mestom Jugoslavije, človek povsod naleti na njo , Grem v trafiko in vprašam za'»Službene-No-vine«. Lastnica mi odgovori, da jih nima in mi ponudi neko pornografsko brošuro z naslovno sliko, ki jc res svojstvena. Brošure ni-, sem kupil, četudi bi bilo zanimivo videti to duševno hrano. Kakor so mi potem povedali strokovnjaki za tako literaturo, je to danes najbplj množična ilegalna literatura v Beogradu. Tudi gledališča v Beogradu zaostajajo za Zagrebom in Ljubljano in to kljub temu, da ima največje denarne možnosti in v zvezi s tem tudi najboljše moči. Zanimivo je, da nima posebne opere in posebne drame kot vsa večja mesta na svetu. Opera in drama se izmenjavata v istem poslopju. Sicer obstaja še eno gledališče na Vračaru, toda to je le neka podružnica glavnega in namenjeno za predmestja. Repertoar je zelo slab, posebno dramski. Prevladujejo salonski komadi. Opera je v glavnem pogledu malo boljša. Toda režija je tudi tu slaba. Vrti se čisto v romantičnih pojmovanjih igre. Taka je bila »Pikova dama« in »Aidti«. Kdaj bo zmagal realizem v režiji, ni mogoče predvideti,'četudi bi že bil skrajni čas. ., » • Omeniti moram še kina, ta dopolnila gledališču. Urejena so nekatera na srednjeevropski, druga-pa na južnoevropski način (v kinu',sedijo' pri mizah in pijejo in kadijo.med predstavo).'Repertoar je še" precej dober. Ta-;ko so se predvajali: Volga-Volga, Brez dote, Burja nad Azijo, Minjin in Požarko, a sedaj se predvaja le še Peter Veliki. Ogledal sem si še neko »Državno povlašteno pozorište«, ki igra kar pod šotorom v predmestju. Ko sem - gledal predstavo, sem se spomnil Cankarjeve Krpanove-kobile in to črtice, kjer opisuje neko predmestno predstavo. Razen te umetnosti pa v Beogradu zelo cenijo petje in ples po malih kavarnah, ki jih je nešteto. Na srečo je te vrste umetnost prispela že v Maribor, kjer nastopajo take peva-čice v dveh gostilnah in je ne bom opisoval Dovolj za danes. -sv. Čarodej sl nataka čaj Stran 7. ZammtvGsii V Pragi na dan Vseh svetih 1713 Zgodba o črni kugi, ki je pobrala na Češkem 600.000 Tudi Ob koncu 17. in začclku 18. stoletja je jHla Praga v žalostnem stanju. Posledice tridesetletne vojne so ji vtisnile pečat Pomanjkanja in bede. Večina hiš je bila v razvelinah. Ivo so jih odstranili ,so lla, Hjili mestih nastali majhni parki in vrtovi. Se huje pa je bilo, ko se je v ^ragi 1713 razširila črna kuga, ld je naravnost razredčila že tako maloštevilno •nesčanstvo. V dveh lednih je pobrala nad 20.000 ljudi samo v Pragi, v vseh peskih pokrajinah pa kar 000.000. Kdo je •ii *■ zanesel v Prago grozno kužno mo-rilko, še danes ni znano. Mesina kronika Pa pripoveduje o tem sledečo zgodbo: Na dan Vseh svetih 1713 se je pozno zvečer ustavil pred gostiščem v Dolgi uli-F1 St. 729 jezdcc na črnem konju. Plašč klobuk je imel premočen, konj pa Je od upehanosti jedva slal na nogah. Vc-ler je žvižgal po pusti ulici, po nebu Pa so se podili fantastični črni oblaki. Neznanec je dolgo razbijal po vratih pred-n° so se odprla. Dremavi krčmar je osorno zavrnil poznega gosta, ki pa se ni *J?1 zlepa odgnali. Stisnil je krčmarju vre-«co zlata, nakar je smel šele vstopiti, krčmar je odpeljal konja v stajo. Tuj-(ju pa je z leščerbo posvetil v obraz. To-groza, videl jo mrtvaško bledi obraz [ujea. Upadle črne oči in tanke brezkrvne ustnice so ga stresle po vsem ži-'otu, ali rekel ni ničesar. Ko se je vrnil. *z staje, je poklical sobarico. Prihitela le s svetilko ter oflvcdla poznega gosla v sobo. Dekle je bilo močno, prikupno *et\ dobrega srca, saj se je skrbno zavzelo 5a gosta. Neznancu je bila všeč. Približal se ji je ter jo z roko objel okoli Pasu. Pričel ji je dvoriti, laskal je njeni 'epoli ter jo vprašal po imenu. „Agata nij je ime!“ mu je rekla in sc mu iztrgala. »Kar bo v moji moči, vam bom ljubeznivo postregla, vaše laskanje in hvalisanje Pa odklanjam, ker sem revno dekle, dočim ste vi gotovo plemič, ki mu je namenjena plemenita gospa. Dobro vem, tla se iz mene samo norčujete!“ — 4,Moliš se, lepo 'tekle. Moje besede so bile resne in ver^e-jni mi da lv>š ti prva, ki jo bom za ljubeznivost. s katero mi strežeš nagradil kot .ie moja navada!" — ji je dejal lujec medtem ko jc nelila ogenj v peči. Ko pa je tujec odložil plašč, je dekli; pretresla groza. Pred njo je stal v črno obleko odet upadel in shujšan mož, čigar glava jc bila kakor mrtvaška z osušeno kožo, i‘okc in noge kol palice. Zakrij-čala je in bolela zbežati iz sobe. Ta hip pa jo je trdo prijela koščena roka ter jo potegnila sredi sobe. Nihče bi ne mogel verjeti, kako silna je bila la roka brez mišic. Neznanec je dekle objel čez pas, jo nagnil nazaj in poljubil. Dekle se jc branilo ter klicalo na pomoč. Ali pomoč je prišla prepozno. Cim je krčmar zaslišal krike, je s svetilko v rokah prihitel v sobo. Na tleh sredi sobe je našel umirajoče dekle. Neznanec pa je izginil kot bi 'ga požrla zemlja. Čez nekaj trenutkov je dekle izdihnilo. Njen obraz je posinei, na vralu pa jc imela sinje podplutbe. Poklicani zdravnik je ugotovil smrt zaradi črne kuge. Zgodba se je ko blisk raznesla po mesili. Sobarica Agata jc bila prva žrtev kuge, ki je nato vse leto kosila po Pragi in čeških deželah, ne da bi razlikovala med revnimi in bogatimi. Mrličev je bilo na kupe, tako da duhovniki niso utegnili vsakemu posamezniku podelili svete za-kramenle, grobarji pa za vsakega izkopali samoten grob. Mrliški vozovi so dan in noč pobirali z domov in po ulicah mrliče ter jih vozili v ogromno skupno jamo. Gostišče v Dolgi ulici v Pragi pa se je še do nedavna imenovalo „Dom pri. črni smrli“. Poljski Selaki v angleški zračni armadi Nemški muzej sedanje vojne V nemškem kolonialnem muzeju je bila pravkar urejena posebna soba, v kateri zbirajo razne dokumente in zanimivosti o nemških pomorskih silah v sedanji vojni. Soba je polna spominskih predmetov, med drugimi najdemo v njej vliti orel republike Poljske, ki so ga osvojili na polotoku Helu', dalje neka poljska vojna zastava, zastava neke angleške podmornice, ladijski zvon neke potopljene nizozemske ladje in pod. Poleg tega je v zbirki mnogo fotografskih posnetkov iz sedanje vojne. DEČKI SE UČIJO KUHANJA V ameriški zvezni državi Kansais je bila v vseh ljudskih šoteh uvedena vsak dan posebna ura kuhamja za dečke, -t-Uvedba kuhanja se ut e melj uje s tem, da bodo postali tako fantje samostojnejši ter jim kuharsko znanje nikakor ne more škodovati. POMEN JAMIC NA LICIH IN BRADI Višji policijski 'svetnik v pokoju Maks 1 Tisza iz Budimpešte je izdal knjigo z , naslovom »Pomen jamic na licih in bra-di«. V večih poglavjih dokazuje, da so 1 ljudje, ki imajo jamice na licih in bradi, dobre narave. Dokaze > navaja iz svoje j dolgotrajne policijske prakse. Skupina poljskih letalcev, ki so se po porazu Poljske priključili angleški armadi. Kot pravilo poročila so poljski letalci izredno drzni v najbolj nevarnih položajih v zračnih bitkah J KOZA Z 1 METER DOLGO DLAKO V San Diegu v Kaliforniji je bila prirejena velika razstava živine, na kateri je bila razstavljena najboljša živina iz vseh pokrajin USA. Na tej razstavi je vzbudila pravo senzacijo neka koza, ki je imela nad 1 meter dolgo dlako. Seveda je v pasmi koz dobila ta koza prvo nagrado. Že na razstavi se je javilo nešteto kupcev, toda lastnik koze ni hotel prodati. Slednjič je navalil nanj tudi nek bogat farmar, ki mu je ponudil kar 5000 dolarjev, toda tudi za to ceno je ni hotel dati. Aprovizacijske nakaznice za matere V okviru organizacije prehrane v nezasedenem delu Francije je izdal maršal Petain nalog, da morajo oblasti izdati za vse matere posebne aprovizacijske izkaznice za nakupovanje živil. Na teh nakaznicah je debel pretisk »Dajte najiprej materami!« Z njimi imajo vse francoske matere prednost pri nakupovanju. Maršal Petain je ob tej priliki izjavil, da hoče s tem ukrepom še prav posebno poudariti prvenstveno vlogo, ki jo v življenju naroda vrši*vsaka mati. Spomnil se je onih tragičnih dni, ko so morale francoske matere zapustiti svoje domove ter bežati. In v onih dneh je ponovno spet videl, kaiko požrtvovalne so matere: zapustile so domove, ne pa svojih otrok! Obnova Nizozemske Po zasedli Nizozemske so jeli Nizozemci popravljati škodo ter znova graditi, kar je porušila vojna vihra v dveh tednih. Zadnji čas so se obnovitvena dela zelo pospešila, zlasti obnovitev stanovanjskih zgradb. Vladni komisar je izdal smernice, po katerih so deležni prizadeti podpore za obnovo svojih domov, ^odpora, ki so je deležni predvsem socialno šibkejši sloji, znaša do 80% vrednosti porušene stavbe, vendar pa v nobenem primeru ne sme znašati več kot 8000 holandskih goldinarjev. V slučaju, da lastnik sam ne zmore ostalih 20%, ute-Sne dobiti na obnovljeno zgradbo hipotečno posojilo na 4% obresti. biti zdrava plačan mož Simbol nove dobe mora družina, dobro uslužben in ter zvesta in preudarna žena, delavna pomočnica in častna opora v življenjskem boju ter častna mati njegovih otrok. (dr. Pavliik »Češke Slovo«). OPRAVIČILO Gospod učitelj! — Prosim Vas, opravičite mojemu sinu, ker ga včeraj ni v šolo. Poklican je bil na pogreb nekega sorodnika, pa mu nisem hotel skaziti veselja. Vencelj Sekira, oče. Težave samcev v XVIII. stoletju Dandanašnji je neoženjenim moškim lahko. V restavraciji ali menzi dobijo jesti, perilo jim operejo v pralni-ci, Obleko jim zlika krojač itd. Toda drugače je bilo v 18. stoletju. Takrat jim je zlasti trda predla gled'e prehrane. Sicer so bile tudi takrat razne gostilne in restavracije, ki pa niso kuhale ter imele jedilnikov itd. — Samci so se zatekli k prijateljem, sorodnikom in v posebne penzione, ki so biili na lašč zanije urejeni. V Belgiji, Nizozemski in skandinavskih diržavah je takrat vladal običaj, da so samci kot abonenti na hrano morali, ko so prvič prišli na kosilo, prinesti gospodinji razne jedilne pri-Večinoma so prinašali razne jedilne pribore in servise. Darilo je biio obvezno, sicer pa samec, ki običaja ni upošteval, sploh ni bil sprejet kot abonent. Nos iz rebra in drugi kirurški čudeži Moderna kirurgija je v zadnjem desetletju čudovito napredovala, človek kar verjeti ne more, kako je kirurg dobil v oblast njegovo telo. Vsako okvaro ali prirojeno napako vam že malone popravijo. Bili so časi, ko so otroci, rojeni z napakami, morali trpeti vse življenje. Krive noge, kriva drža glave in podobno V delavnicah »sodobne človeške kulture" Pogled v neko delavnico orožja, kjer izdelujejo granatne cevi. Tovarne za orožje imajo svojo proizvodnjo urejeno na tekočem traku, tako da gre delo naglo izpod rok, proizvodnja pa doseže dnevno po več tisoč komadov merilnega orožja. je ostalo do smrti. In pa napake na obrazu, kot na priliko razklane ustnice (tkz. zajčje ustnice), štrleča ušesa, razna materinska znamenja, bradavice in- izrastki vseh oblik. Dandanašnji je kirurgija proti temu že iznašla lek. Plastična kirurgija se je specializirala na odstranjevanje raznih napak. To so vam čudovite delavnice, kjer se človek pod rokami spretnega kirurga naravnost prerodi. Z lahkoto in brez bolečin vam uravnajo skažen nos in štrleča ušesa, ne da bi vam bilo treba biti delj časa v bolnišnici. Pridete z »napačnim nosom« in grdimi ušesi, pa odidete s pravilnim nosom in lepimi ušesi. Izravnanje gub pod očesi in na obrazu je danes nekaj vsakdanjega v plastični kirurgiji. Marsikomu je že vrnila plastična kirurgija veselje do življenja in delavoljnost, ko mu je uravnala skažen obraz radi katerega je duševno propadal. Pravtako je mnogemu popravila poškodovan obraz, ko se je n. pr. opekel po obrazu ali kako drugače poškodoval. Zelo neprijetna napaka je tkz. »zajčja ustnica«. To vam danes z lahkoto izravnajo, in sicer že pri nekaj dni starem otroku, ki se je rodil s to okvaro. Toda še globlje sega delavnost in možnost plastične kirurgije. Znani so mnogi primeri, ko je popravila ljudem cele obraze, ki so si jih razbili pri raznih prometnih nesrečah. Take operacije seveda niso malenkost ter trajajo delj časa, ker so sestavljene iz posameznih lokalnih operacij. Delce kosti iz reber in kože s trebuha enostavno prenesejo na poškodovani in zmaličeni obraz ter ga »zakrpajo«. Znan je primer neke Pražanke, ki si je pri nesreči poškodovala nogo. Ko je ozdravela, ie imela eno nogo tanjšo kot drugo. Praški kirurgi so ji najprej lepo zoblikovali nogo, nato pa so jo »odeoeli-li« s kožo, ki so jo gospe zrezali s hrbta. Po operaciji je imela spet obe nogi enaki. Najtežje pa so one operacije, kjer je treba vstaviti manjkajoče dele. Tu so zlasti znani primeri nosnih operacij. Plastična kirurgija vam danes prav lepo popravi še tako poškodovan nos. Iz koščka rebra vam naredi nosni koren, ki ga obleče s koščkom kože s katerega koli dela telesa. Operacija je izvedena tako mojstrsko, da je jedva poznati, kje je bila pritrjena tuja koža. Poleg tega se je plastičnim kirurgom posrečilo izdelati umetni prst, ali pa celo prenesti prst z noge na roko. To so seveda mojstrovine, tako-rekoč čudeži plastične kirurgije. Maribor Na dan Vseh svetih se spomirramo rafnih Grob se za grobom \ rsli, visoka pokriva jih trava • • -Jos. Stritar Ko objamejo mrzli vetrovi s svojim ostrim dihom zadnje bele cvetove po vrtovih, l$o žalostno odpada umrlo, rjavo cvetje z drevja, ko urne in žuljave roke opravljajo poslednja dela, obhajamo »Vse svete«, praznik našili pokojnih. Žalosten in turoben je ta praznik, kakor je žalostna in turobna priroda sama. Poln je težkih čustev in misli, poln tragičnih spominov ter grenkih občutkov zaradi zavesti, da je življenje le zelo kratek, kratek san. Povsod so grobovi, poslednji domovi naših nepozabnih rajnih, povsod so spomini, ki ta dan spremljajo rajne, ki so nekoč živeli med nami. Grobovi so okrašeni, bele cvetke jih krasijo. In ko zapojejo zvonovi s svojim: mešanimi glasovi, se razlije njih melodija preko poljan ter doseže srca zemljanov, ki se otajajo v teh melodijah, in misli vseh se zberejo okrog pojmov »življenja« in »smrti«. Kakor film se nam bliskovito vrstijo Sinoči je bilo pod predsedstvom g. Franja Novaka zborovanje vojnih oškodovancev, na katerem je podrobno po-dogodki: tožbe, doživetja, grenka spo- roča! o stanju vprašanja vojne odškodni- solz kane na zemljo m koliko vzdihov se sliši, vse to rodi spoznanje, da je na svetu vse minljivo, da je, živi in že mine. To spoznanje je bridko in težko, je posledica naravnih zakonov, ki urejujejo vse življenje in nehanje na zemlji. In vendar je ta zakon, ki je tako krut. v svoji doslednosti le usoda, ki se igračka z našimi življenji. To nam pričajo grobovi posameznikov, grobovi raznih stanov. Eni svetli blesteči, s krasnimi marmornatimi spomeniki in zvenečimi napisi, drugi mali, skromni, z ali brez vsakega lesenega križa. To je razlika, to je ustvarila usoda, in vendar je končni dom vseh isti, naj mu je usoda na svetu in v življenju naklonila to ali ono poslanstvo, težko ali lahko življenje. Sedaj snivata oba v zemlji, v isti zemlji. Končno vendar postanemo v bistvu vsi enaki, čeprav nas v življenju ločijo mnoge sile, mnogi interesi m socialne razlike. Koliko pa je po svetu raztresenih grobov, za katerih kraj in mesto ne vemo? In vendar počivajo tam kosti ljudi, ki so nekoč hodili in prebivali na tej zemlji. Nihče ne ve zanje, nihče jim ne bo na njihov praznik okrasil poslednjega doma, nihče ne bo prižgal lučk. Teh se spominjamo samo v mislih in besedah in slavimo njih dejanja. Koliko pa je letos novih takih grobov, ki bi jih še ne bilo treba! Koliko je novih mučencev, ki jih je svet pomoril, vendar so ti mučenci ovekovečeni z vencem slave. Morda so se preselili v boljše življenje, ki ni tako turobno ni borbe polno kot življenje na tej zerplji. Brez spomenikov in brez znakov spijo pod zemljo, čez njih grobove pa veje jesenski veter ter jih poljublja s svojim hladnim dihom. V-ar Zborovanje vojnih oškodovancev znanja in srečni smehljaji, borbe in zmage, mir in nemir, ki ga doživljamo na zemlji in so ga doživljali oni, ki danes že spokojno spe spanje pravičnega v okrašenih grobovih, pod plapolajočimi svečami. Koliko je rosnih oči na ta dan, koliko ne referent g. dr. Fornazarič. Oškodovanci, med katerimi je veliko število pravih revežev, ki z nestrpnostjo pričakujejo izplačila odškodnine, so s tega zborovanja poslali brzojavne prošnje in pozive obema slovenskima ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, podpredsedniku vlade dr. Mačku, ministru socialne politike dr. Budisavljeviču kakor tudi finančnemu ministru dr. Šuteju, v čigar rokah se trenutno nahaja izvedba izplačil vojne odškodnine. Oškodovanci kot vsa javnost so trdno prepričani, da bodo njih napori glede končnoveljavne rešitve tega perečega vprašanja slednjič kronani s skorajšnjim uspehom. Vse za našo revno deco! Mariborska žensika društva so se združila v skupno dobrodelno organizacijo, da z vsemi svojimi silami pomorejo naši revni, vsega potrebni deci. V pomanjkanju najpotrebnejšega, v veliki draginji, pri malem zaslužku — je presenetila ubožce še zgodnja zima! Ni časa za čakanje in odlašanje —> pomoč je nujna! »Vse za našo revno deco« je klic ki ga ne sme nihče preslišati! Vsi moramo na delo vsi brez izjeme — oSuvati moramo steber, na katerega polagamo neporušlji-vo zgradbo naše bodočnosti! V ta namen bo več prireditev Med prvimi bo 17. novembra ob 15. mladinska akademija, ob 20. pa akademija za odrasle. Da se tudi v mladini vzbudi ljubezen do revnih sovrstnikov, bo ta sama izvajala celotni program z geslom: »Tudi jaz hitim na pomoč!« Združene ženske organizacije. Prometni predpisi za obisk pokopališč Predstojništvo mestne policije v Mariboru prepoveduje na osnovi naredbe bana dravske banovine o zaščiti javnih ce*t in varnosti prometa na njih ob priliki obiska grobov na pokopališčih na Pobrežju 1. 11. 1940 na dan Vseh svetih med 12. in 19. brezpogojno vožnje za vse vrste vozil po Pobreški cesti od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice razen mestnih avtobusov. Vsa ostala vozila, namenjena na pokopališča, naj vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do PobreJke ce*te ter obratno. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi ^ globo od 10 do 500 din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 10 dni. CENE NA SLANINARSKEM TRGU Slanlnarjl so pripeljali v zadnjem tednu na trg 28 prašičev. Svinjsko meso s kostmi so prodajali po 20 din, izluščeno po din 22—?4, ribo po 22—24 din, zajca po 22 din, salo po 24 dip, slanino po 33—24 din, pljuča po 10 din, jetra po 14—16 din, rebtca po 18 din, glavo po 10 din, ledvice po 2—3 drn komad, noge po 2—-3 din komad. _ * m Napredovala je v magistralni službi Štefka Tuinpejeva. m Na Utfni seji mestnega občinskega sveta so bili sprejeti za občane mestne ob-fnio Franc KosLomaj, Alojzija Pusovnik, Ivan Jesih, Franc Trojan. Vilcjmina Vuče-litS in Josip Dermastja. Vdovi po mestnem sanitetnem svetniku ge. Fridi dr. Wank-mullerjevi je bila priznana pokojnina na podlagi službene, pragmatike. Vse velike In male oglase za sobotno Številko oddaji* Se danes! ________ m Pokojnine bo dostavljala mariborska pošla zaradi praznika Sele 2 novembra. m Mestni avtobusni promet na praznik 1. novembra 1940 popoldne od 12. do 18. ne obratuje na progah: Sv. Mariin, Selnica in Pekre. Na vseh drugih progah so promet vrši redno, na Pobrežje odhajajo vozovi neprestano z Gl. trga. m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim '*enim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v petek, 1. novembra 1940, g. dr. Toplak Lojze, Pobrežje, Aleksandrova c. 6. m Nova gostinska postojanka v Studencih. Lepa pridobitev za Studence bo na novo preurejena gostilna v Krekovi ulici 26 (bivša gostilna Špurej). Novi lastnik bo preuredil veliko koncertno dvorano ter jo moderno opremil, napravil bo tudi moderno kegljišče in lepo opremljene sobe za tujce. Novo podjetje bo vodil bivši restavrater v Podbrdu gosp. Grohar. Gostilna bo otvorjena 3. novembra. m. Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek, 4. novembra, bo predaval univ. docent dr. Anton Ocvirk o temi »Pisatelj in družba«. Prikazal bo na mnogih vzgledih iz domače in evropske literarne tvornosti odnos ustvarjalca do družbe in dryž.be do ustvarjalca in razčlenil bo vplivne sile, ki krožija med njima v idejnem, snovnem in oblikovno-stilnem pogledu. m. P. n. inserente Velikega stenskega koledarja »Mariborske tiskarne« opozarjamo, da nihče ni upravičen nabirati oglasov. Kdaj se bodo isti nabirali, bomo pravočasno sporočili. m Dinarski dan /a severno mejo bo ponovila v nedeljo, 3. novembra, Slovenska slraža. m Za meddržavno nogometno tekmo Jugoslavija—Nemčija, ki bo 3. nov. v Zagrebu, je. odobrena polovična vožnja. Ugodnost velja od 2. do 4. nov. Podrobne informacije pri „Putniku'\ m 220 din gotovine je odnesel nekdo gostilničarki Ceciliji Sum, stanujoči na Trgu svobode. Tatvine je osumljen neki moški. m Huberlus plašč Je ukradel neznani storilec trgovcu Alojzu Kelncrju na Glavnem trgu, ki je oškodovati za 320’ — din. Cenj. naročnike, ki prejemajo »VE-ČERNIK« dnevno v upravi, prosimo, da čimprej plačajo naročnino za november. Uprava. m Aretiran je bil v neki gostilni na Glavnem trgu Kristijan Laznik, brezposelni delavec iz Botroppa v Nemčiji. Oblasti so ga že dalje časa zasledovale zaradi suma vlomile tatvine. m Moško kolo znamke „Waffenrad“ so našli ob ograji v Kurilniški ulici. Kolo je brez evid. številke, lov. štev. pa je 173068. m Orožniška postaja Tezno poziva onega, ki je izgubil, usnjeno denarnico s 1(X) dinarji ,naj se oglasi ter jo dvigne. NOVI PROBLEME izidejo te dni — več med oglasi II m 200 kg težak kos železa je padel na nogo 10 letnemu delavcu Bogomira Novaku, zaposlenemu pri tvrdki Ježek in dr. v Melju ter mu jo teže poškodoval. m Pri obiranju jabolk je padel z drevesa 17 letni delavec Josip Potočnik iz Pesnice ter sl zlomil roko. Zdravi se v mariborski bolnišnici. m Srebrno uro je nekdo izmaknil iz zunanjega žepa zimske suknje na zelenjad-nem trgu Roku Dobovišku, posestniku in upokojenemu železničarju z Aleksandrove ceste. Ura je vredna 300 din. * Nogavice in perilo nudi ugodno Mirko Brečko, Maribor, Aleksandrova c. 23. m,- Flobertovko sta našla v gozdu 11 letni posestnikov sin Alojz Kumin iz Satehovcev ter njegov tovariš Alojz Gutman. Ko je hotel Gutman flobertovko preizkusiti, se je sprožila tako nesrečno, da je zadela krogla Kumina v oko. Zdravniki se trudijo, da bi nut ohranili oko. , m Več kokoši je ukradel neznani slori-lec žel. uradniku Francu Požgaju v Marijini ulici iz zaklenjenega kurnika. m Kolo s cekrom z raznimi nakupljenimi potrebščinami je nekdo odpeljal izpred neke trgovine na Glavnem Irgu trgovskemu pomočniku Milanu Perku iz Frama. Kolo znamke ,.Mundus“ ima evid. štev. 2-125570-19. m. Padla je ter si zlomila roko 611tena delavka Marija Lubejeva iz Pobrežja. m Lestev je odmaknil kmečkemu dninarju nestalnega bivališča Očkerlu -dr ti, doma iz Slovenskih goric, sin nel®-ga posestnika pri Sv. Jakobu v Slo * goricah, ki ga je najel za popravilo strehe. Očkerl si je pri padcu zlomil roK in poškodoval prsni Uoš. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. m Na spolzkih tlel! je padel v Vetrinjski ulici lllelni delavec Anton Diamant-Udaril j e z glavo ob zid ter se močno poškodoval. m Kolo je našel v grmovju ob P®* poli vzdolž Drave upokojeni železničar i’1' lip Hartman. Skoro gotovo ukradeno koto ima evid. štev. 2-130639-19. m. S hleva je padla v Zrkovcih 381etna posetnikova hči Roza Vreclova. Z zlomljen roko je prišla v mariborsko bolnišnico. m Kolo je ukradel nekdo izpred nek® mesarije na Kralja Pelra cesti v Studenci11 služkinji Tilčki Koroščevi iz Maribora-Kolo ima ev. štev. 26769. m Med pevsko vajo je Izginilo kolo v šoli na Ruški cesti tapetniku drž. železnic Martinu Malovrhu iz Studencev. Tata so takoj zasledovali, tako da je dobil lastni* kolo nazaj, toda popolnoma razdejano, »J1 brez svetilke, ki jo je tat kar odžagal. * Snežni čevlji, gornji del sukno, fiati trpežni do št. 38, se dobijo pri Moravec Maribor, Kopališka 8. * Izven priznanega Marčnega Laškega piy8 se toči tudi odslej Termalno pivo v sodčkih-Hotel, kavarna in restavracija Orel. * V petek soboto in v nedeljo. Sveže krvavice, pečenice, izborna vina. Se priporoča Mara, gostilna Balkan. ^ 4 Moderne šerpe nove vzorce v veliki izbit* v modni trgovini A4. Brečko, Aleksandrova c. 23. * Važno za vsakogar kdor potuje! Vsied ukinjenja nekaterih vlakov potrebujete točne informacije o vlakovnih zvezah. Zalo se pred vsakim potovanjem v lastnem h1" teresu oglasite pri „PUTNIKU“, Trg svo-bode-grad kjer dobile vse vozne karte po originalnih cenah že par dni pred nastopom potovanja. Izdajajo se vozne karte z vsemi možnimi popusli ter tudi povratne vozne karle. Ce nabavile vozno karto pri „PUTNIK-u“ ste rešeni nervoze in prerivanja po postajnih blagajnah. Posebno sedaj pred praznik? je lo važno za vsakogar. Kupite torej vedno vozne karte v predprodaji pri „PUTNIK-u“. m Nočna lekarniška služba: od 26. t. m-do vključno 1. novembra Minarikova mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel-25-85; Remsova lekarna pri sv. Roku, vogal Meljske in Aleksandrove cesle, tel. 25-32 Narodno gledališče Čelrlek, 31. okt., ob 20.: „Nenavadeii človek". Red Q. Pelek, 1. nbveitibra, ob 20.: „Cyrano de Bcrgcrac': Sobota, 2. nov., ob 20.: „Na dtiu“ Red B. Nedelja, 3. nov., ob 15.: „Gyrano de. Ber-gerac“. Ob 20.: „Vdova Rošlinka1'. Znižane cene. ,,Cyrano“ prvič za okoličane, bo to nedeljo v mariborskem gledališču. Uprizori se Roslandova veličastna zgodovinska komedija „Cyrano de Bcrgcrac", ki doživlja pri vseh predstavah tako lepe uspehe. Okoličani s Koroške proge se opozarjajo, da bo predstava končana taiio, da še pravočasno jSridejo do večernega Kino * Grajski kino. Danes veliki letalski film iz sedajnosli „D. III. 88'“ Napeta vsebina. Junaki sedanjosti so piloli, ki obvladajo zračne višine. * Esplanade kino. Krasen, nepozaben film Umirajoča pomlad" (Samrtuo pro-Iječe). Film, ki navduši vsakogar z Ka-lalin Karadyjevo in Javor Palom. * Kino Union. Samo dva dni ,,Obmejna straža" senzacijonelni ko\vboyski film z George 0‘Brien v glavni v^ogi. — Pride: ..Legija časti" sijajna pustolovska drama z Charles Vanelom v glavni vlogi. * Zvočni kino Pobrežje 1. 2. in 3. novembra prekrasni film Indijski nagrobni spomenik. II. del velefilma Ešnapnrski tiger. 31. oktober - praznik varčevanja Današnji dan je po mednarodnem sporazumu hranilnic določen za praznik varčevanja, ki je danes bolj potrebno kakor kdaj koli. Varčevati pomeni dajati na stran oni denaT, ki ga trenutno ne potrebujemo, odreči se marsikateremu nepotrebnemu izdatku ter dvomljivemu uživanju, prištedeni denar pa varno naložiti, tako da prinaša nam samini korist, obenem pa omogoča drugim delo m zaslužek, kajti lo takrat, če gre denarnim zavodom dobro, je mogoč napredek v narodnem gospodarstvu. Ob tej priliki objavlja Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije sledeče: Tudi v sedanjih težkih Časih sc je po- kazalo, da brez dobro organiziranega in naprednega narodnega varčevanja nima obstanka neodvisno narodno gospodarstvo niti ni ugodnega kredita niti dovolj utemeljenih javnih financ. Oni, ki so varčevali, tudi danes laže živijo ter zmagujejo v življenju, stradajo pa oni, ki niso dovolj delali in varčevali ter sedaj nimajo sredstev, ki bi jim olajšala življenje in delo. Kakor je preje opozarjala na potrebe varčevanja in vseh ukrepov za njeno varnost , in napredek, tako opozarja tudi sedaj Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije tega dne v sodelovanju z občinskimi in mestnimi hranilnicami na še večjo potrebo nadaljnjega njenega izvajanja in varovanja ter priporoča državljanom Jugoslavije: Varčujte tudi naprej, kolikor morete! V vaše in splošno dobro, za neodvisnost in napredek naše države; v tem vas bodo vsestransko podprle vaše občinske in mestne hranilnice, ki kot samostojni pi>' pilno varni denarni zavodi dajejo vašint prihrankom popolno varnost. Če še niste pričeli varčevati, začnite ,tega dne in pokažite s tem, koliko se zavedate važnosti in potrebnosti varčevanja! ide vomo! Oddajte še danes MALE OGLASE za sobotno številko KQT KAM, KJE? Na dan Vseli svetnikov, soboto in nedeljo dobite prvovrstne domače pečenice, krvavice in jetrne KLOBASE v gostilni -»Slon«. Aleksandrova c 18. Priporoča se gostilničarka._19526-1 IPEGESAINI IA ROGE RIJ A C n DOMAČE KOLINE uanes in jutri pečenice, jeter-ne in krvave klobase. Vljud-»o vabi gostilničarka Pri ‘Zlatem konju«. 19505-1 SLUŽBO DOBI Sprejmeta se takoj dva samostojna MIZARSKA POMOČNIKA za fino pohištvo. Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Dobra plača«. 19416-2 BREZPOSELNI TRGOVSKI POMOČNIKI naj se zglasijo od 16,—17. ure v ..Trgovskem domu”, Maribor. 19255-2 Sprejmem POMIVALKO in perico v gostilno. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 19429-2 DVA KOLAR. POMOČNIKA sprejme kolarstvo Slavko Krabonja, Maribor Tržaška cesta 6. 19463-2 IŠČEM MLINARJA samca z mojstrskim izpitom za umetni valjčni mlin. Ponudbe na ogl odd. »Večernika« pod »Mlinar-samec«. 19445-2 SLUGA za hišna dela se išče takoj: Predstaviti se v Veliki kavarni, Maribor. 19492-2 PLAČILNA NATAKARICA za boljšo gostilno, z manjšo kavcijo in znanjem slovenskega in nemškega jezika, se išče. Biti mora srednjih let, čedne zunanjosti. Nastop s 15. novembrom. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 19528-2 SLUŽBO IŠČE 16-LETNI FANT močan, talentiran, se želi izučiti ključavničarske, mehani-čarske, mizarske ali kolarske obrti pri mojstru, kateri nudi vso oskrbo v hiši. Naslov: Ivan Ekart. Cirkovce 19478-3 a d n ; e J mo gostilna »pri vdctorju« y Vetrinjska ulica 3 \am nudi pristna ljutomerska in dalmatinska vina. Iz-?0rna kuhinja, razne specialiste, kakor tudi krvavice, deeenice itd. Lepa družinska Posebna soba — pripravna 'udi za klubske seje. Se priporoča Viktor Štibler. ____________________19494-1 ^a dan Vseh svetih toči , SLADKI VINSKI MOŠT |P sadjevec bife Pinterič, Treska cesta. Čez ulico popust 19518-1 j^a Praznik Vseh svetnikov, ysako soboto in nedeljo, ka-”°r vsako leto, dobite prvo- vrstnc . DOMAČE KLOBASE Pocenice. krvavice in jetrnice X restavraciji »Pri klavnici«, č? Priporoča Birtič. 19428-1 Ugodna prilika za zaslužek Zbirajte odpadke sveč Kupujemo vsako količino in dobro plačamo Ponudbe na Točaj Anton, Tržaška c. 86 Pozor! Sprejmem dva KROJAŠKA POMOČNIKA za damsko in moško kroja-štvo. Plača tedenska od 300 din naprej. Sprejmem tudi valenca ali vajenko pod ugodnimi pogoji. Bučar. Koroška cesta 67. 19438-2 Šivalni siroji prvovrstnih znamk v okusni izdelavi za rodbinske in obrtne svrhe Hoiesa prevzamemo v shrambo čez zimo po najnižji ceni Fi3ntlepoiaizo.z. Miribor. Aleksandrova cesta 39 Mlajšo, snažno POSTREŽNICO iščem za dopoldne. Takojšnje resne ponudbe pod »Poštena^ na ogl, odd »Večernika«. 19507-2 Službo BLAGAJNIKA ali slično iščem. Položim do 20.000 din kavcije. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika pod »Prost vojašči-ne«.__________________19488-3 BRIVSKI POMOČNIK išče stalne službe, ozir. kot pomožna moč. Informacije daje salon Mareš. Gosposka ulica 15. 19472-3 VAJENCI-(KE) VAJENEC za brivsko obrt se sprejme z odgovarjajočo šolsko izobrazbo. Salon Knez, Kneza Koclja ulica 24. 19481-4 STANOVANJE ODDA Lepo ŠTIRISOBNO STANOVANJE se odda s 1. novembrom. Vprašati v kavarni »Astoria«, 19462-5 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom pri mirni stranki Se odda takoj ali kasneje. Stritarjeva 29-111., Novak. 19499-5 TRISOBNO STANOVANJE s pritiklinami oddam s 1. decembrom za 700 din Vprašati pri hišnici, Kneza Koclja ulica 17. 19497-5 KINO ESPLANADE TELEFON 25-29 Od četrtka 31. do vključno srede 6. novembra Najlepši biser madžarske filmske umetnosti: (Samrtnc prolječe). — Vsebinsko prekrasen, nepozaben film po znamenitem L. Zilahy-jevem romanu. Roman velike ljubezni, erotike, strasti in greha! Film, ki ga je celo razvajeni Pariš gledal nepretrgoma celih 8 mesecev z največjim občudovanjem, in ki bo navdušil tudi ves Maribor! V glavnih vlogeh Katalyn Karadyjeva in Javor Pal. Od četrtka 7. do vključno srede 13. novembra Največja glasbena senzacija sodobnega filma! l/afya, Uofya Najnovejša ruska muzikalna komedija v stilu nepozabnega »Pastir Kostje«. Delo istega režiserja, istega komponista in iste umetnice Ljube Orlove, pevke in plesalke iz »Pastir Kostje«. Sijajni domisleki, humor, zabava, smeh, izvrstna muzika preveva ves film! Nad 400 najboljših ruskih muzikov, plesalk in plesalcev! Vsakdo, tudi kdor ni ljubitelj kina, naj si ogleda ta dva odlična filma, o katerih bo govoril ves Maribor! SOBO IN KUHINJO s pritiklinami in vrtom oddam. Dalmatinska ulica 24. 19493-5 DVOSOBNO STANOVANJE pri avtobusni postaji se odda. Studenci, Kralja Petra c. 45. 19530-5 STANOVANJE eno- in dvosobno, se odda. Smetanova ul 54, v gostilni. 19514-5 STANOVANJE 3 sobp. in kuhinja, poselska soba, blizu parka. Vprašati pri knjigarni Scheidbach, Maribor, Gosposka ul. 28. 19513-5 Odda sc SOBA IN KUHINJA takoj v Pušnikov! ulici (za Kadetnico). Vprašati Meljska cesta 65. 19511-5 Sprejme se SOSTANOVALEC(-KA) v vso oskrbo. Taborska 22, dvorišče. 19424-7 Mirna družina Sprejme stalnega, solidnega GOSPODA na vso oskrbo v jedilnico. Mesečno 700 din. Ponudbe yod »Sončna soba« na ogl. odd. »Večernika« 19508-7 SPOMNITE SE CMD! KLOBUKI - SRAJCE - KRAVATE - ROKAVICE - NOGAVICE - PLETENINE Hloda ALEKSANDROVA 9 J W\>{VVmAfW MAKO PERILO - PIŽAME - TER DAMSKO IN OTROŠKO PERILO DVOJE STANOVANJ parketiranih. eno s kopalnico — v novi hiši — se takoj odda. Tržaška cesta 48. 19521-5 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam s 15. nov. mali družini. Smetanova ul. 50- 19525-5 Dvo- ali trisobno STANOVANJE z uporabo kopalnice, plin, se takoj odda. Vprašati: Glavni trg 22/1. 19452-5 Lepo DVOSOBNO STANOVANJE blizu Koroškega kolodvora, Cankarjeva 3, Studenci, se odda mali mirni družini drž. uslužbenca. Vpraša "še tudi v trgovini Lupinšek, Košaki. 19510-5 PREHRANA Sprejmeta se dva solidna gospoda na HRANO in STANOVANJE. Gregorčičeva 1, Tezno. 19483-7 SOBO ODDA OPREMLJENA SOBA s strogo separiranim vhodom se odda. Vprašati v ogl. odd-»Večernika«, 19487-8 OPREMLJENO SOBO oddam takoj enemu gospodu. Cena 120 din mesečno. Gosposvetska 7, Studenci. 19482-8 GOSPOD se sprejme na stanovanje ev. s hrano. Koroška cesta 48. 19480-8 Vse m šota Mt Msatua v TISKOVNI ZADRUGI Cankarjeva 1 - Telefon 25-45. GLASBILA ŽENITBE r.,DQP!SI IZGUBLJENO VOZILA POHIŠTVO-OPREMA RAZNO PRIDELKI OBVESTILA NAJPOPOLNEJŠE HARMONIKC SVETA G EN ER ALNO ZASTOPSTVO ŽENSKI KOTIČEK KOSITER (ZINN) kupujemo po najvišii ceni. Livarna zvonov, Maribor, Aleksandrova cesta- 19444-13 Odda se SONČNA SOBA s posebnim vhodom boljšemu gospodu. Maistrova 14, vrata 7. 19485-S RADIO baterijski. 2 V. dober, kuPUP' Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Selektiven«. TRGOVEC z lastno trgovino, samski, želi spoznati gospodično slične stroke, izvežbano in z nekaj gotovine- Ponudbe pod šifro »Poznejša ženitev« na ogl. odd »Večernika«. 19506-19 AVTOMATIČNO TEHTNICO »CITO« in trgovski inventar poceni prodam. Mljska c. 38-11. 19524-13 Sprejme se BOLJŠI GOSPOD na hrano in stanovanje, jarku 6, pritličje, desno »STEYER« 200. LIMUZINA še nov voz, se proda. Vlašič, Jurčičeva ul. 8- 19527-22 KUHINJSKA KREDENCA omara sta knjige, obešalnik, ledenica se poceni proda. Masarykova 2, vrata 4. 19447-17 Prodani popolnoma novo MOTORNO KOLO Saks 100 ccm z Dunlop-pnevmatiko. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 19466-22 Ugodno se proda LUKSUZNI AVTO znamke »Ford«, dobro ohranjen. Eventuelno se zamanja tudi za vsakovrstni les. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 19520-22 V pollubM izbiri dobite vse šlagerje, plesne, narodne s harmoniko na domačih gramofonskih ploščah že po din 40.—. Zahtevajte brezplačne sezname. VAŽNO ZA VSAKOGAR! Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike pri prvovrstnem pečarskem podjen?-Stalno velika zaloga t]al' novejših modelov peči. štedilnikov in stenskih oblog-Pečarstvo Strašek Gustav, Maribor, Tyrševa ulica 12. 18218-28 VENCE ŠOPKE KRIZANTEME naročite v vrtnariji JEMEC, Prešernova ulica. 19328---° najboljše kakovosti Vam nudimo po zmernih cenah: posteljne klopi, otomane kakor tudi odeje, zavese, žimne in afrik madrace in žične vložke STAREJŠI GOSPOD išče prazno sobo v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« p-od »Prazna soba«. 19434-9 BELI KROMPIR po din 140.— za 100 kg oddaja Kmetijska družba, Maribor, Meljska c. 12. 19427-23 (lino nstnst«! a Kolba Melnel & Heroin SOBA S ŠTEDILNIKOM se takoj odda dvema osebama. Aleksandrova cesta 31. Pobrežje. 19474-8 KROMPIR v vsaki količini, beli (Schnee-flocke) z Murskega polja bo na razpolago na Vodnikovem trgu od 2.-5. novembra. Kdor ga še nima za zimo, naj si sedaj preskrbi. 19422-23 SENO naprodaj. Sp. Radvanje 50. 19529-23 DRAŽBA POSESTVA Dne 6. novembra 1940 ob 10. uri bo pri okraj sodišču v Rogatcu, soba št. 3, dražba posestva, ležečega v občini Topole pri Rogatcu in obstoječega iz hiše z gospodarskim poslopjem in pritiklinami ter 11 Zemljiških parcel. Vzklicna cena 24.111 din, kavcija 3617 din. Pojasnila daje dr. Vladimir Kreč, advokat. Ljubljana, Tavčarjeva 1. 19446-11 Opremljena SEPARIRANA SOBA se odda. Zrinjskega trg 6-11, vrata 9, blizu kolodvora. 19473-8 Redilo za svinje preizkušeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi ribjo moko, naglo redi Vaše svinje in jih dela odporne proti boleznim. 1 paket 8.—, 1 kg 25.—, po pošti s povzetjem 15.—, ozir. 35.— din. Glavna zaloga: Lekarna pri Zamorcu, Maribor, Gosposka 12. 2 NOČNI OMARICI in psiha iz mehkega lesa, v moderni obliki na prodaj. Slovenska ul. 28, mizarstvo-19515-17 Odda se SOBA za 1—2 osebi Vrecl, Rotova 10. Nova vas. 19457-8 Prodam poceni krasno STAVBENO PARCELO 2000 kv m ob glavni cesti v prometnem industrijskem kraju proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Parcela«. 19467-11 OBČINSKE URADE v Sloveniji prosiva, da bi nama javili, če bivata v njihovi občini zakonca Žnuderl Ivanka in Peter. Isto prosiva hišne gospodarje in trgovce. Mahorič Ivan in Ana, Pekre 165, p. Limbuš. 19522-26 Kupim rabljeno VELIKO OGLEDALO uporabno za krojaško delavnico Granduč. Mlinska ul. 1. ___________________ 19504-17 Kupim kompletno RABLJENO POHIŠTVO (trdo ali mehko). Turk Zvo-nomir, Aleksandrova c. 74, Maribor. 19509-17 Štiristanovanjska HIŠA din 120-000. — Mestna hiša, vrt, din 190.000. — Vila in enonadstropna hiša, vrt. din 355.000. — Posestvo blizu mesta, din 150.000. — Gostilna v najem ali v prodajo, dobro ležeča. — Velika trgovska hiša, nova, na deželi, din 280-000. — Lepa parcela m* 7 din in naprej. Brezplačne in formacije pri kupnji in prodaji. Iščem hitre prodaje. Posredovalnica »Rapid«, Maribor. Gosposka ul. 28. 10512-11 Huuka pMvei pečarsko in keramično podjetje nudi najboljšo in največjo izbiro pečarskih in keramičnih izdelkov po zmerno nizkih cenah ter se Vam toplo priporoča Kneza Koclja ul. 6, tel 28-01 SCHMEIMR NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26. poleg tržnice. in sinova jurčičeva 8 ZAGBEB. NIKOUCEVA IO POSKUSITE TUDI VI! Kvalitetno najboljši sladek rženi kruh iz pekarne Rakuša, Koroška cesta 24. ___________19031-18__________ TRAJNE KODRE z najnovejšim aparatoin po 40 din. Salon Raiser, Fran-kopanova 17. 19490-18 ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mine FELICITAS zopet v Mariboru ter sprejema ob torkih in petkih, Sodna ulica 26-111., vrata 8 19496-18 Te dni izide t. številk« redne publikacije „NOP' Lepo opremljena SONČNA SOBA s souporabo kopalnice se odda 1. novembra. Radvanjska c. 19, I. nadstr. (vogal Foho-ye)_________________ 19471-8 Opremljena, lepa SONČNA SOBA sc odda civilistu. Ev. sprejmem sos.anovalca(-ko). Palača Pokojninskega zavoda, Vcrstovškova 4-1., dešno. _____________________1950241 SPOMNITE SE CMDl NOVE PROBLEMI Vsebina: Borba za kolonije — Kakšna bo nova Evropa? SSSR in današnja vojna — Egipt med mirom in vojno „NOP“ izhaja dva krat mesečno Narožnina za četrt leta je din 10'—. Naročajo se na „NOP‘‘, Maribor, Radvanjska 27. „NOP“ se dobi tudi v trafikah. Cena din 2'— Računski stroji Ivan Karbeutz, Maribor, Gosposka 5, Tei. 26-42 • Oglasi po ceniku — Rokopisi se Poštni čekovni račun štev 11 409. Stran 10. »V e čer n It« V Mariboru dne 31. X. 1940. ^ __ ^ 'za moške obleke in plašče, damske V| t Veliko izbiro jesenskega blaga v češki in angleški kvaliteti po znano nizkih cenah krojaške potrebščine dobite samo v Maribor (pri glavni policiji) &