Poštnina plačana v gotovini
Ljubljana, 3. oktobra 1940. — Leto XII. — Št. 41.
i
GLASILO
KR-fCAN J KEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Bodimo dosledni!
. Svobodne delavske organizacije imajo polne roke dela. Nikdar še ni bilo tako živo v njihovih vrstah, kakor je danes. Pa to je povsem razumljivo. Danes gre za vsakdanji kruh delavcev in vsakdo se pobriga po svojih močeh, da si ohrani vsaj skromno preživljanje. Cena moki je bila uradno določena na 9 din, oziroma krušni na 5 din Zfl kilogram. Poleg moke se dražijo vsi najnujnejši življenjski artikli; v kolikor se še ne, pa se bodo nujno podražili. Na to moramo biti vsi pripravljeni. Saj beremo v časopisih, da bo cena jedilnemu olju v nadrobni prodaji določena na okrog 26 din liter, da bo novi sladkor dražji, da bo uvedeno enottno milo, seveda z enotnimi cenami, da bo povišana cena kvasu itd. itd. Ceno krompirju je ljubljanska mestna občina določila sicer po din 1.50 za kilogram, pa že tudi beremo v časopisju, da je krompir, ki ga je mestna občina nakupila za lastnio prodajo po določeni ceni, prišel iz Slavonije, ki je znan po svoji kvalitetni manjvrednosti. Ta krompir se je običajno prodajal industriji za škrob ali pa so krmili z njim živino. Naš domači krompir pa se izvaža na Hrvaško, kjerniu je uradno določena cena 2 din za kilogram. Torej tudi dvomljiva pocenitev krompirja. In Bog vedi, če ne l)o_ morda čez par mesecev prihajal naš domači krompir zopet nazaj, seveda za primerno višjo ceno.
Svobodne strokovne delavske organizacije se danes trudijo na vso moč, l . kolikor mogoče učinek porasta draginje na delovnega človeka omilile. I ogajanja za zvišanje plač so na dnevnem redu, zdaj tu, zdaj tam. Tudi dlo uradnih poravnalnih postopanj pride. Toda znano je, kako to postopanje silno počasi deluje. In večkrat se pripeti, da so cene ponovno poskočile med tem, ko se je potom uradnega postopanja dosegel skromen povišek. Znova bi bilo potrebno iti na nova ponujanja. In tako je danes faktično borba za vsakdanji kruh delavstvu pravo lovljenje psa za rep. Kakor hitro bi ga moral doseči, že se mu umakne in ponovno se začne lov. v Tako prehajamo na področja vprašanj težkega značaja, ki ga svobodne delavske organizacije vkljub vsemu prizadevanju ne bodo mogle v celoti rešiti, To vprašanje spada v področje drugih poklicanih činiteljev, ki za svojo delo nosijo prav tako polno odgovornost kot delavske organizacije za svoje področje.
Zato je danes nujno potrebno, da oblast stori vse potrebno, da se cene življenjskim potrebščinam začno zniževati in znižajo na tako višino, da bodo odgovarjale delavskim potrebam. Današnje razmerje delavskih mezd in cen življenjskih potrebščin je nekaj nezaslišanega. To razmerje nam pokaže, da bo moral delavec delati sko-lio dve un za kilogram moke, 6 ur za n ® •Jn’ • Urv?n kilogram masti itd. Preračunajmo število njegovih teden-K'h delovnih ur in zaslužek po naj-novejši minimalni mezdi, p« borno Janko tedaj videli, kaj in koliko si lftliko kupi za dobljeno plačo. Vidimo Pa pri tem tudi vso veliko vsestransko nalogo merodajnih činiteljev, ki Ji v kratkem prav gotovo ne bodo več kos, če bo šlo življenje tako pot naprej.
Nujno bi morali na delo vsi pozi-tivni elementi, da se pereča vprašanja rešijo pravilno, ne zaradi kokih posa-
Slovenska katoliška skupnost
O	tem geslu razmišljati ali celo se na široko razpisati je pomenilo v naših krogih vedno pregrešek proti dobrim navadam. Molče smo prenašali marsikatero obtožbo. Saj se je to geslo porabljalo skoro izključno v zvezi s krščanskimi socialisti kot rušilci te skupnosti.
Sedaj pa so stvari in razmere dloizo-rele in iščejo svoje končne rešitve in zadnje besede. Dolžni smo si ustvariti jasno sliko v tem vprašanju že zaradi mirne vesti mnogih naših tovarišev, ki ne bi hoteli nikdar nastopati kot rušilci skupnosti in vrednot poti pogojeni da obsega ta skupnloist svoj višji cilj in da so te vrednote dokazale vrednost naših žrtev.
Mirno hočemo preiti dejstvo, da se je geslo katoliške skupnosti po navadi porabljalo kot politična psovka. Podobnost s političnimi psovkami, ki so jih porabljali bivši jugoslovenski centralisti nasproti avtonomistom, je več kot očividna. Tudi tem smo veljali kot rušilci .in seveda kot rušilci državne skupnosti. Danes pa je ravno tako oči-vidno, da predstavljajo včerajšnji hrvaški in slovenski rušilci današnje rešitelje državne skupnosti in da so prav oni tisti, ki so imeli o nas največ nemilih besed, prignali našo državno skupnost prav na rob prepada.
Le to si hočemo zapomniti: slovenska katoliška skupnost ni verski, ni cerkveni pojem, katoliška skupnost — taka, kot smo jo uporabljali pri nas
—	je političen pojem. S tem dejstvom smo si naše raziskovanje v glavnem pojasnili in tudi močno olajšali.
Nikjer na svetu, morda z edino izjemo na Slovaškem, pri nas pa prav gotovo, ni cerkvena hierarhija zahte-
7	‘la 1!nonJ-i° hiti vsi dejavni katoliki tudi pripadniki ene in iste, od vodstva kat. Cerkve določene stranke. Kjer koli se je pa kaj tnkega dogodilo, se je dogodilo zaradi lokalnih časovnih koristi in vsukikrat v nasprotju z nadčasovnim poslanstvom Cerkve. Taki ukrepi, take zahteve ne bi bile opravičljive niti v tem primeru, da je Cerkev obenem tudi avtoritarni regiment dotične politične enote. Tudi v tem primeru bi bila katoliška skupnost zvišena nad trenutnim političnim položajem in to celo v takem, samo teoretično možnem primeru, v katerem bi imenovani avtoritarni katoliški regiment obetal obstojati še celo stoletje.
Katoliška skupnost je mogoča samo
meznikov, ampak zaradi ljudi, delavcev in delavskih družin. To vprašanje m vcc vprašanje posameznega človeka ali pa kake skupine ljudi, ampak je vprašanje celote, vsega slovenskega naroda. Njegov obstoj in njegova bodočnost je v rešitvi tega vprašanja.
Zahtevamo, da se pri tako važnem vprašanju prizna svobodnim delavskim organizacijam v vseh področjih delavske socialne politike tisto mesto, ki jim pripada. Kako pridemo do tega, da se svobodne delavske strokovne organizacije s svojim zavednim članstvom trudijo z vsemi razpoložljivimi silami za zboljšanje gospodarskega vprašanja _ delovnega človeka pri mezdnih gibanjih in razpravah, da delavsko borbo vodijo v mejah zakonitosti m usmerjajo tako tudi vse de-
Dr. P. K.
v verskem pogledu. V političnem pogledu se ni mogla nikjer obdržati razen pri politično zaostalih ali pri tvar-no jako revnih narodih, pri katerih je cerkvena organizacija prevzela še politično funkcijo. Čim pa se narodi politično osvestijo, postane združevanje verskih in političnih funkcij v rokah cerkvenega vodstva velik kamen spod-tike in pravi vir nesreče za dmtično deželo, Cerkvi sami pa razen gmotnih ne prinaša prav nobenih drugačnih koristi. Prav narobe. Cerkev se prelevi v politično institucijo prvega reda. Kar pa je pri vsej stvari najusodnejše, je njena reakcionarna vloga, ki je nujen odmev tisočletnih tradicij, privilegijev •in posestev, ki že sami po sebi zahtevajo vodstvo politike v smeri status <juo ante. Tako postane politična katoliška skupnost v katoliškem narodu velikanska zavora tako v socialnem kot v gospodarskem smislu, zavora, ki ne dopušča nikakega razvoja.
Petdeset let’ krščanskega socializma pri Slovencih je zgodovinska priča vseh gornjih trditev. Začetek našega gibanja je političen odziv Cerkve na veliko gibanje delavskih množic 19. stoletja. Slovence je zajel socialistični val z nekaj desetletno zamudo. »Re-rum novarnm« je vzbudila val katoliškega preporoda na Slovenskem. Rodila nam je Missiio in Jegliča, Mahniča in Lampeta, ali omogočila nam je tudi našega ustanovitelja Janeza Ev. Kreka, kar je postalo usodne važnosti za razvoj slovenske socialne in politične zgodovine na preokretu stoletja.
Akoprav ie dobil Janez Ev. Krek uradno v roke delavski referat, ker je že kot bogoslovec kazal velike talente v tej smeri, akoravno je dobil Krek nekako uradno nalogo posredno iz samega Rima spočeti krščanski socializem pri Slovencih in postati delavski kaplan po centruniaškem zgledu, je bilo ravno v tem dejstvu položen kal razdora v politični skupnosti, ki jo ie vodila Cerkev. Razkola med levico in desnico ni mogla premostiti niti Cerkev. Lahko bi se izrazili še določneje, da taka premostitev niti ni mogla biti niti ni bila resno mišljena od neke organizacije, ki se po vseh svojih zunanjih okoliščinah nahaja na desnici, kakor smo to že prej omenili.
Ti,ko Je bila slovenska politična katoliška skupnost razbita že v uri svojega postanka. V tem dejstvu leži tudi vsa osebna tragika in tudi veličina našega ustanovitelja. Kakor vsi veliki
lavsko gibanje, izven tega področja pa nimajo nobene besede pri Delavski zbornici, Okrožnem uradu in Borzi dela, to se pravi pri zavodih, ki bi morali biti viden izraz vse pozitivnosti v delavskih vrstah. Tu prihajamo do prave absurdnosti v našem socialnem političnem življenju, ki je pač zelo slaba slika današnjih dni in tudi bodočnosti.
Zato smatramo vsak poziv za sodelovanje svobodnih delavskih strokovnih organizacij od katere koli strani za neiskren, dokler se ne reši to najvažnejše vprašanje, ki se že dotika tudi spoštovanja svobodne volje delavstva, katera je pri nas zakonito zajamčena. Bodimo dosledni tudi pri tako važnih vprašanjih'
D i'r ;
S. ž.
možje, tako je tudi Krek živel in črpal svojo moč iz osebne veze, da je Cerkev poklicana zediniti človeštvo v vseobvladujoči moči krščanske ljubezni. Ta velika vera je skrivnost njegove ustvarjalne sile, ki se je povzpela daleč preko naloge delavskega župnika današnjega kroja.
Krekovo krščansko socialno gibanje je bilo dejansko socialno revolucionarnega značaja. Vsi katoliški shodi, vsa katoliška socialna doktrina je bila obvladana po krščanskem socializmu. Kar je postalo za Kreka usodno, ni bila toliko krščanska socialna doktrina kot njegova otroška vera v njeno uresničljivost. S tem je postal nemogoč še prej, preden je postal edini voditelj slovenskega^ krščanskega socialistične-
fa naroda, še preden je zavzel mesto,
i	bi ga po normalnem, zdravem toku dogodkov moral zavzeti.
Ko je bila Krekova vera v katoliško politično skupnost v svojem največjem naponu, so mu njegovi modrejši sobrati še v pravem času skušali odvzeti njegov čutfotvomi koren. Ubili so, oziroma skušali so ubiti duhovnika na Kreku, kajti duhovnik-Krek tak, kot je bil jpo svoji notranjosti, je bil nevarnejši kot vsa socialna demokracija, proti kateri je imel naročilo boriti se z vsemi močmi. Cesar ne bi zmogla vsa druga internacionala, to bi opravil Krek sam: delovne množice bi s svojini socializmom, čeprav krščanskim, privedel pred palačo oblasti, če ne na oblast samo. Izganjali smo hudiča, pa smo priklicali Belcebuba. Takrat je bila katoliška skupnost ruše-na z one strani. Toda ne javno in možato. Metode so bile iste, ki jih sedaj poznamo že do kosti in mozga. Afera Theimer je bila samo ena izmed podlosti, ki naj bi ubile Kreka-duhovnikn. Sete za _ časa svetovne vojne, v času, ko je bila vsa politična oblast v njihovih rokah, so dr. Jv. Šušteršič in njegovi dekani tvegali smrtni sunek in Kreka izključili iz stranke, iz katoliške skupnosti, da se izrazimo po naše. S tem aktom je bila razbita slovenska katoliška skupnost. Vprašamo: kdo je bil prvi razbijalec?
Vojna se je vlekla naprej, v narodu se je budil odpor proti vsem lončenim malikom. Cez noč je stal komaj dobro izključeni Krek na čelu — ne stranke — stal je na čelu naroda Komaj dobro leto je Krek zavzemal mesto, ki mu je pripadalo že od pred Theimerjeve afere. Takrat je imel slovenski narod svojega od Boga podarjenega voditelja. Njegove veličine ne zmanjša niti taka neolikanost, kot smo jo. '»rali pred leti, da je inesto mila pri britju uporabljal lastno slino in da prijateljskih dolgov ni vračal. Nato je umrl na srčni napaki, ki je niso zapazili niti njegovi najboljši prijatelji. »Bog me varuj prijateljev, sovražnikov se bom že sain,« smo si s pravico mislili ob imenovanem branju.
Predaleč nas bi zavedlo, ako bi hoteli razmotrivati razvoj katoliške politične skupnosti po svetovni vojni. Krščanski^ socializem je stalno ponavljal ono 'n isto napako: zaradi katoliške, skupnosti se je vedno vračal na-zaj tn je bil vesel in je storil vse, da ni bil ponovno izključen. Za mojstra samega vemo, da bi hodil drugo pot.
V	privatnem razgovoru je izjavil, da bi udaril na lastno pest in brez ozirov na katoliško skupnost. Svojih izkustev,
9 Št. 41 — 1940
DELAVSKA PRAVTTA
Vevški papirničarji zahtevajo zvišanje plač
Nameščene! Slovenije v mezdnem
gibanju
Draginja jo podobna epidemiji. Vse mogočo bolezni se pojavijo. Največja družabna bolezen kot posledica draginjo j o pounan jk an j e. V vse delovne sloje ,se je .zagrizlo. Za to pnihaja vrsta za vrsto iin izaliiteva 'Zboljšanje svojega položaja potom zvišainja plač.
Slovenski nameščenci, ipa inaj bodo zasebni ali državni, so prav za prav zelo ponižna para. Gara in molči, pa stiska. Najbrže ibi še sedaj molčali.
Toda prišel je glas iz 'bratske Hr-vatske, da so stopili nameščenci v mezdno gibanje in da zahtevajo, da se zvišajo njihove plače za toliko, za kolikor jo narasla draginja. Brali smo, da so delodajalci že pomudili 30% zvišanje iplač, s čemur pa nameščenci niso zadovoljim. Uipanje je, da bo prišlo do sporazuma.
Gibanje v Hrvatski je dalo pobudo tudi nameščencem v ^Joveniji. Vse nameščen sko organizacije so se združile in postavile naslednje zahteve:
1.	Odredba banske uprave o minimalnih mezdah za Slovenijo se premeni in se zviša na 1600 din na .mesec.
Podjetje Remec & Co. na Duplici prav rado izdaja na 'delavstvo razglase, s katerimi mu daje dobre nauke ali pa tudi skriva v njih prikrite napade ma delavsko strokovno organizacijo. Ce 'bi zavisel dober položaj delavstva od razglasov, bi imlo sijajno preskrbljeno.
Zadnji razglas je bil prav za prav' naperjen proti delavskim strokjovnim organizacijam. Dobrodošel povod so mu dale govorice, da bodo uradne poravnalne razprave. Podjetje je itaikloj ugotovilo, da te razprave ne bo in je bilo videti seveda tako, kalkor da so se delavsike strokovne organizacije ali ustrašile podjetja ali pa da sploh razloga za takb razpravo ni.
Podjetju povemo, da je dovolj razlogov in povoda za poravnalno razpravo in da bo za isto delavstvlo pristojno oblast tudi prosilo. Da se do sedaj ni vršila, podjetje dobro ve, da to ni iz strahu pred njim, ampalk edino zaradi tega, ker je preprečila raz-
Bravo uredba [o minimalnih mezdah, ►okler ne bi bilo rešeno to vprašanje; se ne bi mogle vse točke rešiti na razpravi.
Poleg tega so morale iti strokovne organizacije na delo, da se odpravi pnotežiranje, iki ga je imello podjetje do sedaj brez stvar,ne potrebe in pa škodo delavstva. Delo strokovnih organizacij je v 'tem pogledu uspelo, in to je glavno.
Podjetje vednio trdi, da ne ve, kaj zahteva delavstvo. To trdi 'k 1 jmb temu, da ima že več pismenih vlog. Podjetje doi)ro ve, da zahteva delavstvo ureditev prejemkov za orožne vaje, tofinfa izplačilo v primerih § 219. obrtnega zakona, pošteno urno mezdo za ukinjeni akord, pravične potnine, izvajanje odredbe o minimalnih mezdah, dragin jiske in družinske doklade, zakonito postopanje tub priliki dopustov in po dob not Podjetje iz,begava rešitev teh vprašan j, odnosno trdi, da la vprašanja za njega sploh ne obstojajo. Verujemo, da ne za njega, pač pa za delavstvo.
Delavstvo se dobro zaveda, da je ožje vodstvo podjetja napovedalo odkrit boj organizacijam. ,Hotelo bi pač
svojih izpregledanj nam žal ni mogel zapustiti. Tako smo si^ morali vse Krekovo izkustvo sami še enkrat pridobiti. Upajmo, da bo sedaj ta šola zadostovala. Tako je pomenila njegova nenadna smrt za nas krščanske socialiste kot za ves slovenski narod izgubo očeta, ki nas je zapustil še prej, preden je postavil svoj dom. Zaradi njegove prerane smrti nimamo Slovenci stranke kot jo imajo Hrvati po Radiču.
K obravnavani stvari ne bo mnogo-kaj pridodati. Lahko bi rekli še samo to, tla smo vseh 20 let tavali nekje po slepi ulici, v katero smo zašli po Krekovi smrti. Sedaj pa je prišla ura nove odločitve, dozoreli sio veliki časi. Končano je vse neodločno premišljevanje, naše mesto je jasno določen:) v sredini vsenarodnega odpora proti silam re-
2.	Da se 11»leg tega imesečni prejemki vseh drugih zasebnih nameščencev takoj izvišajo za 'toliko, za kolliikor je n ar as tla draginja.
Zahiteve nameščencev so prav gotovo opravičene. To uviidevajo tudi pridobitni sloji, že zaradi toga, ker spadajo nameščenci med številne konsuimente. Zaradi 'tega smo prepričani, da !bo njihov pokret uspel v celoti.
Uspeh je zagotovljen tudi zato, ker je ban dravske banovine izjavil hrvut-skemu banu, da želii, da ,se urejujejo zadeve nameščencev v obeli področjih skupino in enotno. Ker je gotovo, da bodo iplače hrvatskim zasebnim .nameščencem zvišane z veljavnostjo od prvega septembra dalje, pričakujejo nameščenci Slovenije, da bodo tudi njihove plače zvišane z veljavnostjo od
1.	septembra 1940 dalije.
Za nameščence pa velja isto kot za ostale člane delovnega ljudstva, da se morajo 'namreč strniti v svojih organizacijah in na ta način voditi enotno borbo za svoje pravice.
gospodariti nad njimi, kakor kak turški paša nad svojimi podložniki. Vodstvo hoče 'imeti podložnike, ne po zavednih delavcev, o čemer je upravitelj v prejšnjih časih tako rad poudarjal. To je 'bilo seveda takrat, ko je po-trebloval nujno sodelovanje organizacij in delavstva. Sedaj pa misli, da je tako močan, da bo organizacije kar strl.
Pa se zelo moti. Organizacije sprejemajo ta boj, in sicer z veseljem. Prav je, du delavstvo ve, kaj ima pričakovati od »socialnosti« podjetja in kako si-ono predstavlja delitev delavstva v »pridne« in manj sposlobne delavce. Delavstvo je vodstvo podjetja prav dobro spoznalo. Danes delavstvo ve, da ne sme dati na besede vodstva prav nič. Delavstvo dobro ve, da ima podjetje vedno pripravljen nov udarec proti njemu, kadar govori o svojem »socialnem« čustvovanju, o svoji »ljubezni« do delavstva in o svojih »naporih« za tem, da bi stalno »,zbol j Sevalo« položaj svojega delavstva. Delavstvo pa zlasti čuti, ikaiko je videti praktično katoličanstvo ožjega vodstva, na katerega se tako radi sklicuje. Delavstvo dobro ve, ikdo in s kakšni.mi sredstvi razbija solidarnost delavstva in želi, da se naseli med delavstvom razdor in sovraštvo.
Ker to ve, zato skrbi, da ne bodo ti naklepi želi takih sadov, da bi ubili odporno silo delavstva. Mi se prav nič ne bojimo boja. Smo izvojevaili že mar-sikak še težji 'boj. Smo imeli celo z ravnatelji opravka, ki so menili, da je njihov položaj nepremagljiv. Pa so le šli, dočiim je delavstvo ostallo in svojo položaje okrepilo.
Zlasti oba gospoda naj si zapomnita, da vodimo natančne račune o njunem delovanju v škodo delavstva. Pa še to naj veista, da ibosta ob svojem času prav gotovo klicana na (odgovor od tistih, za katere menita, da jih smeta izigravati in izkoriščati.
Delavstvo se mora tudi zavedati, da so razmere v tovarni Remec & Co. talko zaostrene po krivdi vodstva, da je spopad prej ali slej neizogiben.
akcije. Vstal je nov človek, ves drugačen kot so ga oznanjevali slepi preroki; prinaša nov svet, nov red, novo pravico in novo inero. Ali nismo vs^b 20 let, ko smo stali sami in izobčeni sredi slepe ulice, pričakovali ravno njega
—	novega človeka s pravico in novo mero. Zakaj bi sedaj oklevali, če se nahodili mežnarji usekavajo v zadregi, ker niso očistili cerkve za nepričakovano novo mašo. Naš veliki dan je napočil, pa naj se svetovni dogodki razvijajo že tako ali tako. Navdaja nas jutranje razpoloženje, kot ga je C ankar lako nebeško lepo izrazil v »Beli krizantemi: »Žarke misli, predrzne podobe, spet je vsa moja njiva od vas orošena — sonce ozri se nanjo, da vzklije prešerno bogastvo.«
Vevče, 30. septembra 1940.
Zaradi nastale draginje smo tudi papirničarji stopili v mezdno gibanje za zvišanje draginjskih doklad. Na sestanku delavstva 1. septembra je bil sprejet sklep, da se pošlje podjetju predlog za pristop k razgovorom, ker je draginja! narasla od 1. maja, ko je bilo zaključeno zadnje draginjsko gibanje, za več kot deset odstotkov, na kateri porast ali padec je bil zapisnik vezan. Podjetju je bil predlog v obliki pismene vloge stavljen 2. septembra tega leta. Ker je podjetje želelo tudi naših dokazov o porastu cen življenjskih potrebščin od 1. maja, smo to na podlagi naših krajevnih razmer predložili, pri čemer smo ugotovili, da se je hrana za štiričlansko družino od
1.	maja do 15. septembra podražila za 21.3%, oibleka in obuitev iza 18.4% in kurjava za 24.7%, tako da znaša splošen povprečen porast 18 odstotlkov.
Dne 17. septembra se je vršil šele informativni sestanek, na katerem so zastopniki delavstva predložili predlo-
§e delavstva, in sicer: 1. Povišanje do-lade za nadaljnjih 6 din dnevno na delovno osebo. 2. Dodatek za ženo 100 dinarjev in za vsakega do 16 let starega otroka 50 din mesečno. Dodatek 50 din mesečno tudi za starše delavca ali delavke, če je dokazano, da žive od njegovega zaslužka. 3. Razširitev draginjskih doklad za orožne, vaje, za redni dopust, bolniški teden in nadure.
4. 30 din dnevno za vsak izgubljeni delovni dan zaradi pomanjkanja dela.
5. Primerno zvišanje rent tovarniškim upokojencem.
Vse te točke znašajo obremenitev podjetja za. okrog 25 odstotkov. Na teni sestanku so zastopniki podjetja
trdili, da^ porast cen ni tako velik in da so naše zahteve previsoke. Dne 20. septembra je imela uprava Združenih papirnic svojo sejo, na kateri je, kakor nam je bilo sporočeno, sklenila, da zeli počakati iz dan j a novih minimalnih mezd za dravsko banovino. Ker naše zahteve preveč obremenjujejo podjetje, se zato o njih ne razgo-varjajo.
Kaj nam gornje stališče podjetja pove? Prvič to, da vendar pri nas niso take -mezde, da bi jih minimalne .ne mogle doseči ali, kar se bo sedaj zgodilo, prekoračiti. Drugič pa to, da je naše podjetje začelo uvajati nov način zavlačevanja s trditvijo, da so zahteve previsoke. To se je pokazalo pri gibanju letos spomladi, ko smo stavili zahteve 29. januarja, zapisnik o zvišanju pa ppdpisali šele 8. maja. Prav tako je videti ta trditev podjetja, kakor da bi pri pogajanjih vselej za 100 odstotkov ugodili zahtevam delavstva.
Ker je draginja tako občutno prizadela ravno nas delavce, ki smo pri-l1?0!?111. 'kupovati razen zelenjave vse življenjske potrebščine, je povsem jasno, da ne moremo čakati zopet nekaj mesecev, preden bo podjetje pripravljena razgovarjati se. V soboto 28. septembra se je sestal zbor vseh krajevnih organizacij in sklenil, da izaprosi oblast za nujno poravnalno postopanje. Preden pa ,se to stori, se še podjetje obvesti, da delavstvo vztraja na svojih predlogih vse dotlej, dokler podjetje ne stavi svojega protipred-loga, odnosno pristopi k razgovorom. Za odgovor se stavi rok 24 ur.
Ker je podjetje odgovor odklonilo, se je oblasti predložil predlog za poravnalno postopanje.
Stavbinci v borbi za zvišanje plač
Stavbinci so letos zelo malo zaslužili, vreme je bilo zelo neugodno, poleg tega so bili mnogi po več mesecev na orožnih vajah. Sedaj v septembru je bila zaposlitev še kar dobra. To zaposlitev, iki se bo zaradi ziime kmalu končala, so hoteli izrabiti sitavbinci v Mariboru, da dosežejo zvišanje plač zaradi velike draginje, katera je posebno v septembru izopet močno pritisnila.
V torek 17. septembra so stavili podjetnikom zahteve po zvišanju plač, in sicer: za zidarje 20%, za 'težake 30%, za mladoletne in vajence pa 35% na dosedanje mezde. Ker delodajalci niso pristali na zvišanje, so 18. septembra ob 3 popolne stopili v stavko. Stavka se je naito razširila tudi na Ljubljano in še nekatere kraje v Sloveniji.
V sredo 18. septembra pa je kraljeva banska uprava objavila, da je stavka protizakonita in da bo posredovala le tedaj, če se delavci vrnejo na delo.
Da podprejo mariborske stavbince in da se pride čimprej do razgovorov, so strokovne centrale SGRJ, JSZ in NSZ stavile na delodajalce vlogo z zahtevo, da se takoj pristopi k pogajanjem. Delodajalci so ito odklonili z utemeljitvijo, da se naj postopa po zakonu, 't. j. prosi oblasit iza poravnalni postopek.
Oblast je končno na posredovanje strokovnih organizacij dala zagotovilo, da bo itakoj razpisala razpravo, 'čim se
vrnejo delavci na delo. Tako so stavbinci prenehali s stavko 24. septembra in so se vrnili na delo. Strokovne centralo ipa so 25. septembra zaprosile kr. bansko upravo, da razpiše v najkrajšem roku poravnalno razpravo. Razprava se je nato vršila v četrtek dne 26. septembra, na kateri pa se sporazum ni dosegel,
V	sredo 25. septembra pa je oblast Sa vez gradjevinarskili radnika Jugoslavije (SGRJ) razpustila z utemeljitvijo, da je pozival delavce k nezako-niiti stavki.
Delodajalci so se na razpravi izgovarjali na to, da bo v nekaj dneh izšla nova uredba o minimalnih mezdah kakor tnclik da :za državna in banovinska dela ine morejo dati poviškov prej, prodno jim banovina in država ne zviišata proračunov. Zaradi tega so zastopniki strokovnih organizacij in delodajalci obiskali g. bana in zahteval i, da nemudoma v Belgradu zaradi tega posreduje.
Ker je uredba o minimalnih mezdah itak precej zvišala plače, bo država pa tudi banovina primerama zvišati proračunske postavke za razna dela in ibodo tako stavlbinslki delavci dobili tudi zvišane mezde. Ker je nova uredba izšla, se ibodo pogajanja za zvišanje^ mezd fiitavbinskemu delavstvu nadaljevala in upamo, da s pozitivnim uspehom.
Delno zvišanje plač guštanjskim kovinarjem
Ker draginja! ile raste in visi ukrepi odloioujočih čiiniteljev, da bi it|o zaje-ziili, niič no hasmejo, smo bili itudi v Guštanju primorani s-taiviti podjetju ponovno zahtevo po zvišanju plač. Predlog za tozadevno zvišanje -je biil podjetju predložen že 12. julija 1940. Stvar se je pa zavlačevala tako dol-glo, da je bila mezdna razprava sklicana šele iza sredo, dne 11. septembra 1940. Podjetje je namreč predlog za zvišanje poslalo svoji centrali na Dunaju, iki pa je stvar precej zavlekla. Delavstvo je postavilo predlog za 20% zvišanja plač. Seveda ta predlog sedaj že ni več odgovarjal, ker je draginja od 'tedaj že zopet znatno porastla.
Podjetje je na razpravi dalo izjavfo, da imore v okviru finančnih moižnosti zvišati delavske mezde ponovno za 10% in da je pripravljeno dati še doklado v iznosu 50 din na mesec za žene. Doklade za otiroke v iizmosn 25 din pa so uveljavljene že od prej. Ker je
bil|o razvidno, da bi se stvar, aiko bi ne vzeli, tega, kar se je ponudiiloi, le še zavlekla,, so zastopniki deilaivsitva to stvar sprejeli pod pogojem, da se to izplača od I. julija 1940 dalje. Nadalje so se dogovorili z zastopniki podjetja*, da se bo vložil nov predlog iza zvišanje plač, ki naj bi stopil v veljavo s 1. septembrom 1940. Za ta predlog pa se bodo pogajanja vršiila v prvi polovici oktobra, iker do tedaj bo podjetje dobilo potrebna navodila od strani svoje ceint ral e.
Ali si poravnal članarino za tekoči mesec? Z rednim plačevanjem članarine omogočaš strokovni organizaciji tlelo na izboljšanju socialnih in gospodarskih razmer vsega delavstva.
Razglas
DELAVSKA PRAVICA
1940 - St. 41-8
Nova uredba o minimalnih mezdah
t
Anketa za določitev nove minimalne mezde v naši banovini
Za sredo 25. septembra je kr. banska uprava sklicala anketo, da zasliši delojemalce in 'delodajalce glede na novo uredbo o minimalnih mezdah, ki jo bo izdal ban ina podlagi .ministrske uredbe o minimalnih mezdah. Poročali amo že, da znaša minimalna mezda po ministrski uredbi za vso državo
4	din na delovno uro, katero pa morejo bani za svoja področja zvišati za 50 odstotkov, to je največ .na 6 din, ali pa tudi /.nižati za 10 odstotkov, to je na 3.60 din za delovno uro.
Delavsike strokovne organizacije so stavile g. banu pismen predloge, katere smo že priobčili v zadnji številki »Delavske pravice«. Na anketi so to svoje stališče zastopniki strokovnih organizacij ponovili in se istočasno izjavili tudi za predlog Delavske zbor-nice, da naj se naštevanje posameznih kategorij opusti in enostavno navede samo stroke. Najbolj pa je bila od strani delavskih zastopnikov poudarjena zahteva, da naj v bodoči odredbi odpadejo izjeme, katerih je bila deležna industrija upognjenega pohištva. Delavstvo v nobenem primeru ne more dopustiti, da se rešujejo zavožena podjetja na račun delavskih plač, Ta praksa mora enkrat iza vselej prenehati. Ako že hoče oblast taki industriji pomagati, naj to na kak drug način, s podporo ali premijami, samo to ne, da i>i delavci bili nekako kaznovani z manjšo plačo, ker delajo v podobnih
podjetjih.
Delodajalci so po zaslišanju delavskih predlogov prosili za kratek odmor. Po posvetu od strani delodajalske skupine se je anketa nadaljevala. Zastopniki delodajalcev so izjavili, da bi minimalna imezda 6din na uro močno Oigražala razvoj našega gospodarstva. Zato predilaiga, da1 naj ostane vsa dosedanja kategorizacija kot je, s to spremembo, da se dvigne minimalna mezda na 4 do 4.50 din in v najvišji kategoriji 5 din na delovni® uro. Poleg tega so predlagali, naj bi se delavci začetniki uvrstili za eno leto v zadnjo kategorijo, to je 4 din na delovno uro. Zastopniki delavcev so teinu ugovarjali in izrazili bojazen, da s tern postanejo minimalne mezde maksimalne. Minimalna imezda mora biti kar najbolj enotna in ne razdrobljena, ker je to najnižja dopustna plača, ki mora imeti za svojo osnovo edino utemeljitev: doseči nivo minimalnega eksistenčnega minimuma, katerega pa tudi nova minimalna mezda spričo se-uanje draginje ne bo dosegla.
„ /-astopniki delavskih strokovnih organizacij so dalje predlagali, naj bo ' novi odredbi tudi povedano, da se morejo delavske mezde, dogovorjene po kolektivnih pogodbah, revidirati in prilagoditi novemu stanju. Poleg tega so predlagali delodajalcem tudi to, da naj bi se dogovorili, kako bo izvršena
nalilt
Trbovlje
C lanski sestanek strokovne skupine rudarjev bo v ponedeljek 7. oktobra ob 5 popoldne v tajništvu. Prosimo vse elane, da se istega gotovo udeleže. Dobili bodo ipotrebne tiskovine v izpolnitev. Blagajnik opozarja zaostan-karje na plačilo članarine, predsednik pa zaupnike k potrebnemu delovanju.
Pomanjkanje stanovanj pri rudniku.
Ze večkrat je prosila II. rudarska sku-pina TPD i/a predelavo taikozvarnih velikih samskih hiš, katerih stanovanja vS0. 'Preuredila za poročence. Te pnosnje se od .strani zaupnikov ponavljajo ze dve leti. Kljub temu pa so ni preurejena nobena od teh hiš. poročeni delavci pa se dan za dnevom
SSN?. .S, >>rfT™L z? stanovanje.
u ?	1)1	bilo, tla družba ze vendar en-
,Qt začne s predelavo teh velikih ka-4?. iz katerih b<i mogoče narediti Stanovanj za poročene rudarje.
. "izba bo s tem ugodila zaupnikom '• delavci, ki stanujejo po zasebnih ‘ino.vanjih bodo dobili stanovanja, -v Jinova pa se bodo lahko vselili upokojenci.
Bled
Gradbeno delavstvo na Bledu, ki je ^posleno pri gradbenih delili na kra-
regulacija delavskih mezd, ki bo spričo zvišanja minimalne mezde po vseh podjetjih nujno potrebna. Delodajalci so na to odgovorili, da je to nemogoče urediti enotno in da bodo morale delavske strokovne organizacije to delo izvršiti direktno na terenu, to je z mezdnimi gibanji pri posameznih podjetjih.
Ob zaključku ankete je zastopnik kr. banske uprave izjavil, da bo oblast skušala upoštevati predloge obeh strani in da bo izdana nova uredba najkasneje 1. oktobra 1940.
IVove minimalne mezde
Dne 1. oktobra 1940 je izidal bam dravske banovine odredbo o novih minimalnih mezdah.
Tudi ta odredba je obdržala tri skupine, kakor jih je imela prejšnja. Prav tako je pri 'pomožnem delavstvu obdržana lista starostna meja — 18 let.
Nove minimalne mezde so stopille v veljavo 1. oktobra 1940 in zinašajo v dinarjih:
1.
Za pomožne delavce nad 18 let starosti
1. V industriji, i\e glede ina kraj ter trgovini in obrti v krajih s preko 5000 pre- ABC bivalcev...................5.50	4.75	4.__
2. V trgov, in obrti
v krajih izpod pet	ti-	A	B	C
soč prebivalcev .	. .	5.—	4.50	3.75
II.
Za pomožne delavce pod 18 let starosti
1. V industriji ne glede na kraj ter tr-goviini in obrti v krajih s preko 5000 pre- ABC bivalcev...................4.25	3.75	3.__
2. V trgov, in dbrti
v krajih iapod pet	ti-	A	B	C
soč prebivalcev .	. .	3.75	3.50	3.—
Te minimalne mezde ne veljajo za vajence, kvalificiranemu delavstvu se .morajo plačevati mezde, ki so najmanj tuko visoke, kot te minimalne mezde. v. Zaslužek v akordu ne sme biti inanj-ši od zaslužka, kii 6e imora plačevati po tej odredbi.
Za uslužbence, ki dobivajo mesečno plačo, se določi dnevna plačana ta način, da se mesečna plača deli s 25.
Hrana se zaračuna z 12 din, sta.no-vainje pa z 2 din na dam.
Del odajafl.ee, ki ne plačuje svojemu pomožnemu osebju te plače, se kaznuje z globo 10« do 10.000 din.
Z dnem, ko stopi v veljavo ta odredba, prenehajo veljati vse dosedanje tozadevno odredbe. Prav tako pridejo oib veljavo določbe kolektivnih pogodb, kolikor ibi nasprotovale pred-pisoim te odredbe.
Ijevetm dvorcu Suvol>or Lil pri cestnih delih, ki jih vrši banovina, se je organiziralo v JSZ. 22. septembra je bil v hotelu »Petran« sestanek, katerega se je udeležilo 70 delavcev. Navzoči delavci so .se pridružili stališču, ki ga zavzemajo zoper sedanjo draginjo delavske organizacije. Obsodili so zlo-emsko .navijanje cen od strani špeku-ln verižnikov in zahtevali, da
o.Mlast z radikalnimi sredstvi zaitre to golazen ter zniža sedanje previsoke cene, posebno za ■ moko, ki je v ceni poskočila za dvesto odstotkov.
Dalje je bilo 'Uigotovlje.no, da niso vsi gradbeni delavci na Bledu plačani po obstoječi gradbeni kolektivni po-godkii, ki je za september določala 4.50 d.in na uro za navadne delavce. Na sestanku je bilo sklenjeno, da stori JSZ potrebne korake, da delavstvo doseže plače, ki mu po zakonito veljavni kolektivni pogodbi gredo.
V	ta namen je JSZ izvršila pismeno in osebno Intervencijo pri vodstvu navedenih del na Bledu. Gradbeno vodstvo je pristalo, da se za september vsem delavcem brez razlike plača po Kolektivni pogodbi, če se prevalijo vsi stroški pri kuhinji samo na delavstvo, /.astopink organizacije je pa vztrajal na tem, da stroški za kuhinjo ostanejo kot so sedaj, tla pa glede na silen porast draginje dobijo vseeno vsi delavci plačo po kolektivni pogodbi. De-
lavstvo je imelo od intervencije uspeh in so bile plače za september zvišane, še večji pa bo povišek v oktobru, ko bo tudi delavstvo na Bledu v vsem deležno 'poviška, ki ga bodo za gradbeno delavstvo priborile strokovne organizacije. Kotlik bo ta povišek, .bomo brali v prihodnji Delavski pravici.
Škofja Loka
Dne 25. septembra 1940, takoj po končanem delu v tovarni, se je vršil članski sestanek naše skupine. Kot .zastopnik centrale se je udeležil našega sestanka tov. Rozman Jožko. Z žalostnim srceim moramo na tem mestu zapisati, da udeležba ni bila zadovoljiva za našo skupino.
Predsednik tov. P i r c Tone j e poročal 10 delu, katero je bilo izvršeno od zadnjega sestanka.
Nato je podal tov. Rozman svoje poročilo, .ki je obsegalo tri važne točke, in sicer: 1. današnja draginja, 2. .nova uredba minimalnih plač in 3. enotnost, sodelovanje in disciplina v organizaciji. V prvi točki je razložil potek današnje draginje in kdo je je kriv. Poudaril je, da bo treba takoj bolj radikalnih	ukrepov.	Vse te	uredbe	in
naredbe, kar jih je do sedaj izšlo, niso zavrle današnje draginje. Poudaril je, da je skrajni čas, da se draginja prepreči, sicer bo delovno ljudstvo še Jx>lj gladovalo iin še v večji bedi živeljo, kar ne bo v skladu z redom in mirom.
V	drugi	točki je	poročal,	da bo	26.
oktobra	tega leta	stopila	v veljavo
nova uredba minimalnih plač zaradi nastale draginje.	Poudaril	je, da	bo
za te minimalne plače treba še veliko borb, da se bodo v vseh podjetjih v Sloveniji uveljavile. To težko nalogo bomo zopet mi delavci v okviru svojih svobodnih delavskih onganizacij reševali. Gotovo je, da 'bi se te naloge laže reševale, če bi bilo delavstvo bolj organizirano. V tretji točki je ponovno podčrtal važnost enotnosti in discipline v organizaciji, katere .med delavstvom še vedno manjka.
Navzoči smo vise tri točke njegovega poročila budno jk>s 1 u šal i ter smo prišli še bolj do spoznanja, da so članski sestanki res koristni in potrebni. Spoznali smo, da naim vsak sestanek prinese vedno veliko novega in koristnega.
Tov. Sever je v kratkih besedah sporočil čjanstvu, da je ustanovljena zadruga »Delavski dom«. Apeliral je
na vse, da čim prej postanejo zadružniki. Poudaril je potrebo po lastnih prostorih, in to iz gospodarskega in kulturnega vidika. Zato, tovariši in tovarišice, naj ne ostanejo te besede brez koristi. Vsi po svojih močeh pomagajmo, da bo ta dom kmalu nudil prav naše lastne prostore, v katerih se bomo svobodno in neovirano gibali.
Kakor smo že omenili, udeležba ni bila zadovoljiva, zato moramo nam vsem, posebno pa tistim, ki ne pose-čajo sestankov, zapisati nekaj .spodbudnih besed. Tovariši in tovarišice, zavedajmo se, da so sestanki za nas delavce duševna hrana. Vsak naj pomisli, kje drugje bo dobil res pravo delavsko izobrazbo, kakor na sestankih. Izobrazba je temelj vsega našega dela in tudi naše bodočnosti. Če se ne bomo izobraževali, potem nas bodo vedno in povsod zatirali in zapostavljali. Naj te besede ne »stanejo mrtve, ampak naj nas poživijo, tako da na drugem sestanku ne bo manjkalo nobenega. Čas zahteva v našem strokovnem delu za lioljšo (bodočnost pravega, zavednega in borbenega delavca.
Ljubno
V	nedeljo 6. oktobra ob pol 2 popoldne bo pri »Korošcu« širša seja skupine lesnih delavcev. Vabljeni so poleg odbornikov tudi drugi člani. Navzoč bo tudi zastopnik JSZ. — Minulo nedeljo se je vršil sestanek žagarjev v Okonini. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba precejšnja, Zastopnik JSZ nam je obrazložil sedanji položaj delavstva. Zlasti pa je pojasnil ntove minimalne mezde, ki bodo v naši žagarski stroki zvišale naše zaslužke. Sklep sestanka je bil, da JSZ pokrene takoj tozadevno .mezdno akcijo. Ni treba dokazovati, .da naši pasivni kraji posebno trpijo zaradi divje draginje živeža, ker je Gornja Savinjska doli-J!?v;,ze{? oddaljena od prometnih sre-dnsc. Zato je delavistvo pri iia-s 'tem bolj [prizadeto. K temu je treba upo-Ste vati, da je dosti .delavcev pri nas, ki niso redno zaposleni. Če so pa — recimo žagarji — zaposleni, pa ti pride majhna voda ali kaj drugega im delavec zopet ne pride do svojega za-
služka. Otroci doma pa hočejo kljub temu kruha. V tej draginji, pri nezadostnem in še nerednem zaslužku dati otrokom 'kruha, je mogoče le 'tedaj, če bi delavec mogel delati čudeže, da bi ,se kruh pomnožil. Ker pa tega ni, moramo po organizacijah iti .ponovno v borbo iza zvišanje naših zaslužkov.
Zagorje
Ker v nedeljah TPD normalno obratuje, je našu. krajevna skupina rudarjev sklicala članski sestanek .za soboto 28. septembru. Sestanek je bil kar zadovoljivo obiskan. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik skupine tov. U s t a r , je poročal tov. Rjozman iz Ljubljane. Njegovo izčrpno poročilo so navizoči tovariši v.zelli z zadovoljstvom na znanje. V svojem poročilu je zastopnik JSZ ol>delal vsa vprašanja, ki so trenutno aktualna, tako glede po-ložuja rudarjev pri TPD in njihovih akcij, kakor same draginje in borbe proti njej. Dalje je obrazložil potek ankete od 25. septembra, ki se je vršila na kr. banski upravi za določitev nove minimalne mezde. Po poročilu se je o vsem razvila živahna debata, v katero so posegali navzoči tovariši. Pred zaključkom sestanka je tovariš predsednik še stavil predlog glede prostovoljnega prispevka, katerega naj bi dali rudarji za zvišanje pokojnin sta-roupokojencem bratovske skladnice. O tem vprašanju se še razpravlja in bomo govorili pozneje, ko bo zadeva postala aktualna.
Celje
Strokovni svet naše organizacije je izdal 'podroben in .za delavstvo in nameščence potreben pregled o socialnem stanju delavstva, o 'podražitvi, o mezdnih gibanjih in podobnem. Da se s tem seznanijo vsi, sklicuje skupina za sredo 9. oktobra sestanek, katerega naj se razen delavcev in delavk udeležijo tudi nameščenci, ki so člani JSZ, Pripeljite tudi znance. Sestanek bo ob po.1 osmih zvečer. Poročalo se bo tudi o akciji, ki jo je organizacija skupno s svobodnimi strokovnimi organizacijami zavzela pri oblasti. Članom mizarskim pomočnikom .sporočamo, da se bo po fa. oktobru začelo gibanje za splošno povišanje imezd. Pri nekaterih obratih 'se namreč v tem oairu še ni zadosti storilo. Zato naj se pomočniki najprej zahvalijo samemu sebi in svojim brezbrižnosti. Tam, kjer se je že dosegel s pomočjo organizacije povišek, je treba spraviti v organizacijo tudi ostale, ki kakor troti le uživajo brez sramu, kar so drugi z boirbo dosegili.
Stahovica i
Naša skupina je sklicala dne 29. septembra 1940 ob pol 3 popoldne v gostilni Prodnik članski sestanek, ki pa ni bil zaradi slabega vremena prav dobro obiskan. Na sestanku smo razpravlja.) i o draginji in njenih posle-dicah. Z novimi iminiunalnimi mezida-mi bodo sicer plače delavstva izboljšane, vendar je pa nevarnost, da bo draginja zopet narasti,a, tako d.a bo delavstvo tam, kjer je bilo pred zvišanjem plač Druga nevarnost je v tem, da Jio .pričelo podjetje z redukcijami. Vse to kaže, da bo imelo delavstvo polne rolke dela, če bo hotelo ohraniti svoje pravice, l udi na to bo treba misliti, da se primerno zvišajo plače akorda n toni in profesionistom in ostalemu priučenemu delavstvu. Organizacija bo morala čim prej stopiti v stik s podjetjem in .pričeti urejevati vsa navedena vprašanja.
Ma,ribor
Sklep_seje tekstilne zveze, ki se je vršila 15. septembra tega leta, je bil naslednji,: Za vsako tekstilno tovarno se vršijo tedensko enkrat sestanlki organizacijskih zaupnikov, in sicer: To-vnrna Mauthner (mariborska tekstilna tovarna): vsak četrtek ob 5 popoldne. Tovarna Hutter in drug: vsak petek ob 4 popoldne. Tovarna »Jugosvila (3. objekt): vsak petek ob 6 zvečer. Tovarna Doctor in drug: vsako soboto ob 4 popoldne. Tovarna »Atama«: vsako nedeljo ob 9 dopoldne. Tovarna Avgust Ehrlich: vsako nedeljo ob 10 dopoldne. — H sestanki organizacijskih zaupnikov bodo zelo važni za nadaljnje .delo tekstilne skupine in za izvež-banje obratnih kaiupnikov, da bodo znali v podjetju voditi vsako borbo v prid vsega delavstva. Zato pripeljite na sestanek činn več delavcev in delavk, tako da bodo ti sestanki imeli uspehe. Na sestankih ise bo 'obravnavala vsa .snov iz delavske zakonodaje,
4 st. 41 — 1940
DELAVSKA PRAVICA ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Pojasnilo
V	članku »Zavajanje< v zadnji »Delavski pravici« smo postavili trditev, da nima izmed 12 članov upravnega odbora Delavske zbornice v Ljubljani 10 članov zakonitih pogojev. Zelo veliko skupin in članov organizacije se je obrnilo na uredništvo za pojasnilo. Kajti zdi se jim nemogoče, da bi imela naša trditev pravo podlagio. Ustrezajoč želji teli podajamo naslednje pojasnilo.
1. V smislu § 56. zakona o zaščiti delavcev se smatra za delavca in nameščenca vsakdo, ki daje telesno ali duševno delovno moč v službo .tretjim osebam, kolikor ta služba ni javnopravnega značaja. V sedanjem upravnem odboru Delavske zibornice 'nimajo takega značaja tile gospodje upravni odborniki: Križman Andrej, iker je kaplan v Ljubnem ma Gorenjskem. Je torej aktiven dušni pastir in je njegova služba javnopravnega značaja. Gg. Pirih Milko, Grebenšek Venceslav, Kalčič Rudolf in Golob Stane s« pa pragmatični nastavljenci pri OZUD v Ljubljani in kot taki ne morejo biti člani Delavske zbornice ter tudi ne plačevati prispevkov za zbornico.
2. § 45., točka 5., zakona o zaščiti delavcev določa, da prestane mandat Delavske zbornice, če izgubi svojstvo pomožnega uslužbenca. G. Kozamernik Viktor je postal prokurist, to je vodja tvrdke Stupica Franc, trgovine z železnino. Zaradi tega mu je prestal na podlagi zakona mandat in ne more biti v upravi Delavske zbornice, še manj pa njen predsednik.
5.	Pio § 51. zakona o zaščiti delavcev morajo vsi upravni odborniki stanovati na sedežu Delavske zbornice. Tega pogoja ne izpolnjujejo gospodje Onič Maks, Markič Matevž (oba z Je-semie), Dacar Rudolf (Tržič) in Zajec Vekoslav (Velenje).
Kar se tiče prosvetnega odseka Delavske zbornice, ga sestavljajo naslednje osebe: Klinar Franc, šef mezdnega urada KTD na Jesenicah; Tomc Jože, sodnik okrajnega sodišču v Ljubljani; Langus Jože, ravnatelj mestnega do-hodarstvenega urada; Hafner Krista, učiteljica; Kozamernik Viktor in Pirih Milko.
S	tem smo dfcivoilj točno pojasnili in utemeljili trditev o nezakonitosti nekaterih članoiv uprave Del. zbornice.
Obvestilo
Za izlet na Dobeno
je vladalo v kamniški im gameljski okolici veliko zanimanje. Tovarišice so zelo težko čakale nedelje, toda dež v soboto in nedeljo je ta izlet preprečil. Zato pa se bo vršil prihodnjo nedeljo, in sicer bo odhod talko iz trzinske ga-mdljske strani že ob eni uri popoldne. Upamo, da bo ta nedelja vendarle lepa in da bom« užile obilo veselja na prijaznem dobenslkem hribčku. Zato vabimo prav vse tovarišice okrog naše okolice, prav posebno pa tudi^ šentviško /.Štorovke«, ljubljanske »Zmajevke« in škofjeloške »Seširke«. Pridružite so nam v obilnem številu, da bo veselje večje.
Odhajalo bomo že ob 1 popoldne tako s trzinske železniške postaje kakor iz Gamelj. To pa zato, da bomo dalj časa na soncu in zdravem zraku. Po zaprašenih tovarnah in dan za dnevom v .slabem zraku smo prav vse potrebne sonca, .svežega zraka in dobre volje!
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani
jo v jesensko-zknskem času odprta ob sobotah popoldne od 4 do 8 zvečer, dopoldne pa od 10 do 12 kakor vedno. Vso druge delavnike posluje kot doslej od 10 do 12 dopoldne in od 5 do
8	zvečer.
»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf« »Styria«, »Austrodaimler« in kolesa drugih znamk daje po najnižji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110
Draginja in kon~ zumenti
Veletok draginje dere dalje...
Konsumemti so bili neljubo presenečeni z naznanilom, da so nastopile nove občutne podražitve najnujnejšim potrebščinam in to:	Od	1.	oktobra
1940 naprej je skočila cena svinjski masti od 24 na 28 din za kg. Slanina brez kože velja 25 din, s kožo 23 din za kg.
Prav tako so je zvišala cena svežemu svinjskemu mesu, in sicer: Svinjski hrbet 24 din; stegno, pleča 24 din; vrat in flain 22 din; rebra 18 din za kg. Toda v »tolažbo« je bilo .povedano, da je to le začasna cena in da je pričakovati ponovnega zvišanja cen.
Občutno se je zvišala tudi cena usnju in za njim usnjarskim izdelkom. Cene moškim templancem (podplati in pete) so doiločene na 80 din; za podplate same 56 din; za zbite temiplance (podplati in pete) na ?5 din, same pete na 24 din. Zenski teimplanci z _ nizko peto (podplati in pete) na 57 din, same pete 15 din.
Ta dvig je odjeknil v srcih že itak več kot preveč stiskanih kansumentov zelo turobno. Vsak se s strahom in s skrbjo ipo vprašuj e, kakšen bo konec. Vsak ima občutek, da nekaj v državi ni v redu. Zgleda, kakor da nima vodstvo države dovolj moči, da bi poseglo odločilno v gospodarstvo, ki prihaja že v zmešnjavo in nered, ter ,z železno odločnostjo napravilo red.
To pa je možno le na ta način, da prevzame država v roke s pomočjo ljudskih protidraginjskih odborov vso proizvodnjo in njeno porazdelitev. Toda tudi za to je že skoraj 12. ura.
Indeks cen na drobno
Po podatkih Narodno banke v Bel-.gradu jo povprečni indeks cen na drobno za 10 glavnih mest v Jugoslaviji, ki jo znašal .v juiliju 115.1 (točko) dvignil v arvgmstu na 123.5 točk. Lam i v avgustu je znašal 89.3 in je tedaj porastel v priimeri z lanskim letom za 38.2%. Od julija do avgusta letos pa seje indeks cen na drobno dvignil od
115.1 na 123.5 točk.
Indeks cen na drobno za posamezna mesta .se je v avgustu dvignili v Cetinju na 40.6%, v Ljubljani 39.7%, v Novam Sadu in Bellgradu 35.5%, v Zagrebu in Banja Luki pa za 31.2%.
Indeks cen na debelo pa je od julija na avgust porastel od 108.2 na
121.2 točki, to je za 12%.
Draginja se tedaj še ni nič zaustavila in je v avgustu še bolj porastla kot v prejšnjih mesecih. Ali res ni nobenega ileka zoper .špekulacijo?
Nekq) misli o drugi Konferenci o pomoti tekstilnemu delavstvu
Na tej konferenci (glej tozadevno poročilo v Delavski pravici št. 40) je padel tudi predlog, da naj bi ostalo delavstvo v primeru skrajšanja delovnega časa v dosedanjih mezdnih razredih. Razliko pa naj bi plačevali delodajalci.
Četudi bi bili delodajalci pripravljeni plačevati to razliko, bi bila vsa zadeva postavljena na nezdravo in zelo kočljivo podlago.
Kar se tiče mezdnih razredov, ki tvorijo podlago za h.ranarino, za podporo pri borzah dela, za onemoglostno rento in za rento za primer smrti, se morajo upoštevati določila §§ 21. in 22. zakona o zavarovanju delavcev. Na podlagi teh določil se uvrščajo zavarovane osebe v mezdne razrede. Njihova višina pa zavisi od vseh prejemkov, do katerih ima uslužbenec pravico po pogodbi. I orej prejemki so podlaga za višino mezdnih razredov. Zaradi tega je zelo dvomljivo, če bi se mogli prejšnji mezdni razredi obdržati kljub temu, da bi na to pristal OUZD.
Še boI j je dvomljiva .stvar v pogledu nezgodnih rent. Višina nezgodne rente namreč zavisi od odstotka okrnjeno delazmožnosti jn višino letnega zavarovanega zaslužka. Zavarovani letni zaislužek je v smislu § 93. zakona o zavarovanju delavcev enak tri-stokratnemiu povprečnemu znesku za-zarovano mezdo v poslednjem letu pred nezgodo. Za to jo pa merodajen lo dejanski zaislužeik. Poškodovanec bi mogel biti v letu pred nezgodo zavarovan v višjem razredu, kakor bi spadal na podlagi svojega zaslužka. Ce se pri nezgodnem postopanju to ugotovi, ne bo služil za podlago letni za-
varovani zaslužek tistega mezdnega razreda, v katerem jo bil zavarovan, ampak tisti 'letini zavarovani zaslužek, ki odgovarja dejanskemu zaslužku.
Zaradi tega bi biilo veliko bolj pametno, če bi se tekstilnemu delavstvu zajamčile plače, katere ima pri redni zaposlitvi. Razliko naj bi doplačeval podporni sklad. V tej obliki bi .podporni sklad vršil svojo nalogo v polni meri.
Pismo uredniku
Dragi tovariš urednik!
V	»Delavski pravici« št. 37 si povabil juriste, da se oglasimo in .povemo svojo stališče maprarn takim upravnim odborom, katere sestavljajo osebe, ki po zakonu sploh ne bi mogle biti upravni odborniki.
Ta poziv je nekako tajinstven. Po zakonu namreč taki upravni oldbotri sploh .ne bi mogli obstojati. Za . svojo osebo .sem tudi prepričan, da jih mi. Kajti oblast je v tem pogledu posebno pazljiva in čuječa. Zato je nemogoče, da bi ušel obstoj takega upravnega odbora njeni pazljivosti. Ker je itako, menim:, da so ne splača spuščati se v razglabljanja, ki bi bila brez podlage.
Ce bi pa vendarle tak odbor obstojal, zlasti pa če bi bil celo škodljiv
('Razgledi_
Pakt proti Kominterni, ki je pred vojno družil Nemčijo, Italijo in Japonsko se je pretečeni teden spremenil v vojaško .trozvezo navedenih avtoritarnih držav. To je bil prvi uspeh razgovorov v Rimu in Berlinu, ki je bil sporočen javnosti. Kaj naj ta trozveza po nemških virih pomeni? V Berlinu so objavili, da je najvažnejši člen tretji. Ta člen določa, da bodo Italija, Nemčija in Japonska skupno nastopilo proti vsakomur, ki bi na novo napadel katero teh treh držav. Ker male države, ki so v Evropi ostale, .ne pridejo v poštev, prihajata kot nasprotnika samo še Amerika in Rnsiju. Obe imata svojo koristi tako v Evropi kakor tudi v Aziji. Obenem daje ta zveza Nemčiji im Italiji v roke vstj vlado v Evropi, v Aziji pa Japonski. Te tri države so si torej med voj.no razdelile delokrog, kako bodo vladale večini sveta, če bodo v vojni zmagale.
V	ameriški javnosti niso dali izraza, da jo nova trozveza Ameriko posebno presenetila. Ta trozveza je obstojala več ali manj zvezana že nad pot let. Amerika jo še bolj odločena, da z vsemi silami podpre Anglijo, ker jo po izjavah najvišjih politikov njih »prva lx>jma črta v Angliji«. Tako po izjavah vseh politikov kakor tudi po silnem in vztrajnem oboroževanju je jasno, da Amerika računa s tem, da .se bo neizogibno zapletla v vojno. Značilno je, da na razcepljenost javnega mnenja v Ameriki ni več računati, ker sta obe glavni ameriški stranki za podpiranje Anglije z vsemi silamii.
Odmevi novooglašene trozveze v Moskvi so bili prvi teden kar skromni. Odgovorni voditelji države ne dajejo političnih izjav o zunanji (polirUlki. Rusija čaika, kaikšen otbseg bo zavizela vojna v Evropi in Aziji. Zanimiva je izjava uradno časopisne agencije, da ni res, da bi Rusija ne bila intere-sirana, kako so bo razvijal položaj ma Balkanu in v Sredozemskem morju. Nemci objavljajo, da bo nemški zunanji .minister v kratkem odšel na posvetovanje v Moskvo. Rusija vodi politiko, ki ima za cilij, da ostane čim daljo izven vojne, ki jo vodijo med seboj evropske države, in katero je Rusija žo dolgo napovedovala kot .neizogibno.
Posveti o načrtih za bodočo Evropo,
kakor sta si jo zamislili Nemčija in Italija, miso bili še ob začetku tega tedna končani. Verjetno je, da bo ob koncu tedna že objavljeno, 'kam se po v bližnji bodočnosti odločila Španija, španski zunanji minister se .mora po odhodu iz Berlina zglasiti se v Rimu. Španija je v načrtih sil osi važna država, ker je .njena zemlja ob izhodu iz Sredozemskega morja. Tudi njene obalo v Afriki so važne zaradi plovbe okrog Afrike. _
O bodočnosti razvoja na Balkanu so glasovi prav redki. Napovedujejo, da bo po končanih posvetovanjih članic trozvezo sklicana še balkanska konferenca. V načrtih sil osi je važna postavka Grčija, s kaitero predvsem Ita-
delavstvu odnosno javnosti, Ti svetujem, da na to opozoriš pristojno oblast, ki bo gotovo takoj podvzela korake, da se taka družabna abnormalnost spravi s sveta.
Pozdravljen!	Dr.	I.	V.
Polhov gradeč
Tukaj so začeli pred mesecem graditi nov prosvetni »Trobčev dom«. Za vsa težaška dela skrbi odbor pod vodstvom čast. g. 'kaplana. Ta sprejema in odpušča tudi delavce.
V	nedeljo je č. g. kaplan ob .izplačilu štirinajstdnevne mezde odpustil od
9	zaposlenih, kar 5 delavcev. Ker so se izrazili, da bi morali biti zavarovani pri OUZD, jim je povedal tole; »da pridrži plačo enega tedna za en mesec, ako pa bo kdo zaradi OUZD kaj ,sitnaril4, bo istega .prijavil OUZD in za to porabil zadržano plačo«.
Vprašamo merodajne katoliške ljudi pri gradnji »Trobčevega doma«, v katerem hočejo gojiti poleg slovenskega, prosvetnega tudi pravega krščanskega duha: ali jo zadrževanje zaslužka in neizpolnjevanje predpisanih zakonov v skladu z njihovo vestjo, ali je to postopanje pravično in pošteno. Menimo, da boste zardeli, ko boste videli, da ne delate prav.
lija ni povsem zadovoljna, ker ima Grčija še vedno jumstvo Anglijo in ga noče odpovedati. Grčija pričakuje, da bosta del njenega ozemlja zahtevali Bolgarija in Albanija. Zelo z napetostjo pričakuje, kaj .so bo dogajalo v bližnji l)odočnosti tudi Turčija.
Vojna se širi iz Evrope v Azijo in Afriko ter postaja največja svetovna vojna, kako.r je bila že večkrat napovedana. Japonci v Aziji so dobili postojanki v francoski .koloniji Indo-kini. Angleško ladje obenem z nekaterimi francoskimi, kii niso sledile kapitulaciji oficielne Francije, so skušalo zavzeti fruinooske kolonije v zahodni Afriki. Napad zaenkrat ni uspel.
V	Egiptu se nad 10 dni ofenziva ne nadaljuje. Iz italijanskega časopisja jo posneti, da še vedno računajo, da bi so vlada v Egiptu znala izjaviti za Italijane ali da bi nastal notranji razdor med egiiptskimi strankami. Za to jesen so gotovo pripravljajo važni dogodki na Bližnjem vzhodu, ki bodo važni i.n odločilni tudi za razmere na Balkanu.
Srdita letalska vojna nad Anglijo in nad Nemčijo nikakor me popušča. Vsak teden .povedo poročila z obeh strani, da so napadi in obramba hujši od prejšnjega tedna. Bombe puščajo za seboj silno ruševine. Velike so zgube na letalih in letalcih. Letalcev me bo mogoče obema enako lahko kar sproti nadomeščati. Za izobrazbo res dobrega letalca jo po izjavah francoskih generalov potrebno kar eno leto. Nek francoski general je pisal te dni, da je letalec, ki nima vsaj enoletne pilotske prakse kar v kratkem obsojen na smrt.
Pomoč Kitajski, ki se še vojskuje
proti Japonski bosta po poročilih listov nudili še naprej, kot do sedaj tako Amerika kot tudi Rusija. Japonska kot tretji člen zveze nikakor ni več sveža vojna sila, ker jo v dosedanjih vojnah za Mandžurijo in za Kitajsko izgubila žo veliko denarnih in človeških žrtev. Amerika je progilasilai bojkot nad vsem japonskim blagom in bo ustavila vso dobave Japonski.
""PUAVICA
krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja vsak Četrtek popoldne, v prime- w ru praznika dan prej. — UreumStvo in B uprava Je v Ljubljani, Miklošičeva ce- g sta 2*2-1. — Oglasi, reklamacije in na- k ročnina na upravo, Mikloftičeva 2*2-1.	£5
Oglasi po ceniku. - Telefon fttev. 4948. g Številka pošt. čekovnega računa 14.900. jj Posamezna številka 1 din. Naročnina:	R
za 1 mesec 4 din, za četrt lota 10 din, g za pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din.
List urejuje in zanj odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko 7 amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrfteva o. 17 (Maki Blejec)