Političen iist za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 g-ld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali velja: Za celo leto 12 srld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld., za en meseu 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Kokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništvo je v Semoniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '',6. uri popoludne.
Štev. lOO.
V Ljubljani, v četrtek 28. julija 1887.
Letirilv XV
Vabilo na liarocbo.
„SL0VEi\EC",
edini katoliško-konservattvni slovenski dnevnik
veljil za Ljubljano pri opravništvu ali v »Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. » pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ » jeden mesec ... 1 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 » — „ „ četrt leta . . . 4 „ — » „ jeden mesec ... 1 „ 40 .
Oprava iStvo ,,Slovenca".
Družbe sv. Cirila iu Metoda
II. velika skupščina v Trstu
(luč lO. jnHjfi li5»»5»r. lota.
(Konec.)
IV7. Kot zadnja točka dnevnega reda bila je: Obisk zabavišča pri sv. Jakopu. In če kedaj, sme se tii reči: Finis coronat opus. Krog petih pohodilo je mnogo gospode z vodstvenimi udi in na-čelništvi Tržaških podružnic ta družbin zavod. Na jako zračnem kraji v lepem poslopji je ta mala šola, kakor naznanja zunaj napis: »Otroško zabavišče družbe sv. Cirila in Metoda." — Po kamnitih stopnicah, ki so se morale malo pred otvoritvijo napraviti, prišli smo v dve lični sobi, odmenjeni »zabavi in poduku". V šolski sobi je na eni strani lična podoba družbinih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, ktero je zabavišču daroval mnsgr. Debeljak, poseben prijatelj šolske mladine; na drugi pa lepi sliki Njih Veličanstev cesarja Franca Josipa in cesarice Elizabete; po
stenah pa še nekaj drugih šolskih uzorcev. Ko so bili gosti zbrani, prično se kratka skušnja. Vrt-narica Justina Michelli pozove otročiče, naj vstanejo ter molijo. Po ljubki molitvici iu Očenašu ter češčeuo Mariji učiteljica deloma izprašuje otroke, deloma jim razkazuje predmete; vežba jih v kretanji in hoji. Zdaj odgovarjajo skupno, zdaj zopet po-samno. In ko jih pozove, naj zapojo, kako se jim razvedre nježna ličica 1 — A razvedrila so se tudi obličja navzočnim gostom, ko zaslišijo iz čistih otroških grl s tako zavestjo znano pesmico: „Kor ima srce, Zna za dom solze, Za slovenske domovine raj. Zanjo rad živi, Zanjo hrepeni,
Njo, le njo bi ljubil vekomaj.
Čvrst Slovencev rod
Cist prebiva tod;
Oj prijaznost čista tu cvete."
Ni ga bilo več tu hladnega srca. Nek gost mi je djal: V takem duhu je treba odgajati našo mladino. O kako daleč so šo zabavišča po naših mestih, kjer se takorekoč še dojenček vzgaja „zweisprachig", da potem nobenega jezika ne znti!
Želel bi bil v tistem trenutku v tej šolski sobi zbrane imeti vse one „dvojezičnike" za ljudsko šolo, vse mlačneže in nasprotnike slovenskešolo, moral bi bil tudi pri njih zmagati zdravi razum. — Kako so ti ljubki otroci čvrsto odgovarjali, naštevali Vam dneve in mesece, imenovali razne živali, opisa-vali razue dele drevesa, nazivali cvetlice, s kockami igraje preštevali, pripovedovali o ljubem Bogu, stvarniku vsega tega itd. ... da je bilo veselje; vsaj so razumeli, kar se jim je pripovedovalo in kazalo. Občudovali smo razne izdelke s črtanjem, z iglami, z raznobarvnimi papirčki itd., vsak gost si je lahko kaj vzel v spomin. In na zadnje so še črvsto zapeli cesarsko pesem, in jako umestno zah valjeno ter sklenili z molitvijo.
Prvomestnik se obrne proti vrtnarici ter jej očitno čestita na tako lepem vspehu v tako kratkem
času (od januvarija 1887. sem); slavnima načel-ništvoma priporoča šo ua dalje vstrajati.
Deci pa pravi, naj radi molijo za ljubo starišo in dobrotnike, naj bodo ubogljivi ter posebno pazni v šoli, da bodo razveselili gospieo učiteljico in vse dobrotnike. — In za sklep jim veli razdeliti še nekaj sladčič in jestvin.
In take nedolžne angeljčke naj bi prepustili v daljno izobraževanje svojim nasprotnikom; ali jih bodo mari oni odgojevali v slovenskem duhu? O delajmo sami za svojo mladino!
Opazujočemu vse to prišle so na misel besedo prerokove (Iz. 21. 11.): »Čuvaj, kako je z nočjo? Čuvaj, kako je z nočjo?" O da bi čuvaj s sv. pismom odgovoril: »Pride jutro!" Godilo se mi je tako, kakor morda v elikemu Preradovicu tedaj, ko jo vskliknil — za Jugoslovane toliko pomembni rek: „Zora puca, bit če dana."

Ogledavši si še prostorni zavodov vrt za hišo, razšli so se gostje. Nekaj vodstvenih udov ter na-čelništvo Tržaško šlo se je poklonit nedaleč od zavoda proč blizo cerkve sv. Jakoba stanujočeinu vis. č. g. župniku Dragotinu Fabrisu ter mu kot ško-lijskemu nadzorniku pripororočit zabavišče, kar ga jo vidno ganilo in na kar je prečastni tudi obljubil po svojih močeh delovati v prospeh mladega zavoda.
Tako se je II. velika skupščina vkljub plašilu o preveliki vročini, nasprotnikih itd. izvršila srečno in brez najmanjšega nereda. Posebno hvalo zasluži Tržaško načelništvo, ki je poleg drugih mnogih poslov še za to zborovanje vse potrebno oskrbelo. — S prijetnimi spomini so se zopet razšli zastopniki, vsak na svoj kraj; upati se sme, da se jo sleherni prepričal, da so z združenimi močmi in kjer so do-tični rodoljubi zavzeti, ter ne drže križem rok, d;i vendar mnogo doseči; in ravno ta družba ima vse pogoje, da objamo v svojem krilu vse sinove in hčere slovenske. Sladka nada nas navdaja, da jo zborovalcem padlo dobro zrnce v srce, ki bo vsklilo ter rodilo svoj sad. Da bi jih prešinil pesnikov duh:
LISTEK.
Pismo iz tujine.
27. maja 1887.
Gora Karmel.
Res je, da najlepša v vsej Palestini je gora Karmel, in to že zaradi rodovitnosti; skoraj iz vseh rastlin in sadežev dije neka posebno prijetna vonjava. Dvakrat sem imel priliko opazovati krasen prizor, ko se je zvečer soluce z jasnega neba v srednje morje potapljalo. Tu gori stoji sila ogromno, na štiri vogle zidano poslopje, kakor mogočna trdnjava, ktera je samostan oo. karmelitov. V samostanu prebiva kakih deset patrov in šest bratov. V sredini tega zidanja je lepa, krasna cerkev, posvečena M. D. Kar-melski. V 16. stoletji bilo je to poslopje zidano, pozneje od turških fanatikov poškodovano in tudi nekaj podrto in v sedanji obliki prenovljeno še le leta 1827. Akoravno je že v omenjenem samostanu sila dosti sob za prenočišče tujcev, vendar je še drugo poslopje za lučaj od prvega, ako bi slučajno toliko potnikov prišlo, da bi jim moralo za prenočišče služiti. Zraven samostana stoji tudi morski
svetilnik, kterega oskrbujejo samostanski ljudje za malo plačo.
Poleg je tudi še več za domače kmetijstvo potrebnega poslopja. Ne ravno daleč od tod vidi se čez morsko zajedo majhno, bolj mohamedansko me-stice Akka, ki šteje do 6000 prebivalcev. Pozneje šli smo si ogledat bolj v nižavo tako imenovano »Elijevo preroško šolo". Ta kraj služil je tudi v poznejših časih za modroslovske šole. Mislil sem si: no, v tako šolo je pa že treba pogledati, da se bora kaj naučil. Res srao stopili najprvo v neko obzidano dvorišče, ktero je nekako v nižini v hrib vdelano prav blizu morja. Že ua dvorišči bilo je nekaj živali osedlanih iu privezanih, ktere so menda turške šolarje tje prinesle. Pred vhodom v šolo stoji nekaj starih palm. Stopili smo v sobo, ktera je, iz živo skale izdolbena kakih 13 metrov dolga, do 8 metrov široka in kakih 6 metrov visoka; tudi klopi v sobi so vse tako vdolbene. Notri bilo je okoli 30 Turčinov in Grkov, ki so s svojimi glavami steno tako že ob-drgnili iu vdolbli, da so se jim glave notri skrile. Ko so se nekteri čez kakih 5 minut okoli obrnili, bili so tako zavedni iu modri, da so znali prav dosti svojim poslušalcem razlagati, menda tudi o prihodnosti?!
Mi pa smo plačali navadni »bakšiš" in se odpravili dalje ua desno iu levo po hribu, po samotni morski obali, kamor je morje svoje penaste valove metalo v zuožje hriba iu izmetalo več kosov tako imenovane morske gobe iu školjk; tukaj si lahko vsak bolj male školjke brezplačno nabere. Grede nazaj po hribu videli smo mnogo majhnih izdolbin, ki so prej bile stanovanje puščavnikom. Ker pa je parnik že v luko prijadral in stoji tukaj le nekaj ur, treba je bilo uašo raztreseno mavho skupaj spraviti iu se na odhod iz Palestine pripraviti. — Trčili smo še s črno ciprsko kapljico, ktera je vso jedno boljša, kakor naš »Dolenjec", ter odšli na-vzdolu po stezici kake pol ure do Kajfe, ter si pri parobrodskem uradu preskrbeli pismeno dovoljenje za II. razred na parobrodu do sueškega prekopa. Ko smo že stopili na kraji v male čolniče, kričalo je vse: »BakšU, bakšiš!" Roke je stegovalo staro in mlado, misleč si: Bili sto v naši deželi, odkupite se. Mi pa smo se hitro odmikali po morski gladini nadležnim mahoinedanskim situežem, kajti ušesa bila so že uglajena od vednega krika: »bakšiš". Z Bogom! zgodovinska Palestina s tvojimi nadležnimi prebivalci!
Nad kilometer daleč od obali stal je parnik
»Slovenskim sinovom naj v srco doni, Da višje dolžnosti in slavnejšo ni, Ko za domovja čast, Blagor in srečno rast Delati, dokler naš Triglav stoji.'-
Kot zvezdo-vodnico pa si vzemite seboj gaslo, ki se je tedaj soglasno povdarjalo, in ga je že davno pesnik izrazil z besedami:
„Zato mi, Slovenijo sini, Zvesti svoji domovini, Eno srce bodimo!
( 'e nam je'ljubezen mati lno sloga nas pobrati, Večna bo Slovencev čast!
letos v državnem zboru izrekel to prepričanje. Od zaboda preti nevarnost evropejskemu miru, ne od vzhoda.
Razbila st} je trocars^a zveza, Rusija se je otresla ^ismarkovega objema in se zvezala s Francijo. Na drugi strani staje Avstrija, Nemčija in Italija. To je najnovejši ovropejski pojožaj, ki se je porodil v zadnjem času iu nam ne obeta najboljše prihodnosti.
O eviopojskein položaji.
Nenasitljive so angleške želje po tujem ozemlji. Angleži vedno preže, kdaj zatisne trudne oči bolni mož ob Bosporu. Stegnili so svoje roke po Egiptu, v Bolgariji so z denarjem razširjali svoj vpliv iu čakali priložnost, da zasedejo Dardauele kot zapuščino turškega sultana. Kdo bi se bil drznil še pred nekterimi tedni trditi, da se bo Anglija odpovedala Balkanu iu Carigradu? In vendar piše „Daily Telegraph", list sedanje angleške vlade: V Aziji sklenjeni mir bo porodil srčno prijateljstvo, ako ne celo politično zvezo med Auglijo in Rusijo. Da li Turki ali Rusi gospodujejo ua Balkanu, nam je vse jeduo. Mi z naše strani želimo Rumuncem, Buigarom in Srbom vse dobro, iu naj si volijo kneze po svoji volji. Nismo ob pamet, da se za-nje borimo iu jim zagotovimo njihove pravice. To je njihova stvar, a ne naša. Mi se ne smemo zavezati proti Rusiji, ako hoče vladati v Sofiji in Plovdivu. Rusija ima neovrgljivo naravno pravico zahtevati hvaležnost od bolgarskega naroda. Brez ruskih novcev iu brez ruske krvi bi danes Bolgarije ne bilo. Mi Angleži, ki za nezavisuost Bolgarije nismo prsta ganili, ne smemo ovirati cara, ako prekorači meje s zahtevo hvaležnosti. Mi v tej zadevi ne moremo zavzeti druzega stališča, kakor Nemčija. Avstrija se naj sporazumi z Rusijo iu Bolgarijo. Kakor se med sabo pogode, potrditi hočemo njihovo pogodbo. Celo vzhodno vprašanje ima za nas samo postranske koristi. Na Balkanu in v Carigradu ima Avstrija svoje koristi iu morda tudi Nemčija, ali mi ue. Naše koristi so, kakor Italije ali Francije, le postranske. Nasproti pa imamo mnogo razlogov, da se tukaj sprijaznite Rusija in Anglija. — Akoravno morda te besede ne zuačijo popolnoma mnenja angleškega naroda, vendar pričajo, da se angleška vlada uraiče Rusiji v Aziji in ua Balkanu.
V Franciji radikalci očitajo vladi, da je odvisna od Berolina. Vendar sedanja vlada nadaljuje delo svojih prednikov. Zbornica je potrdila nasvet vlade, da se ustanove novi konjiški polki. Boulanger je tirjal 4 milijone za mobilizacijo jednega vojnega kora, sedaj je zbornica dovolila 8 milijonov. Prej ali slej vname se boj med Francijo in Nemčijo. Le previdni možje še zabranjujo krvavo vojsko, ker spoznajo, da se francoska armada ne more še meriti z nemško. Boj pa je neizogibljiv; o tem sta preverjena francoski in nemški narod. Bismarck sam je
»Aetna", ki jadra naravuost do sueškega prekopa, kamor potrebuje kakih 85 ur. Med tema postajama •vozi so navadno sila dosti ljudstva na krovu III. razreda, zatoraj je ta postaja prav neprijetna; večinoma so vozijo le mahomedanski delavci. Parnik je zažvižgal v tretje za odhod, in lepa, zelena kar-melska gora ostaja brzo za nami. čez jeduo uro vožnje jo ogromno zidanje podobno beli sedeči rački na zeleni gori. Kmalu se je jel dan nagibati, iu čez nekaj časa ni bilo druzega okrog nas, kakor voda in tema. Zjutraj okoli 6. ure ustavi se parnik precej daleč pred JafTo za malo časa, da sprejme blago in pošto. Potem se pomaknemo tudi od tukaj, kjer so vedni morski viharji doma in le redko kedaj mirujejo.
Tako jadramo do glavne parobrodue postaje: rPort Suez"; vožnja je trajala neprenehoma 24 ur. Daleč pred luko so narejene nlice po morji; na dnu morja so priklenjeni rudeči železni veliki sodi okoli 50 metrov jeden od druzega, na kterih so luči na-žgane, da vidi parnik po sredi voziti. Da se kje na dnu no zadene, vozi prav previdno, kakor konj skozi ozka vrata.
Politični pregled.
V L i ubija n i. 28. julija.
Notranje dežele.
Dvorni svetovalec Lienbacher celo pri svojih rojakih na Soluograškem nima sreče. „Salzb. Chronik" mu dobro posveti: „Kdo je še v avstrijskem državnem zboru prav storil g. Lienbacherju ? Od velikih klubov desnice nobeden, Slovani gotovo ne iu nemški konservativci tudi ue. Trentiuski klub? S tem ima Lienbacher toliko skupnih koristi, kakor s Slovani. Nemško-liberalni klubi? Skoraj smo te misli, ker Lienbacher pred njimi črni katoliške koservativce. O liberalcih ne ve ničesa povedati, akoravno uapadajo nedeljski mir, versko šolo in zavlačujejo s strastnimi govori delovanje v državnem zboru. Ker Lienbacher vendar ne hvali liberalcev, moramo sklepati, da desnica ne dela prav, levica tudi ne. le gospod Lienbacher je vse dobro storil. Radovedni smo, kaj hoče Lienbacher doseči z napadi na katoliške konservativce? Kdor ne spozna, da z obrekovanjem zaslužnih poslancev dela za liberalce, ta je slep. — Iu tak mož je v zadnjem času g. Lienbacher.
V	nedeljo je raladočeski poslanec grof Kaunic poročal v Slanem svojim vohlcem o delovauji v državnem zboru. Zbor se je razšel in poslancu ni izrekel zaupnice, ker je nastal prepir med Mlado- iu Staručehi. Kaunic je grajal zaveznike Cehov v državnem zboru, ker jih ue podpirajo v važuih vprašanjih. Tako so v tekstu na bankovcih glasovali s Čehi le Slovenci, Dalmatinci in Trentinci. drugi zavezniki so glasovali nasprotno. Volilec Marjanko, vreduik »Svornosti", zahteva, da grofKauuic vstopi zopet v češki klub. Grof odgovori, da ga niso povabili v novi klub, vsiljevati pa se noče. V klub vstopi, ako vstopijo tudi ostali trije mladočeški poslanci. Dr. Suk je predlagal zaupnico grofu Kaunieu. Pri tej priliki se je pričel prepir, iu vladni zastopnik je razpustil zborovanje.
V	nemških volilnih okrajih na Češkem je živahno gibanje. Nemci postavljajo večinoma iste kandidate, ki so lansko leto v septembru zapustili deželni zbor.
Kakor znano, stavila se je že v avstrijski delegaciji resolucija, da se vojakom z boljša hrana. Vojno ministerstvo sestavlja sedaj proračun za prihodnje leto in se ozira tudi na izraženo željo. Ministerstvo je določilo za večerjo vojakom po 4 kr. za vsakega moža. To bi zneslo ua leto 14 gld. 60 kr. za jednega moža in 3,650.000 gld. za celo armado. Ker pa se mora ministerstvo ozirati tudi na domobrance in odpustnike. ki se shajajo k orožnim vajam, znesli bi stroški okoli 4 milijone goldinarjev na leto.
Vnanjc države.
Mnogi časniki so pisali, da je princ Koburški naznanil bolgarski deputaciji, da bo poklical nekaj ruskih častnikov v bolgarsko armado, kedar pride v Bolgarijo. Ta govorica ni resnična, kakor trdi »Ne-zavisima Bolgarija". Ta list piše: Opozicija je očitala regentom in ministrom, da so v skrivni zvezi z Rusijo; isto sedaj trdi o princu Koburškem. da ga očrni pred narodom. Princ ni trdil, da pokliče ruske častnike v armado. — „PoI. Corr." poroča iz Trnovega: Večina poslancev je zapustila Trnovo, preduo je deputacija sporočila o svojem vsprejemu pri princu Koburškem v Ebenthalu. Ko je ministerski predsednik Stojlov 16. t. m. sklical poslance, da jim poroča o vspehu deputacije, sešlo se jih je okoli 30. Stojlov ni ničesa gotovega povedal o prihodu izvoljenega kneza v Bolgarijo. — Turški sultan neki namerava novo okrožnico razposlati vnanjim državam o bolgarskem knezu.
V	prisotnosti ruskega carja in carice so v torek spustili v morje oklopnico »Aleksander II." Oklopnica drži 8440 ton in je oborožena s 24 topovi.
Francoski ministri Heredia, Barbey iu Dautresme odpotujejo v Havre, kjer se bo odprl taukarvilski prekop. — Vlada bo v prihodnjem zasedanji predložila zbornici postavni načrt o gradnji velikih poslopij ob Seini iu v Hauru. Stroški bodo znesli do 100 milijonov frankov; 25 milijonov je dovolila trgovinska zbornica v Hauru. — Pred kratkim so nekteri fraucoski časniki trdili, da je nad 90 generalov obljubilo prejšnjemu vojnemu ministru Boulangeru svojo pomoč, ako poskusi državni prevrat. Sedaj pišejo, da si je to govorico izmislil Derouiede, ker je nevoljen, da se ni sklenila fran-cosko-ruska zveza. — .Nemčiji sovražni listi poročajo s srditimi besedami, da je nemška vlada v Alzaciji in Loreni odstavila mnogo železničnih zdrav-
nikov in lekarjev, ker so bili preveč francoskega mišljenja. Na železničnih vozovih je vlada odstranila vsa francoska imena.
v l&ljtijski zboruici je poslanec Fack inter-peloval vlado o govoru general Smissena jp zahteval cjfjločuo izjavo, da ui žn(iflua čast zl^mjnice. Vojni mitlister je odgovoril, da je general Smissen izrekel le svojo bojazeu ju tjpe glede i^rmad?, vendar ni bil za to pravi čas iu mestq. Vojfti minister je to generalu naravnost povedai in upa, da se kaj euacega ue bo več prigpdilo.
„Mouiteur" poroča', da so v J\enpolji pri občinskih volitvah zmagaji katoliki.
Angleški časniki in nekteri veljavni možje so še pred kratkim v dolgih člankih in knjižicah svetu odkrivali slabo in žalostno stanje angleškega brodovja ter tožili, da propada angleška moč na morji. O priliki petdesetletnice vladanja kraljice Viktorije zbralo se je mnogo angleških vojnih ladij ob domačem obrežji, kjer so se te dni vršile morske vaje. Časniki so pozabili svojih tožba, ponosni so zopet na svoje morske velikane in poveličujejo soglasno Anglijo kot prvo svetovno volevlast na morji. Časnik »Times" piše: Nobeno druiro brodovje se ne more meriti z našim. Pred brodovjem, ktero ogleduje kraljica v Spitheadu, naj se skrije vsako drugo. Vse vrste vojnih ladij, različne velikosti in z raznovrstnim orožjem so zastopane v naših vodah. Angleški narod sme biti ponosen. Sicer imajo posamezne ladije svoje napake, mnoge pa so najstrašuejše, ktere nosi morje. Takim velikanom, kakor je »In-flexibile", ni se treba bati nobenega nasprotnika. Tuji narodi zavidljivo gledajo na zbrano brodovje. So ljudje, ki niso zadovoljni z velikimi stroški za armado. Le redko kedaj slišimo tožbe proti našemu brodovju. Naše brodovje je naša obramba. Čuva našo domovino in ue preti nobeni državi. Vsled naravne lege svoje države moramo imeti veliko brodovje, tudi ko bi zgubili vsa svoja vnanja posestva. Kdor vidi danes železne oklepe, velikanske morske trdujave, mora priznati, da smo mnogo dosegli in da ni oslabela Anglije desna roka. »Mor-ning Post" piše: Morske vaje pričajo celemu svetu o moči angleške države na morji. Iu vendar ne vzbujamo pri nobeni državi sovražnega suma. Ni še doko, ko so naše brodovje smatrali kot grožnjo. Na srečo je minula mednarodna zavist. Sedanje morske vaje vrše se v času, ko živi Anglija z vsemi državami v miru in prijateljstvu. Anglija nima častiželjnih namenov; njeno brodovje je gotova podlaga miru. — Salisburv-jevo ministerstvo je od dne do dne v večji nevarnosti, da bo moralo odstopiti, ako mu odrečejo unijonisti svojo podporo. To priznavajo tudi vladni listi iu nagovarjajo Har-tingtona, da vstopi v kabinet. »Morning Post", jediui list, kterega čita kraljica Viktorija, nagovarja Hartingtona, naj z nekterimi svojimi tovariši vstopi v miuisterstvo. Lord Salisburj je mnogo odnehal v irski zemljiški postavi; vsled tega se je vlada oslabila, zato jo morajo podpirati Hartington in njegovi tovariši. Kakor piše »Morning Post", pokliče kraljica Hartingtona v Balmoral. ko se vrne iz Škotskega.
V gorenjem Egiptu so prebivalci v velikem strahu, da jih napadejo vstaške čete iz Sudana. Kakor poroča »Pol. Corr." iz Kajire, vstaške čete ne bodo še napale gorenjega Egipta. dokler si ne podvržejo rodov pri Kasali in Galabatu.
Izvirni dopisi.
iz Škofje Loke 26. julija. (Raznoterosti.) Danes hočem nektere podrobnosti poročati. — Letošnja učiteljska konferenca za Kranjski okraj se je vršila 16. t. m. v tukajšui deški šoli. Gotovo bo »Učiteljski Tovariš" o uji obširno poročal, morebiti tudi prinesel od besede do besede obširnišo obravnavo g. Likozarja »o slogi med učitelji". Zborovanja se je vdeležil tudi okrajni glavar g. Merk. Obedovali so gg. učitelji v Guzeljevi gostilni.
Ker ste o novi maši in o deški šoli že poročali, naj omenim nekoliko o tukajšnji uršu-linski šoli. Uršulinke so res konservativne. Skoraj povsod so skušnje odpravili, one pa se jih trdovratno drže. Prav imajo! Skušnje so koristne učiteljem in učencem, naj reko novošegni pedagogi kar hočejo. Zuuanjo šolo je obiskovalo 2S6 deklic; 67 je bilo pohvaljenih in s Kržičovem »Angeljčkom" in Zupanovim »Otrok pred tabernakeljnom" obdarovanih. Pri Uršulinkah je posebno prijetno ogledovati razstavo ročnih del, ktere učenke čez leto izvršujejo. Razvidi se, da odgajajo čast. gospe učiteljice svoje učenke za praktično življenje. Tu vidiš lične nogovice, otročje kapice, odeje, srajčice, predpasnike, robce, vsakovrstne predloge in kar je še take robe. V razstavi notranje šole vidijo se uajfinejša dola, posebuo bela obleka. Vse za domačo porabo, kar se mora iz praktičnega stališča le odobravati. — Tujcev imamo precej, če prav tnauj kakor druga leta. Dobiček od njih imajo nektere gostilne; drugi ljudje se pač malo brigajo za nje.
Z Gorenjskega, 26. julija. (Dijaki, učimo s e ruskega jezika!) Že je nastopil čas počitnic, da se otresemo za nekaj tednov šolskega prahu in vživamo sveži gorski zrak med domačimi hribi. Res, počitnice so nam potrebne. Vendar popolnoma brez dela tudi med počitnicami duh dijaka ne more biti, če ne mu postane dolgočasno. In še celo vživanje naravine krasote je slajše, ako se mu primeša nekoliko duševnega dela, posebno takega, ki ugaja posameznega nagnjenju. Kakošno knjigo hočemo toraj imeti v roki, sedeč pod košato lipo, kaj naj nas spremlja na sprehode med hladne, zelene bukve? To naj je knjiga ruska!
Večje samozadovoljnosti slovenski dijak ne more vživati, kakor če se nauči ruskega jezika. In kako lahko se to zgodi! Ruščina je naši mili slovenščini zelo zelo podobna, da, veliko bolj je ž njo v sorodu, kakor jezik poljski ali češki, in v nekojih ozirih bolj, kakor hrvatsko-srbski. Nekteri so se pač vstrašili že pisave ruske, namreč cirilice, češ, da je pretežka, ali tega strašila bi se zdaj že vrabci več ne bali Težek je pač ruski naglas, ker zna tako gibčno in nepravilno skakati, kakor naš slovenski, in v resnici se je treba zelo potruditi, če se hoče kdo naučiti ruščine tako, da v tem jeziku gladko govori in piše. Toda zelo naglo, v jeduih počitnicah, se lahko vsak slovensk dijak zgornje gimnazije in realke, tembolj pa višješolec, nauči toliko ruskega jezika, da skoraj brez slovarja bere iu razume vse ruske knjige. Sicer pa nikomur ne bode žal, če se bode potrudil malo bolj, ter privadil se tudi ruskega naglasa.
Jezik ruski ima že davno svojo domovino na severu, pa vendar tako milo in mehko doni na uho, kakor bi bil še le ravnokar priromal iz južne in gorke Indije.
Poseben ponos in samozavest navdahneta Slovenca, ko se je uaučil ruskega jezika in se spomni, da zdaj se lahko pomeni, rekel bi, v domačem jeziku s 60 milijoni Slovani, bivajočimi po mogočnem carstvu v dveh delih svetil. Iu, oj, koliko je vredna ta moralna zaslomba v borbi za obstanek slovenskega jezika! Kako prijetna je že sama misel, da nismo tako sami, in da naš jezik ne tone, kakor osamel drobec v tujem morji. Kmalo bo dozidana železnična črta preko srednje Azije, ktero bode v 15 dneh komaj predirjal brzovlak; in na vseh postajah te neizmerne daljave se bode glasila beseda ruska. In kdo vodi danes v Evropi politike reko, kdo odločuje osodo Bolgariji, Srbiji in Orni gori, če ne beseda ruska? Zaradi tega se tako hitro širi krog veljavnih mož, ki so poprijemajo učeuja ruščine, in to ne le v Pragi, temveč tudi v Berolinu in Parizu. V ruščini prihajajo na dan najveljavniše strokovnjaške knjige, ki se nemudoma prevajajo v tuje jezike, in ruska leposlovna literatura se bije že zdaj za lavorov venec s slovstvi romanskih in nemških narodov. In, glejte, tega krasnega in mogočnega jezika so mi lahko v kratkem naučimo, da čitamo vse ruske knjige v originalu!
Koliko da znii vsem Slovanom koristiti učenje ruskega jezika glede verskih in političnih odnošajev, o tem posebej spregovorim znabiti prihodnjič. Za danes le rečem: Mladeniči, čas je drag! Sezimo toraj hitro po ruski knjigi, kajti ruski jezik postaja in bode prej ali pozneje postal vzajemni jezik vseh izobraženih Slovanov — cveta 100 milijounega naroda slovanskega!
Iz Savinjske doline, 24. julija. Bog se nas usmili! Včeraj opoludne privlekla se je nad našo okolico huda ura. Prej, nego smo mislili, jela je rožljati iz temnosivih oblakov debela, rogljata toča — in uam je strla vse upanje, kar smo ga še na polji imeli. Deset minut šla je kar suha in kakor lešniki debela. Z malimi presledki tepel nas je pa ta »ledeni bič" celo uro. Kdor ui še žita spravil, ga ne bo, ker mu je toča vsega zbila, turšico je polomila in okrehala, češplje, češnje in orehi so okleščeni, da je groza! Koder je grozna šiba vinograde zadela, jih je tudi za veliko let uničila. Nesreča je tem večja, ker se je huda ura skoraj po celi Savinjski dolini raztegnila.
Iz Vitanja, 27. julija. (Pogreb čast. g. B r a t a n i č a.) Lani se je imenovanca lotila neka bolezen. Vsled tega je šel v Gradec. Tam je v zavodu bratov-milosrčnikov našel sicer zdravje, pa le deloma, klica bolezni vsahnila ni.
Letos dne 17. juuija se je g. Bratanič moral podati v bolniško posteljo. Čez nekoliko ur pozneje so se semkaj pripeljali Njih ekscelenca kuezoškof Mariborski, da bi sledečega dne, kakor je bilo določeno, delili zakrament sv. konfirmacije. Visokega
gosta smo slovesno pozdravili in vzprejeli pri krasuo-opravljenem slavoloku pred šolskim poslopjem. Toda domačemu župniku žalibog ni bilo dano, da bi z nami vred bil priča slavnostnega trenotka. Drugi dan je nadloga nekoliko popustila, da je g. župnik mogel vstati. Ali videlo se je na prvi pogled, da je »ozdravljenje" bilo prisiljeno. Od tiste d6be so moči vedno bolj pešale, dokler bolniku ui v nedeljo zvečer ob 1liQ. uri vgasnila luč trudoljubnega iu plodonosnega življenja. To je dalo povod, da je ovokrajna dolinica včeraj bila prizor posebnemu žalovanju, sinoči, ko smo telesne ostanke pokojnika iz-ročevali krilu hladne matere žemljice.
K pogrebu je prihitelo 19 duhovnikov in, kar se ob takih prilikah razumeva samo ob sebi, številno ljudstva iz domače fare in iz sosedstva.
V	cerkvi je nad krsto govoril njegov dolgoletni prijatelj, prečast. g. kanonik Kos ar. Iz govora naj dopisnik posname, da je g. Bratanič kapelauoval na štirih krajih v dobi 13 let, potem je postal župnik pri sv. Primožu, odtod se je preselil v Podsredo, a leta 1872. je prišel v Vitanje, češ, tukaj sta dva duhovna pomočnika in ua ista bi se v starih dneh mogel opirati. Proti izročenim mu duhovnim otrokom je vselej znal zadeti pravi pot, tako, da s tarani nikjer ni prišel navskriž. Gotovo to je bilo tudi vzrok, da se župljani niso mogli hitro vzporazumeti, kdo da naj nosi truplo duhovnega očeta. To čast so mu namreč želeli izkazati samo tržani, temu so ugovarjali cerkveni ključarji, rekši, da je v njihovih osebnostih bolje zapopadeno zastopništvo vseh farnikov. Slednjič so vkrenili tako, da je bilo prav za vse strani.
V	svoji oporoki se je pokojnik spominjal vseh krajev, kjer je župnikoval, določil je primerne zneske za cerkvene namene in za ubožce. Za Vitanjske siromake je še posebič določil, da se jim na dan pogreba mora razdeliti 30 gold. Glavni dedič je »družba duhovnikov Lavantske episkopovine" in pa »dijaško semenišče" v Mariboru. Obema zavodoma je že tudi preje bil velik dobrotnik in podpornik.
Dotične cerkvene obrede izvrševal iu sprevod vodil je velečast. g. dekan Gajšek.
Pokojnik počiva na novem grobišči v rakvi, ki jo je dal pozidati njegov prednik, velečast. gosp. Dietrich, ne sicer za naslednika, pač pa za sebe. Toda imenovanec se je 1872 preselil k sv. Martinu pri Slovenjem Gradcu, kjer je predlanskim umrl kot tamošnji župnik in dekan in si je tam oskrbel nov grob. Tako je njegov naslednik v Vitanji dobil pravico do praznega prostora na tukajšnjem grobišči, kjer sedaj pokojnikovo truplo čaka tistega trenotka, ko bode vstalo in z dušo sklenjeno večno služilo Tistemu, kterega slavo je 741etni gospod oznanoval z besedo in vzgledom. — Svetila mu večna luč!
Iz Gorice, 24. julija. (»Goriški Sokol".) Kakor Vam znano, gosp. vrednik, pričel se je danes ob 4. uri popoludne prvi občni zbor »Goriškega Sokola". Ob določeni uri so prihajali Goričani ter so s svojo vdeležbo omogočili vršenje iu izid prvega občnega zbora. Najnatančneje je spolnil za zbor določen pogoj visokorodni grof Anton Obizzi, kteri je takrat pokazal, da ni le z duhom in telom za »Goriškega Sokola", ampak da je tudi pripravljen povsod in vselej ponuditi društvu krepko svojo roko. Proti peti uri narisal in razjasnil je sedaj bivši osnovalni odbornik pomen in namen »Sokola" v obče, sosebno pa za nas Goričane. Društveuiki so govoru vsestransko pritrdili ter z ogromnimi živio-klici nazdravljali prihodnjemu »Goriškemu Sokolu". Navdušenost bila je splošna. Potem so se prebrala pravila, potrjena po visokem c. kr. namestništvu, ter se je dodalo potrdilo društvene obleke od glavar-stvene strani. Za tem se je mnogo govorilo in teh-tavalo o vstopnini in mesečnini, kolikor izvršujočih toliko podornih udov. Seveda se je moral vzeti ozir na ude iz okolice. Prav nizki doneski, potrjeni tudi po osnovaluem odboru, so konečno vsem ugajali. Vsekako moramo z malim začeti.
Po kratkem opisovanji dolžnosti in oblasti društvenega staroste in za ta posel iu čast najbolj sposobnega in izkušenega narodnjaka, volil se je na prvo mesto enoglasno blagorodni gospod mejni grof Obizzi, ki je tudi splošno zaupanje odobril z odkritosrčno zahvalo in tolažiluo vdauostjo. Njegov slučajni namestnik t. j. društveni podstarosta. predlagan je bil po začasnem odboru ter polnoštevilno izbran gosp. Karol P r i nčič, ki se je iz rodoljubja tudi vdal. Društveni tajnik pa je bil proglašen in vsestransko sprejet g. Ognjeslav Ilabe iz osnovalnega odbora.
Mesto blagajnika pa se je izročilo izkušenemu g. Antonu Fonu. V odbor so bili voljeni gg.: Kopač (iz osnov, odbora), Je ras in Pogačnik. Razsodniki pa so po splošni želji preč. g. Dr. A. G r e g o r č i č, Julij pl. Kleinmeyr in N. Drufa. Pregledovalci računov pa so bi. gg.: Andrej Jeglič, Likar in Poveraj. — Društvoni učitelji pa bodo opravljali svoj posel društvu na ljubo gospodje: Zavrtanik, Drachsler in pervovodja g. pregledovalec računov Likar. O ostalih manj važnih društvenih točkah bo sklepal v kratkem izbran društveni odbor.
Toraj bratje, društvo stoji na prav dobrih nogah; ergo ni strahu, da koj pogine, če mu naša vsestranska pomoč ne izostane. Bog z vami!
Bivši osnov, odbornik.
Z Goriškega, 23. julija. (Še nekoliko o mojem potovanji; fgosp. Viktor D o-1 e u e c.) (Dalje.) Ta odrastek državne železnice je bil izročen javnemu prometu 20. sept. 1876 ter ima še jeden manjši razrastek Rovinj - Kanfanar. Sklenjen z južno železnico iu sedaj z novo, 5. julija t. 1. odprto železnico Hrpelje-Trst , je Pulj v po-srednji zvezi s Trstom, kakor tudi z Dunajem. Kar je pa vsacemu rodoljubu posebno všeč, je to, da je na tej železuičui progi Devač-Pulj tudi slovenski, oziroma hrvatski jezik v čislu. Tako so vožni listki (Fahrkarten) dvojni, pol namški, pol hrvatski, ali, kar je vse eno, slovenski. Poleg nemškega je zapisano: Osobni vlak. III, (II., I.) razred, Divača-Pulj. 2 for. 50 n. kr. — Tudi hrvatska ali slovenska postajina imena so pisana večidel pravilno, kterih je skupaj s Puljem 15, in imajo v dolgosti 123 kilometrov, ktere preleti hlapon v 3—3VS urah. Ker se je peljal prej tisto noč cesar v Pulj, so bile še vse postaje lepo okinčane; posebno pa je bil okinčan sedaj narodni Pazin, kjer so še vihrale cesarske zastave na zvoniku; med tem, ko so pred par leti pod lahonskim zastopom, ko je šel memo nadvojvoda A., vihrale laške zastave, s čemur so pa lahoni le sebi škodovali! Gotovo že dolgo ni bilo k parnemu stroju toliko vagonov pripreženih, kakor tisti dan; skoraj na sleherni postaji so morali zopet druge vagone priklepati, ker so se potniki čedalje bolj množili, tako, da je bil vlak, priso-pihavši v Puljsko postajo, silno dolg. Tu me je počakal prijatelj-sorodnik, s kterim se napotiva proti njegovsmu stanovanju na holmcu Zaro, kjer je bilo tudi za-me pripravljeno ležišče; vsaj iste dni bi itak ne bil mogel nikjer drugod dobiti stanovanja. Zavzel sem se pa močno, ko sem videl pred Puljsko postajo sicer mnogo voznikov, a uihče izmed njih ni nam ponujal stanovanja v hotelih, zato ker so bile sobe in stanovanja v prejšnjih dneh oddane. Kako se je godilo v tistih treh dneh ob navzočnosti presvitlega cesarja, ste že zvedeli iz mojih dveh dopisov v »Slovencu" in iz drugih časnikov.
Nazaj sem se peljal s parnikom v Trst. ktera vožnja je bila na mirnem morji jako prijetna. Neka zasebna družba ima tri paruike *) za občevanje med Puljem in Trstom, ki vozijo potnike in blago prav po ceni. Tako n. pr. se lahko pelješ iz Pulja v Trst ali nazaj vsaki dan v III. razredu na krovu za 20 kr., ali pa za 50 kr. v II. razredu in v I. za 1 gld., in to velja, bodisi za eno, ali več, ali pa za vse osmere postaje do Trsta in obratno iz Trsta v Pulj. Je pa še neko drugo društvo z manjšimi parniki, ki vozi še ceneje, v III. razredu namreč se plača le 10 kr., v II. pa 40 kr., bodisi za eno ali vse postaje do Trsta in obratno. Vse to pa izhaja iz nevošljivega tekmovanja! — Vožnja b roj i osem postaj : Fazana, Rovinj, Orsera, Poreč, Novigrad. Umago, Piran (kjer so znamenite velike soline) in Trst; daljave je 62 pomorskih milj (po-| morska milja ima blizo dva kilometra). Pride se pa blizo v 7 urah iz Pulja v Trst; brez postanka bi se prišlo v 6 urah, ker zamudi parnik v posameznih osmerih postajah vsaj eno uro. Za zabavo potnikom na parniku skrbč že laški diletanti s svojim vsiljenim petjem, ali vijolinom in harmoniko, da se tako semtertje zastonj vozijo, ker dobijo od potnikov zato darove vsled njih zuane nadležnosti — so namreč sitni kakor klopi, da se jim mora kaj hote ali nehote vreči v beraško mavho! Na parniku se dobiva tudi dobra jed in pi]ača in še dovolj po ceni. Naletel sem na parniku na več Slovencev,
*) Imonujejo se: »Risano", „Quieto" in »Adriana'-; prvo ime je ime neke vasi pri Kopru, drugo je iine znane reke Mirne (Quieto), ki se izliva pri Novemgradu (Cittanuova) v morje. Parnik ,.Risano" je nov in je bil narejen v Kielu na Holštajnskeiu za 70.000 goldinarjev pred 5 lueseei, kakor sem slišal.	Pis.
tudi na nekega višega vojaka, ki mi je marsikaj pravil o vojaških vajah pri Fort-TegetthotVu na večem Brionskem otoku, ktere je ou videl od blizo. Pomorščaki so se neki kaj posebno odlikovali; poska-kali so namreč po noči na jeden migljej v morje, ter vlekli po morji na vrveh urno streljajoče topove (Schuellfeuer-Kauonen), tako, da so posadko, trd-ujavske topničarje, presenetili in k nagli predaji prisilili. Cesar je bil vsled tega s pomorsko vojno zelo zadovoljen.	(1)alj0 Pr'h-)
Domače novice.
(Presvitli cesar) je daroval pogorelcera v Stro-hinji 400 gld.
(Nadvojvoda Albreht) praznuje 3. avgusta t. 1. 70. rojstni dan v družinskem krogu. — 25. t. m. je obiskal trdnjavo v Bolci in Naboretu na koroški meji. Včeraj se je pripeljal v Radovljico. Pozdravila sta ga g. okrajni komisar grof Margheri in g. župan Hudovernik. Nadvojvoda si je ogledal cerkev in grad ter se popoludne odpeljal na Bled.
(Včeraj voljeni stalni odbor) »Katoliškega tiskovnega društva" v Ljubljani ima jutri popoludne sejo, da se vredi.
(Romarje na sv. Višarje) popelje poseben vlak državne železnice dne 13. avgusta t. 1. iz L j ubij a u e do postaje Žabnice pod sv. Višarji. Vožnja s posebnim vlakom bo stala v III. razredu tje in nazaj (tour in retour) 2 gld. 40 kr. Romarji se lahko vračajo nazaj z istim vlakom, kteri jim ugaja, ker vozni listi bodo veljavni za osem dni. Vsak romar ima tudi pravico izstopiti na postaji Lesce-Bled, da obišče božjo pot na Brezji ali na Bledu. Romarji se zbero 13. avgusta ob 10. uri dopoludne v stolni cerkvi, kjer bo služil sv. mašo prečast. g. kanonik Urbas, pridigoval bo čast. g. katehet Smerekar. Legitimacije za vožnjo se dobe pri magistratnemu uradniku g. A. Erzinu, v proda-jalnici gospe Brus (Štefe) na Stolnem trgu in pri gospodičini Lahajnerjevi v Florijanskih ulicah. Za znižano ceno se bodo izdavale legitimacije le do 3. avgusta zvečer. Kdor se želi vdeležiti romanja, oglasi naj se v pravem času.
(Ogledali smo si) že več letnih šolskih poročil, ktera so nam slavna vodstva blagovolila poslati (hvala jim!); morda komu vstrežemo, ako danes kaj povemo o Ljubljanski nemški »schul-vereinski" deški šoli. »Jahresbericht" jo imenuje čveterorazrednico, a to postane še-le s prihodnjim šolskim letom. Najprej najdemo v tem »Sporočilu" članek, v kterem nek brezimen pisatelj dokazuje, da tudi to še ni pravo, kar je ukazal dr. Gautsch, da smejo namreč učenci ljudskih šol še-le po končanem 10. letu stopiti na gimnazijo, ampak da naj bi se to godilo še-le po dovršenem 11. letu starosti. Učencev je imela ta nemška trirazrednica koncem šolskega leta 120, izmed kterih je bilo katoličanov 108, protestantov 7 in Židov 5. S kakim vspehom so ti učenci zdelali šolsko leto, nam program ne pove; tudi imen učencev nam ne našteje. Morda se »Schulverein" boji, da bi svet po priimkih ne spoznal, koliko njegovih Ljubljanskih šolarjev je »vollblut-germanov" in koliko poturčencev. Ti učenci so se v krščanskem nauku podučevali v 1. in v 2. razredu samo po eno uro, toraj prav toliko, kakor telovadbe; nasproti pa je bilo odmenjenih za »deutsche Unterrichtssprache" v prvem razredu dvanajst ur na teden, in v drugem razredu deset ur. Kot prostovoljen predmet se je učila tudi slovenščina, dve uri v drugem in dve v tretjem razredu; a žal! poročilo nam samo pove, da je slovenščino učil g. Joh. S i m a, pa o tem molči, koliko učencev se je učilo jezika ogromne večine deželnih prebivalcev. Iz tega izvestja tudi izvemo, da to šolo v Ljubljani oskrbujejo v imenu »Schulvereina" ti-le gg.: profesor Wilhelm Linhart, uradnik kranjske hranilnice Leo Suppantschitsch in nadučitelj Joh. B e n d a. Šolsko vodstvo se lepo zahvaljuje kranjski hranilnici, ker j6 za ohranitev te »schulvereinske" šole za leto 1887. darovalo 4200 gold., in zraven še za opravo četrtega razreda 600 gold. in za učne pomočke ubožnišim učencem 100 gold. — toraj skoraj 5000 goldinarjev za eno leto!
(Dvorazredna dekliška šola v Kamniku) je imela koncem šolskega leta v vseh štirih oddelkih
202 učenki; za višji razred jo sposobnih 134. Podučevali so na tej šoli gg.: Jernej Cenčič (voditelj), Blaž M u h o v e c (katehet), in gospica Frančiška Verne.
(Ormoška čitalnica) priredi 7. avgusta veliko veselico; čisti dohodek je uameujeu družbi sv. Cirila in Metoda. Veselice se bo vdeležilo več pevskih društev. Pri tej priliki se ustanovi tudi podružnica sv. Cirila in Metoda. Posojilnica v Ormoži je skle-uila, da daruje družbi kot pokroviteljica 100 gold.
(Od Pohorja) se nam poroča: V soboto pred sv. Jakopora priguala se je semkaj čez Dravo huda ura. Cez Lembah vlila se je ploha, mešana z lediuim zrnjem grozne šibe božje. Iz višav se je vlila voda kar v potocih in hudourniki so drli skupaj od vseh strani. Mostovi in brvi so ječale, malo pokanja jo bilo slišati in most je zginil v valovih. Vihar je bil pa tak, da je z opeko naložeu voz s saboj vzel, opeko po poti raztresel in voz v močvirje zapeljal. Dobro je bilo, da so konje takoj izpregli, ko se je jelo k hudi uri gnati. Tretjina pridelkov je proč.
(Toča) vsula se je v soboto po Z i 1 j s k i dolini ni Koroškepa iu je žito, ki je jako lepo kazalo, popolnoma strla. Sadje je tudi popolnoma uničeno. Zavarovan ua pridelke ni bil skoraj nobeden in vsem huda revščina grozi.
(Novo pošto) dobili bodo s 1. avgustom v Loki pri Zušmu na Štajarskem, v okrajnem glavarstvu Celjskem. Ta pošta se bo pečala z nabiranjem in oddajanjem pisem, zavitkov in druzega vožnjega blaga in pa denar za poštno hraniluico bo nabirala. V zvezi bo z Pristovsko pošto ob progi Poličane— Podčetrtek, kamor bo vsak dan po enkrat hodila.
(Tržaški Slovenci) so v nedeljo popoludne izkazali zadnjo čast pokojnemu rodoljubu Viktorju Dolencu, ki je bil duša narodnega gibanja in delovanja v Trstu. Ker se niso mogli vdeležiti uje-govega pogreba — umrl je namreč za nalezljivo boleznijo — zbrali so se zadnjo nedeljo na njegovem grobu, da izrazijo pokojniku svoje spoštovanje, ob enem pa tudi srčno žalost vsled britke izgube. Zbralo se je na grobu do štiri tisoč ljudi; med njimi tudi mnogo vnanjih zastopnikov. Na grob so položili vence: Delavsko podporno društvo, slovauska čitalnica, delavskega podpornega društva ženski oddelek, Tržaški »Sokol", politično društvo »Edinost", vred-ništvo »Naše Sloge", osobje tiskarne, gospodarsko društvo v Skeduji, »Narodna Tiskarna" v Ljubljani, »Soča", slov. bralno in podp. društvo in čitaluica v Gorici, Sežanski prijatelji in čitalnica. Tržaški in Skedenjski pevci so pod vodstvom g. Bartlja zapeli Jenkovo: »Na grobih". G. Ivan Nabergoj solznih oči in presrčnimi besedami vzame slovo od svojega mrtvega prijatelja in prvoboritelja Tržaških Slovencev. Marsiktero oko mnogobrojnega občinstva je rosilo žalosti solze. Ko govornik konča, zapojo pevci: „Nad zvezdami". Nato stopi pred grob pokojuega Dolenca prijatelj, g. Mandič, ki se v krasni hrvaščini v svojem iu v imenu naroda poslovi od slovenskega voditelja ob Tržaški obali. Govornikove besede so napravile velik vtis. Pevci so zapeli »Molitev", in žalostuo se je občinstvo razšlo. — Jutri ob 10. uri i služi msgr. M. Debelak v cerkvi sv. Antona novega ! slovesno peto sv. mašo za pokojnega Dolenca.
(V Istri) kaže vinska letina jako dobro. ; Nekteri vinogradniki prodajajo teran, ki visi še na ; trti, po 6 gold. kvintal. Tudi v Dalmaciji bo dobra j vinska letina, ako toča ne uniči upov vinogradnikov, i
Tele^ranei.
Sofija, 27. julija. Kalčev je odpotoval : v Carigrad, kjer hoče z Vulkovičem pre- j govoriti turško vlado, da določno izjavi svojo mnenje o izvolitvi princa Koburžkega. Sobranje so neki zopet snide meseca avgusta.
Peterburg, 28. julija. »Journal de St. Po-tersbourg" zagovarja v obširnem članku rusko finančno politiko proti napadom nemških časnikov.
London, 28. julija. Na zboru konservativcev jo Salisbury zagovarjal egiptsko politiko. V Egiptu je sedaj popolnoma mirno; napredek omike se vedno širi. Salisbury jo potrdil konec afganskega mejnega vprašanja.
Umrli ho:
20. julija. Albin Sioborer, železniškega sprevodnika sin, 5 mes., Cesta na južno železnico St. 12, božjast. — Alojzij Vidmar, strugarjev sin, 5 tednov, Stari trg št. 20, katar v črevesu.
Tuj el.
26. julija.
Pri MaUAu: Dr. Meyer, rektor, z soprogo, iz Nemčije.
—	II. pl. Blumfeld, glavni nadzornik, z Dunaja. — Hirscliler, Fischor, Bial, Einherr in Sink, trgovci, z Dunaja. — Dr. A. Aussoror, zasebnik, iz Gradca. — Nemirnim, trgovec, z soprogo, iz Sisoka. — D. Ranzinger, iz Kočevja. — E. pl. Vornedav, sodnijski sovetnik, z soprogo, iz Trsta. — Gustav Luzzatto, zasebnik, iz Trsta. — D. Bolaffio, zasebnik, iz Gorico.
Pri Slonu: Conto V. Mačehi, zasebnik, iz Rima. — J. Kuni, ees. sovetnik in ravnatelj, z Dunaja. — Rud. Bureseh, c. k. uradnik, z soprogo, z Dunaja. — Janez Danzer, trgoveo, z Dunaja. — Jožef Horvat, duhovnik, iz Esoka. — M. Črno-gorevič, trgoveo, z soprogo, iz Tuzle. — Ignacij Lengyel, trgovoc, iz Ogorskega. — Janez Brdar, trgovec, iz Slavonije.
—	V. Čarman, dijak, iz Slavonije. — Armin Binuann, potovalec, iz Gradca. — Alojzij Mayr, trgovec, z soprogo, iz Maribora. — Peter Thaler, trgovec, z sinom, iz Celovca. — Ed. Legat, kapelan, iz Lipice. — Petronio in Jaresch, zasebnika, iz Trsta. - Čepkovič in Poschnik, zasebnika, iz Roke. — J. Millautz, trgovec, iz Cirkniee.
Pri Južnem kolodvoru: Franc Guschitz, potovalec, z Dunaja. — Anton Orthofer, trgovec, iz Linca. — A. Gotzl, zasebnica, iz Gradca. — Jožef Sajovic, veleposestnik, iz Koroškega. — And. Riithl, zasebnik, z soprogo, iz Loke. — Alb. Pozzy, trgoveo, iz Tridenta.
Pri Avstrijskem caru: Ludovik Plesch, trgovec, iz Budimpešte.
Pri Virantu: L. Boruvka, učitelj, iz Prago. — P. Chalupeeky, zdravnik, iz Prage. — D. Stadler, uradnik, z soprogo, iz Trsta. — Ana Šobar, zasebnica, iz Trsta. — Henr. Dobnick, dijak, iz Maribora. — Magdalona Wolf, posestnikova hči, iz Kočevja. — Janez Nemanič, duhovnik, z Bleda. — Zalokar, posestnik, iz Velikih Lašč.
Vremensko sporočilo.
g Čas	Stanje ;
--Veter Vreme iš-gi
ona.znvn.nin "»komer" toplomera	o
opazovanja T mm p0 0ahiju	a g
17. u. zjut.l 735-20 -f-19 S si. svzh. jasno 27. 2. u. pop. 735-27 +28 0 sr. svzh. sk. jasno 0 00 |9. u. zvec. 736 47 +21-2 brezv. n. oblačno
Jasno in vroče, zvečer nekoliko oblačno, na severu se je bliskalo. Srednja temperatura 23 0° C., za 3 4° nad normalom.
UiuiajMka Uorzu.
(Telegrafično poroči lo.l 28. julija.
Papirna teuta o% po 300 (s 161 davka)	81	gl.	40	kr.
Sreberna „ 5* , 100 » (s 16 ft davka.)	82	.	80	„
4 ic avstr. ziata renta. davka prosu	112	.	60	„
Papirna renta, davka prosta .	96	„	50	„
Akcije avstr.-oiferske ban ne	S82	.	—	„
Kreditne akcije .	282	„	G0	„
London.......125	„	65
Srebro.......—	»	—	t>
Francoski napoleond......9	„	95',,	„
Ces. cekini.......5	„	93	„
Nemške uiarKi' . .	61	„	621/«	„



Kato 1 i š k a B ukvarna
v Ljubljani
priporoča sledeče knjige:
Andree, Allgemeiner Hand-Atlas in 120 Karten-seiten mit vollstandigemNamenver-zeichniss. 2. Auflage. 12 zvezkov ti gld. 1.24 Caussctte. Manresa fiir Priester. Ausftthrliche Exercitienvortriige. 2 zvezka . gld. 4.03 Dcharbc's Katholischer Katechismus fiir Kinder in katechetischer Lohrweise er-
k I tir t . ........gld. 3.35
Hartmann, Repertorium Rituum.Uebersichtlicho Zusammenstellung der vvichtigsten Ritual-vorsehriften fttr die priesterliclien Functionen.
5. Auflage.......gld. 7.44
Lehmhthl, Compendium theologiae moralis.
Editio altera.......gld. 4.34
Schcpcrs, Alfons M. von Liguori in seiner Mission als Heiliger, Ordensstiftor u. Kirchen-
lehrer.........gld. —.62
Schott, Die VVunder von Lourdes. 18 zvezkov it gld. —.25

|	Izvožno marčno pivo	jjjj
N	V t»tel<lcilicill>	(28)	X
Ji	dobiva so v pivovarni Janezu Pcrlesa v Ljubljani ji
1J1 v zabojih po 50 steklenic, steklenice z */,„ L.	1J1
I	„ n 50 „ „ „ i o L.
300000cooooooooooooooooooooooc