advertise ш the best slovene newspaper ★ Commerlcal Printing of All Klndg EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XXXIX, — LETO XXXIX. Čitalelji v: CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU. sploh po In ixyen Amerike CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), MARCH 26, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 60 Zadnje vesti še vedno oblačno. Danes z ju-waj je bilo mrzlo z 29 stopinj, ^ je napovedano, da. bo tempe-^tura tekom dneva narasla na padla nazaj na 34 stopinj. Vendar niti Washington niti Cleveland ne napovedujeta sne-ga. Vodstvo demokratske stranke je sklicalo skupaj 700 delega- V na tri dnevno konferenco. Vodstvo priznava, da je treba »j^govora o program« in o kan-<"aatih stranke. Adlai Steven- je prekinil svoj dopust v ^oridi in odletel v Califomijo, Kjer za sebe že agitira senator Refauver. Primarne volitve bo-g Califomiji meseca junija, senator Humphrey, ki sicer po'd-Pi^ Stevensona, je dejal, da če Аша1 propade tudi v Californiji, je v New Hampshire in MJhnesoti, potem ne bo več re-^ kandidat za predsednika. Texasa, Shivers, se je včeraj na televizijskem progra-^ "Meet the Press" iz javil za ^"^ka Lauscheta kot predsod-"i§kega kandidata demokratske stranke. Živahno je tudi v komunističnem svetu. Georgii Malenkov, ki ^ nahaja v Angliji, se je pome-^ na svojem včerajšnjem izle-P® severni Angliji med An-^eže in bil prav domač z njimi. Nasprotno je general Ivjin Se-•"ov, šef ruske tajne polic^, ki nahaja v Londonu injmnaj pripravi vse varnostne P'^ođ Нгиббета In Bul^JSna v ^^ndon, odločil, da gre kmalu nazaj v Moskvo. V Londonu je preveč protestov zoper njega in Javnost naj se pomiri predno Pri^ta Hniščev in Bulganin, ?\v je bolje, da gre on Serov čim-P'^je nazaj v Moskvo. Brzovlak, ki je prispel v Mos-Kvo iz Tiflisa v Georgiji, je bil poškodovan. Tam v Georgiji so ga morali pristaši Stalina napa- . ^ Londonu proglaša industri-^ oblačil letno najbolj po modi ? '®^ne moške kot zmagovalce P® nu>de. Navadno je bil to se-j* predsednik angleške vlade ^thony Eden. Letos bosta ta •P'naka dva komunista, Rus Bul S^nin ijj Jugoslovan Tito. ^ White Sulphur Springs, VV. ®e danes začne konferenca Elsenhower jem, predsedni-0^ republike Mehike in pred-^^ikom kanadske vlade. O tej onferenci je bilo objavljeno le ^ bodo reševali vprašanja obrega sosedstva na severoza-polobli. Za konec tedna in včeraj je o na cestah izven cleveland-®ga območja do smrti pobitih bivših ali še v Clevelaiidu ® ®nujočih Clevelandčanov. Policija je včeraj sledila mla-ешц Vozniku, ki je prehitro vo-^ Ker se ni brigal za svarilna ^amenja, je policaj oddal strel ® mladega voznika na E. 130 ^ pogodil v hrbet. Prenešen v 'nico je bil proglašen za mrt-^®ба. Mladi voznik je bil 14-letni Lewis, stanujoč na 2217 E. St. V Dover, Ohio, je živela sa-v slabi koči 96-letna Eliza- th Friend. Morala se je vžgati P^ peči, kajti na opeldinah je nmrla. Koča ni zgorela. Menda §ja Elizabeth v samoto, ker ko le imela poročiti, ji je ženin nmrl. Westingbouse se je včeraj sporazumela še z drugimi Ves otok Ciper kakor ena sama ječa! Pred 135 leti so se Grki uprli turški oblasti in začeli boj za svobodo in svobodno narodno državo. Na Balkanu je bila Grčija prva, kije začela z osvobodilno vojno izpod turškega jarma. Vzgled Grkov je imel silen odmev po svetu. Veliki angleški pesnik Byron seje osebno udeležil teh bojev in na posledicah poškodb, ki jih je dobil, tudi umrl. Grki na otoku Cipru, ki zahtevajo združitev z Grčijo, so hoteli z Grčijo vred včeraj proslaviti 135 letnico grške vstaje. Angleški governer maršal-John Harding je to proslavo prepovedal. Otok Ciper je bil kakor iz--*" umrl. Policijska ura je bila odrejena že v zgodnjih jutranjih urah in to v 13 mestih otoka Cipra. Nobeden se preko dneva ni smel pojaviti izven hiše. Maršal Harding je stavil v policijski zapor na tisoče ljudi, kakih 160,000 pa je moralo ostati znotraj svojih domov. Na cestah ni bilo no'benega vozila. Samo prebivalci, ki so se izkazali s posebnimi dovoljenji, da morajo iti k zdravniku, dalje tisti, ki so se izkazali za časnikarje, so se lahko gibali po cestah. Tudi tujci so se morali držati policijske ure. Verskih obredov po cerkvah ni bilo, cerkvena služba se je opravljala preko radija. # Izjave Guy MoUeta Radi napetosti na Srednjem vzhodu se je k besedi oglasil predsednik francoske vlade Guy MoUet, ki je zahteval, da se, in CO v okrilju Združenih narodov, prepove vsako pošiljanje orožja v katerokoli državo Srednjega vzhoda. Mollet je dalje napovedal, da bo francoska komunistična stranka, ki ima sedaj pet milijonov članov, padla na 200,000 članov, kakor hitro se dvigne francoski standard življenja. Mollet se tudi boji, da bi se Za-padna Nemčija ne zvezala s Sovjetsko zvezo, vsled česar da jo je treba držati na strani za-padnega bloka. Odprl brivnico Mr. Frank Činkole, sin poznane činkoletove družine na Sylvia Ave., je prevzel briynico na Waterloo Rd. in E. 172 St. Prank ima več let skušnje v tem poslu n ste lahko gotovi, da bo izvršil vedno prvovrstno delo ter boste šli iz brivnice lepi, da le kaj. Dva Humphreya v Washingtonu je finančni tajnik federalne vlade Cleve-landčan Greorge Humphrey. V federalnem senatu sedi senator Hubert Humphrey, ki zastopa državo Minnesoto. Oba Humphreya dobivata veliko pošte, pa dotični, ki pošto odpošiljajo, zamenjajo vloge obeh Humphrey-ev. Zmota je lahko tudi v imenu ker mnogi ne pazijo, da je senator Hubert, finančni tajnik pa George Humphrey. Oba Humphreya se morata večkrat sestati in razsoditi, komu pravzaprav gotova pošta pripada. Lahko se pa zgodi, da je vsebina pisma za enega od Hum-phreyev po nepotrebnem nevšeč-na. Zadnje dni je imel senat veliko debato o zakonu o ameriških farmarjih. Tajnik George Humphrey je držal z EJiseniiower-jem, senator Hubert Humphrey je bil v senatu zoper predloge Eisenhowerja. Nazadnje je dobil zakladni tajnik George Humphrey pismo iz Minnesote, ki se konča s temi |)eseda|ni; Kako vas je ljudstvo iz Minnesote moglo postaviti tja, kjer ste, mi je naravnost nerazumljivo. S 40 LETI PRESTAR ZA DELO? V Ameriki je skoraj pol milijona delavcev, starih okrog 40 let, in delavk, starih 35 let, ki ne morejo dobiti dela, ker "so prestari." Na vsakih pet sedaj nezaposlenih pride eden od imenovane starosti, ki je brezposeln, ker da je prestar, oziroma prestara. NA RAZVALINAH ŽIVLJENJA v kraju Troy, North Carolina, je 15 letni srednješolec Allen Thomas Brock ustrelil svojega očeta, ki je spal. V družini Brock so vladale obupne razmere. Brockova imata deset otrok in žena je v pričakovanju. Koliba, v kateri so stanovali, je imela štiri sobe, brez elektrike, in razpada. Otroci so spali štirje ali pet na eni postelji. Morda bi se bilo to revno stanje še preneslo, toda oče je bil nečlovešjci. Svojo ženo je zlostavljal in zadnje zlostavljenje je bilo to, da bi morala Brockova pomagati pri postavitvi pralnega stroja. Čeprav je bila Brockova v drugem stanju, jo je mož Brock pretepaval in žalostni dogodki so Be ponavljali iz dneva v dan. Sin Alien Brock se je bil prikopal do srednje šole. V. šoli je dobro napredoval, domače razmere pa so mu šle preko glave. stavku io6iiTi5 in je šlo d^nes na delo delavstvo v ostnih tovarnah te družbe, tako da je na stavki samo še delavstvo pri dveh tovarnah. Zadnji njegov sklep je bil ta, da se znebi očeta in mučitelja družine in da ga ubije. To se je tudi zgodilo. Sin je s strelom iz pištole smrtno pogodil očeta, ko je ta spal. Potem je šel z materjo v urad šerifa in povedal, kaj se je zgodilo. Prva preiskava je dognala, da- je sin povedal vse po pravici. V žepu ubitega Broc-ka so našli le en dolar. Oblasti sA izročile družino socialnemu uradu, ki je preskrbel poleg hrane tudi oblačila, da so se otroci lahko udeležili pogreba ubitega očeta, ki je hU pokopan včeraj. V Clevelandu se je vrgla z mosta Harvard-Denison 35 letna Evelyn Rending, ki je stanovala na 3409 West 54 Street. Padla je na tlak 70 čevljev v globino in obležala mrtva. Pred sedmimi leti ji je avtomobil ubil na West 52 Street petletno hčerko Barbaro in spomin na ta žalostni dogodek jo je tiral prav do sa momora. Pokojna Kending zapušča dva otroka in moža, sedaj vdovca. -HUNTING." РД 'FISHING!" Lov in ribolov sta v Ameriki večja družabna potreba, kot pa si to mislimo. Ni treba, da bi bili zopet kje organizirani, če bi vsi ti špoAniki, lovci ali ribolov-d, radi športa, ali da se da kaj v lonec, bili organizirani, bi Amerika imela največjo privatno organizacijo. Lansko leto so za lovske izkaznice in dovoljenja za ribolov Amerikanci izdali $87,000,000 na taksah. Številka je visoka, je pa razumljiva, če upoštevamo, da je bUo izdanih lovskih in ribolovnih dovoljenj kar 33 milijonov. Pa si sedaj predstavljajmo eno privatno organizacijo, iftorda celo z obvezno članarino, ki bi imela 33 milijonov članov! PRIZNANJE PRAVDE Sovjetska zveza je začela izvajati novi petletni gospodarski načrt. Eden od ciljev tega gospodarskega načrta je tudi ta, da Sovjetska zveza leta 1960 doseže ameriško produkcijo. List Pravda, ki je glavno glasilo ruske komunistične stranke, je naslovil na sovjetske delavce poziv, da naj se sami poprimejo. Pravda pri tem priznava, da je uspeh dela dveh in pol sovjetskih delavcev isti, kakor je uspeh enega samega ameriškega delavca. ZAKAJ POMLAD NA 20. MAREC? Navadno-iie ! začne z 21. v mesecu. Letošnji prvi spomladanski dan je bil dan 20. marca. Mnogo ljudi se je spraševalo, odkod to. Razlago so dali vremenoslovci, da radi tega, ker je bil letošnji februar prestopni, imel je 29 in ne 28 dni. Klub Ljubljana V torek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja kluba Ljubljana v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave. Vabi se vse člane in članice, da se je gotovo udeleže. Darilo Mrs. Frances Krvina iz Girard, Ohio, je darovala $5. v sklad, ki ga Progresivne Slovenke zbirajo za nakup pralnega stroja za porodnišnico v Ljubljani, in sicer v spomin njene pokojne mame, ki je rodila 10 otrok a ni poznale bolniške oskrbe. Obenem je izročila tudi lepo zbirko prodajnih znamk, katere bo Relifni odbor vnovčil v prid temu skladu. Hvala! V staro domovino Z letalom AlA FRANCE sta v petek odletela iz New Yorka Mr. in Mrs. Stanley in Mary Sir-nik iz Girard, Ohio. Potujeta v Gornje Gameljne, pošta Šentvid pri Ljubljani. Vse potrebno za potovanje jima je uredila pisarna Kollander. Srečno pot, mnogo razvedrila v domovini in zdrav ppvratek. Smrt v domovini Naš dolgoletni naročnik Jože Majcen, bivši Collinwoodčan, sedaj bivajoč v stari domovini na naslovu Masarykova ul. 14, Ljubljana, nam sporoča, da mu je umrl nečak Б^апсе Majcen v vasi Štorje na Primorskem, v starosti 35 let. Umrl je za posledicami bolezni, ki si jo je nakopal v vojni. Zapušča ženo in hčerko, mater, brata in sestro ter več sorodnikov. Bodi mu lahka domača gruda! Obenem sporoča Mr. Majcen, da Enakopravnost redno dobiva in mu je vedno dobrodošla, ker rad čita novice iz Clevelanda in drugod. RAZPRAVA MILLERJA ZOPER Ta brzovozna potniška letala bodo imela na krovu 50 do 60 potnikov, letela pa bodo s hitrostjo 500 milj na uro. Rusi pričakujejo, da bodo prehiteli tako Združene države, kakor Veliko Britanijo v prevozu potnikov z brzovoznimi potniškimi letali. Prvo od teh brzih letal je bilo v službi ruskega vojnega letalstva in se je bilo pojavilo na nebu nad Rdečim trgom v Moskvi, ko so tam pred dvemi l^ti proslavljali 1. maj. Kakor znano, je to letalo zelo presenetilo zapadne vojaške atašeje in tudi tuje poskunike—r- - ' - Angleški letalski strokovnjaki so imeli priliko, da so si ogledali brzovozno potniško letalo, s katerim se je pripeljal v London ruski general Ivan Serov. Njihova kritika je bila ta, da so motorji preblizu kabinam, da so letala prevelika za polete na krajše proge, da pa so premajhna za civilne polete na daljše proge. Priznali pa so, da je notranjost letala tehnično z opremo na višku. Nemčija napreduje Nemški parlament v Bonnu v Zapadni Nemčiji razpravlja o spremembi davčnega zakona. Osebna dohodnina (income tax) naj se zniža in sicer pri tistih, ki imajo nizke dohodke, za deset odstotkov, pri onih, ki imajo višje dohodke, pa za pet in pol odstotka. Za delovni trg v Zapadni Nemčiji je značilno, da je dala za-padnonemška vlada 31,000 Italijanom dovoljenje, da pridejo iz Italije v Nemčijo na, delo. Nemci pri tem trdijo, da vlada med njimi veliko pomanjkanje delavcev. Danes se je nadaljevala razprava zoper mornarja Williama Lesterja Millerja. Obtožen je uboja 21-letne Carole Martin. Uboj se je izvršil na Novega leta dan v zgodnjih jutranjih urah na Humphrey Field, blizu parka Euclid Beach. ■ Miller je poročen in ima v West Virginiji ženo in otroke, v Clevelandu pa živi njegov oče. Carole Martin," ki je postala žrtev, je bila na policiji slabo zapisana. Miller in Martin sta popivala v gostilni na East 156 Street, ko sta odšla iz gostilne, pa jo je Miller začel spolno nadlegovati, čemur se je njega, tako izpoveduje Miller, ona upirala. Zahtevala pa je deset dolarjev, češ, da mornarji so vedno pri denarju. Nastal je prepir in Miller jo je s pestjo podrl na-tla. Miller trdi dalje, da ko je ženska ležala na tleh nezavestna, jo je pograbil za roko in vlekel preko travnika. Takrat da se je trudil, da bi zbral spomin na vse, kar se je dogodilo, pa mu to ni uspelo in, je žrtev pustil na travi. On da je šel spat—to je bilo vse. Razprava se vrši pred okrajnim sodnikom Josephom Silbgr-tom v navzočnosti porote. yio0i SOVJETSKA ZVEZA STREHI PO TEM, DA DOBI PRVENSTVO V BRZOVOZNIH POTNIŠKIH LETALIH PRODUKCUA TEH LETAL SE BO ZAČELA V MASAH Maršal Žavoronkov, ki je načelnik sovjetske letalske zveze za civilni promet, je objavil načrt, po katerem bo ial v produkcijo v masah velika brzovozna potniška letala. Eno od teh letal je prošli teden pristalo v Londonu, ko je pripeljalo generala Ivana Serova, ki je šef ruske tajne policije. Žavoronkov je prepričan, da bodo šla brzovozna velika potniška letala kmalu v promet. Sovjetska zveza ima v načrtu,-^- da stavi ta brzovozna potniška letala v promet na progah med Moskvo na eni ter Norveško, Švedsko, Dansko in Londonom v Evropi, v Aziji pa Afganistanom, Indijo in Kitajsko na drugi strani. PRVI VTIS—SLAB V mesto Salt Lake City, Utah, je prispel iz Nemčije zakonski par Hoffman. V Utah sta se nameravala zakonca Hoffmkn naseliti za stalno. Ko sta dobila v Salt Lake City stanovanje, sta ju naslednje jutro prebudila dva maskirana roparja in jima odnesla $325, znesek, s katerim sta Hoffmanova hotela začeti življenje v Ameriki. Roparja sta nagovorila Hoffmanova, ker sta vedela, da sta Nemca, celo v nemščini, nesreča pa je hotela, da je bila Hoffmanovim angleščina popolnoma tuja in sta radi tega tatvino prijavila policiji s tolmačem šele čez nekaj dni, ko je za storilci seveda izginila že vsaka sled. POMOČ TUJINI V kongresu v Washingtonu se v kratkem začne razprava o predlogu Eisenhowerja, da se Amerika obveže za dolgo dobo, da bo še podpirala tuje države. V številkah gre za vsoto $4,860,-000,000. Glavno besedo bo imel pri tem senat. K zakonu, kakor ga je predlagal Eisenhower, so se že oglasili vplivni demokrat je in napovedali, da bodo z vsemi sredstvi glasovali zoper ta zakonski predlog. Med opozicionalci je tudi senator Walter George, demokrat iz Georgie, ki načeljuje važnemu zunanjepolitičnemu odboru v senatu. PRIŠLA BO POMLAD; KDAJ? Ameriški severovzhod in atlantska obala ne morejo dočakati lepega pomladanskega vremena. Ti kraji so v času devetih dni doživeli tri snežne viharje, ki so nametali ponekod snega do 42 palcev visoko. Ob zadnjem viharju so bile tudi smrtne žrtve, vsaj šest po številu. Posebno so bile prizadete države New York, Connecticut in Massachusetts. Položaj nestalnega vremena označuje najbolj sklep, ki ga je napravil vremenski napovedovalec v Portlandu, Maine. Odločil se je, da gre v Florido, kakor hitro bodo ceste očiščene snega in bo svoj avtomobil, ki je zakopan v snegu, lahko potegnil iz snega. STEPHEN BRODNIK Po daljšem bolehanju je umrl v soboto dopoldne ob 8.30 uri na svojemu domu splošno poznani Westparkčan Stephen Brodnik St., star 75 let, stanujoč na 4592 W. 130 St. Doma je bil iz vasi na Opalkem pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Ameriko leta 1899 in je bival ves čas v Clevelandu. Družina je bivala dolga leta na zapadni strani mesta, to je v West Parku, kjer je tudi manjša slovenska naselbina, ki ima svoj lastni Jugoslovanski delavski narodni dom, na vogalu W. 130 St. in Mc-Gowan Ave., pri kateremu se je pokojnik aktivno udejstvoval; bil je med ustanovitelji tega doma, direktor in večkratni uradnik. Gazolinsko postajo je vodil nad 30 let, zadnja leta pa je bil upokojen. Bil je ustanovitelj in član društva Delavec št. 257 S.N.P.J.. Dj(^-^ateremu je bil večkrat v enetrt ali drugem uradu, ustanovitelj in član društva Valentin Vodnik št. 35 S.D.Z. ter član društva West Park Tent št. 557 T. M. Tu zapušča ženo Cecelijo, rojena Russ, doma iz Šmihela pri Novem mestu, ki je takisto bila skozi vsa leta aktivna pri društvih, hčer Mrs. Lillian Lunder in sinova Stephen ml. in Leonard, osem vnukov in dva pra-vnuka ter več sorodnikov tu in v starem kraju. Sin Edward je umrl pred 22 leti. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 10. uri iz Cor-rigan pogrebnega zavoda, W. 148 St. in Lorain Avet, v cerkev Annunciation in nato v cerkev Annunciation in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary. # ANTON ZALAR ST. Nagloma je preminil v petek zvečer okrog 9. ure poznani Anton (Anthony) Zalar st., stanujoč na 701 E. 156 St. Nahajal se je pri zdravniku na preiskavi, ko se je nenadoma zgrudil. Umrl je na potu v Euclid-Glenville bolnišnico. Star je bil 81 let in doma iz Borovnice, odkoder je prišel v Ameriko leta 1890. Nekaj let je bival v Duluth, Minn., nato v Forest City, Pa., večina časa pa v Clevelandu. Dokler je mogel je delal pri Sanymetal^ Co. Bil je član društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J., društva Najav. Imena Dri Mariji Vnebovzeti, društva Mir št. 142 S.N.P.J. in društva Collinwood Camp št. 119 W.O.W. Soproga Mary, rojena Sapuder, je umrla leta 1948. Tukaj zapušča devet otrok: Anthony ml., John, Frank, Daniel, Mrs. Josephine Grdina, Edward, Mrs. Agnes Pimat, Mrs. Julia Maizel in Cyril, 21 vnukov, tri pravnuke, brata Joseph Zalar, ki je glflvni tainik K.S.K J., in dve sestri Mrs. Ursula White in Mrs. Frances Busman ki je pred mesecem dni obhajala a svojim soprogom 50-(Dalje na 2. strani) "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 Sh Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raziiašalcu in po pošti v Clevelandu In izven mesta): For One Year — (Za eno leto) __________________________ For Six Months — (Za šest mesecev)____________________ 26. marca 1956 For Three Months — (Za tri mesece) -$10.00 . 6.0U - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado. Evropo in {Iruge inozemske države); For One Year — (Za eno leto)______ For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) .$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 20th, 1918 at tlie Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of jđarch 3, 1879. 104 STALIN JE MRTEV— ŽIVEL HRUŠCEV?! (1) . ' Revolucija žre svoje lastne otroke, mrtvih pa ne pusti pri miru. Te besede so vzete iz opisov ene ali druge revolucije; mi na primer najbolj poznamo, da ne segamo predaleč nazaj, veliko francosko revolucijo in oktobersko re-volucijov Rusiji. Ce revolucija žre svoje lastne otroke, pomeni to, da revolucionar pobija revolucionarja, ker ni dovolj revolucionaren. Tudi potem, ko je že pobit, ga ne pusti pri miru. Iz teh revolucij nam je tudi znano, da so zmagujoči revolucionarji prekopali grobove padlih nasprotnih revolucionarjev, ali celo, da so raztresli vse ze-meljskeostanke teh ljudi. Kaj je revolucija? Ljudje se spuntajo zoper to, kar je; gre za oboroženo ustajo zoper družabni red, ki je. Komunist, ki hoče socializem, se z orožjem v rokah upre zoper kapitalistični red, ki je seveda zoper socializem. Revolucija je kakor vojna; prvi zmaga, drugi pade. Kakor v vojni, tako tudi v revoluciji ni tistega vsakdanjega življenja, na katerega smo navajeni. Jugoslavija je na primer v letih zadnje svetovne vojne in neposredno^po vojni, enako doživela pravo revolucijo. Seveda so bile žrtve na eni, kakor na drugi strani. Jamranje teh žrtvah na eni ali drugi strani je brezpomembno, ker je šlo pač za revolucijo. Revolucija ima tudi to posebnost, da se nekdo, ali neka skupina prilasti vso oblast, pa ker gre za revolucijo, pri tem ne zbira sredstev. Končno gre za oblast. Koliko sprememb je imela na primer francoska revolucija v dobi desetih let. Eden revolucionar ali skupina, sta se dvignila nad onimi, ki so že imeli oblast, pa niso bili dovolj revolucionarni. Mi se moramo seznaniti tudi z besedo diktatura. Beseda pomeni, da se od nekoga od zgoraj navzdol zapoveduje, kaj se mora storiti, pa se ne vpraša za voljo tistih, katerim povelje velja. Diktatura je smrtna sovražnica demokracije. Mi v demokraciji tu v Ameriki volimo, kakor hočemo. Ce je v diktaturah kakšna volitev, volijo tako, kakor je zapovedano. Diktatura, pa naj gre za komunizem, ali nacizem, ali fašizem, bistveno ostane diktatura kot je. Pol Hitlerjem v Nemčiji so uvedli popolno diktaturo Adolfa Hitlerja. Šef nemške policije je bil Himmler. Ko je dal navodila policajem vseh vrst, kako postopati, je bil iskren in enostavno zapovedal, da je postava to, kar misli in želi Adblf Hitler. Vsak .policaj naj se vpraša, kaj bi bil napravil Adolf Hitler, če bi bil na njegovem mestu. Mussolini v Italiji je dal pomazati skoraj vse italijanske hiše s fašističnimi napisi, tem pa je prvo povdaril, da je treba Italijanom ubogati—njega! Diktatura je pač diktatura, demokracija je pa demokracija. Glavni tajnik ruske komunistične stranke Nikita Hruščev se je spravil nad pokojnega Josipa Stalina. Diktatura komunistične stranke v Sovjetski zvezi obstoja tako danes, kakor je obstojala pod Josipom Stahnom. Diktatura ne izbira sredstev! Sicer pa v tej zvezi še nekaj na uho: Pravimo, da je politika umazana stvar. Toda za politiko se režijo obrazi, ki hlastajo za materialno stranjo. Nobena politika ni idealna, ker gre povsod končno ža oblast in za materialne ugodnosti. Mi tu v Ameriki smo v volilnem letu 1956. Med seboj imamo kakih 16 milijonov črncev, ki so porazdeljeni povsod, največ jih je še vedno na ameriškem jugu. Naenkrat je vstalo črnsko vprašanje. Ali samo slučajno? Ali je neka črnka Lucy samo slučajno hotela na univerzo v Alabami, kjer so samo belci? Odgovor je enostaven, ta pa je političen. Demokratsko stranko je oslabiti. Sever in jug se bosta tolkla," bo morda prišlo celo do cepitve in na videz vse izgleda, kakor da so v sporu ameriški črnci in demokratska stranka. Stari pregovor pa pravi, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, to pa bi bili republikanci- L. C. UREDNIKavA POŠTA Bolnica Valdoltra - Primorski Fond - razno Kdor hitro da, dvakrat da! CLEVELAND, Ohio — Obupno! V povojnih letih je število kostne in sklepne tuberkuloze nepričakovano naglo naraščalo, zlasti v tistih pokrajinah, ki so med vojno največ trpele—bodisi pri vojakih, ali civilnim prebivalstvom, ki se je vračalo iz krutih koncentracijskih taborišč. Zdravljenje je postal problem ki je zahteval nujnih ukrepov. Posledice tega stanja so jasno-vidne še danes! Nujni primeri kostne in sklepčne tuberkuloze so zahtevali takojšnjo hospitalizacijo tisočerih bolnikov. Vprašanje je postalo nereče. Bolnikov preveliko, zdravnikov specialistov in drugega osobja malo. Inštrumentov in aparatov pa najmanj, še danes nepremostljiva ovira. Bol nike se je v povojnih letih odklanjalo množično, čeprav v največji potrebi, sprejema v tovrstne bolnišnice. Na primorskem so ostajali večinoma nezdravi jeni na svojih domovih, ker je bilo ambulantno zdravljenje zaradi oddaljenosti v druge kraje in radi slabih prometnih sredstev skoraj nemogoče. Ustanovljen je bil Zvezni institut za kostno in sklepčno tuberkulozo, ki je bil hkrati zdravstvena, vzgojna in strokovno po svetovalna ustanova za vso dr-'lavo. Prva poročila o strok o v-lem delu in razvoju tega inšti-'.uta, najprej v Valdoltri, pri Ko-%u, 80 bila objavljena leta 1948, Z ponovno obnovo Bolnice v Valdoltri namerava Slovenija rešiti problem zdravljenja kostne in klepčne tuberkuloze in prirojen :zpah kolka. ^Bolnica se nahaja -)b morju in ima izrecfno ugodne 'tlimatske pogoje, poleg tega je o del našega Slovenskega Pri "norja in bo ravno raditega predvsem dostopen za tisti del naše--^a primorskega prebivalstva, ki % doslej najbolj trpel med voj "10 in za časa fašistične okupa "ije. Ta bolnica bo imela okrog 150 postelj in bo nameščena v ' reh velikih paviljonih, izmed katerih sta dva bila skoro dokončana julija 1955. Vidite, bracje in sestre, arhi-Letkov, zidarjev, kamna in drugega je dosti, inštrumentarija in iparatov pa malone nič. Zaenkrat ni nobene možnosti radi leviz, 2a nabavo, nujne aparature in inštrumentarije iz ino-:enistva. Tako je bolnica ss se-laj brez odgovarjajočega rent-;jentskega aparata in morajo voziti bolnike na specielne preglede v 120 kilometrov oddaljeno Ljubljano! Prav tako bolnica še nima urejenega lastnega laboratorija, nima potrebne in š^rumentarije za kostno in 3klep&no kirurgijo in si more te-та: sposojevati, kar v veliki meri wira normalno obratovanje. Ko 3i ta bolnica v Valdotri vsaj nekaj tega imela bi to pomenilo :)gromen korak naprej in bi ■omogočila racionalno in sodob-lira principom medicine odgovarjajoče zdravljenje kostne in sklepne tuberkuloze in prirojenega izpaha v kolku v bolni in trpeči Primorski! Vsa ta pomanjkljiva opremljenost te bolnice in drugih je problem in z njim se morajo boriti še danes. Pomislite, koliko dobrega, ko-Hko bi bilo pomaganega in olajšanega z denarjem, ki malone leži mrtev , na banki, nabran, a sedaj ne več potreben, za Tržaški Kulturni Dom! Ako sem pravilno informiran začelo ?e je z zidanjem tega doma na Via Pe-tronic. Italija da je dala že 175 milijonov lir in obljubila n^dalj-no pomoč za skončanje! Samo to nam odvežfe roke in vse dolžnosti glede tega fonda in razpolagamo kot se nam vidi najbolj pametno z njim. Tudi legalna doba dveh let je potekla, kar pomeni da nihče ne more nikomur kaj za to, ako se nabran denar pošlje v bolj potrebne namene v Primorski kot je kamenje. Kamna je tam dovolj, nič za nobeno stavbo! Primorskim bolnikom dajmo zdravje in ne kamna! To laj bo parola vseh naših nadalj-nih akcijah za Primorski Fond, ki bo izključno ustanovljen samo :a eno: Nakup aparature in inštrumentarije za tamkajšnje bolnice. Naj ne naša dobrota nikoli ne postane Kamen! Vključijo k prošnji Zdravstvenega loma Sežane uradno tudi navedena pomanjkanja bolnice v Valdoltri! Apeliral sem javno in jasno Ja bi bilo zelo priporočljivo da se takoj vsaj organizira ta Primorski Fond in izvoli potrebne uradnike ter odbore. Svetoval sem, da bi najbolj pristojalo sklicanje shoda v ta namen Tržaškemu Odboru za kulturni Dom v Trstu. Dosedaj prav nobenega glasu ali odziva. Ima vremena nienda. Izgleda da sem potrkal aa napačna vrata. Sugestiral зет tudi naj bi Progresivne Slovenke pristopile zraven, kaj bo-io ako se pa nič ne organizira. >Tihče nima monopola nad stvar-'o, skliče ta sestanek lahko vsaka mala skupi!(ia d.obroželjnih in noznanih Primorcev. Napačno je mnenje, da je potrebno počaka-i dokler se no vrneta brata Jože Durn m France Česen iz domovine! To je zalo kvarna misel. Fakt -Jgi^'i^isija'-' je sa- •no ena'fni^jW^^iizyed'et o tamkajšnjih razmerah in potem po svojem najboljšem uyidevanju lamo priporočati kam naj se le končno podari tisti denar za svo-iečasno nameravan Kulturni Dom v Trstu.^^ Bolozen žre "naprej svoje pri-norske žrtve. Kot pri raku, vse ^dvisi od praY-očasnega spozna-ija bolezni in zappčatega adrav-jenja. Vsak dan je v tem oziru slabše—najbolj radi pomanjka-ija bolezni in započetega zdrav-ure in inštrumentacij! Kot Pri-norci dajmo enkrat solidno po-kazata našo skupnost, ne odla-lajmo ene same minute, nastopijo solidarno z parolo: Primorci, pomagajmo uveljavit star oregovor: Pomoč, svoji k svo-iim! Da je stvar smrtno nujna veno vsi. Povdariti pa je potrebno zelo močno, zakaj je ravno Primorska takb zaostala in tako potrebna. Dejstvo je, da je 25-letni fašizem hotel Slovence iztrebiti, jih dejansko iztrebljal in ji mpobral, prodrl* in celo požgal še tisto malo kar so tam imeli primorski Slovenci. Nato je prišla še vojna, ki je prav na Primorskem radi zemljepisnega •)o]ožaja bila n a j k r u -tejša v materialnih in človeških žrtvah. Napram tem Iju-iem, ki so danes končno na svojih tleh, je treba, pomagati k zdravju kot priznanje za njihovo deset in desetletno borbo za larodni in ekonomiki obstanek — na. primorskih tleh! Dajmo jim z Primorskim fondom samo nriznanje — nobene miloščine! Uverjeni smo vsi, ^a so si Primorci nabrali dovolj ponosa v teh borbah. Vemo tudi, da ne bi želeli sprejemati kake miloščihe. Vemo pa tudi, da nikoli ne bodo nrosili! Pošljinio jim kar imamo Že nabrano v Tržaškem fondu, vsaki bolnici, nekaj, dajmo vse skupaj v Primorski fond za eventuelno razpolaganje večje pomoči! Zaobljubitno se, da je to le delček, glg,vno pa Se pride Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) letnico poroke. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9.30 uri iz Grdi-novega Lake Shore pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebov-zete' in nato na pokopališče Calvary. TITUS s. WBLEM Po večletnem bolehanju je preminil na svojemu domu Titus S. Wilem, star 79 let, stanujoč na 18712 Shawnee Ave.'Rojen je bil v Bratislavu na češkem in je bil v Ameriki 47 let. Delal je 25 let pri Fisher Body Co., zadnjih 12 let pa je bil upokojen. Tukaj zapušča soprogo Ka-therine, rojena Kratohvil, s katero sta lansko leto obhajala 55-letnico zakona, sina Blaža, hčeri Mrs. Eva Zimmerman in Mrs. Elizabeth Gargiulo, pet vnukov, tri pravnuke, dva brata v West Virginiji in več sorodnikov. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na Char-don Rd. ob 9.30 uri in nato na pokopaUšče Calvary.. # LOUIS SABO Nagloma je preminil v petek popoldne na svojemu domu Louis Sabo, star 48 let, stanujoč na 1364 E. 36 St. Rodom je bil iz Romunije. Tu zapušča ženo in tri sinove. Pogreb se vrši danes popoldne ob 1. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., na Highland Park pokopali- šče. IGNATIUS ALEXANDRAKIS V soboto zvečer je umrl v Huron Road botaišnici tri ure potem ko je bil z^det od avtomobila, Ignatius Alexandrakis, star 81 let, stanujoč na 794 Eddy Rd. Rodom je bil iz Cipra. Tu zapušča ženo in dva sinova. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Spiridona in nato na grško pokopališče v Bedford, O. potom akcije tega plemenitega Primorskega Fonda! Da, da se jih bomo Š3 spomnili. Dragi mi Primorci! Sežano poznate, druge bolnice tudi. Valdoltro sem vam malo predočil kakšna je in čemu služi. Vse te bolnice so v primerni bližini naših ožjih rojakov — ne bo jim treba v druga prenatrpana zdravilišča izven Primorska po zdravje, saj je sedem bolnišnic na Jadranski obali posvečenih najbolj kostni tuberkulozi! Jih je vseh skupaj menda samo enajst v Jugoslaviji do poletja 1935. Akcija je nujno potrebna. Bolezen ne čaka. Bolnikom zdravje in ne nagrobni kamen. Ako sploh kaj datoo, dajmo jim le ono kar jim bo najbolj pomagalo v ljubeniu zdravju. Nezdrav narod ne bo hodil v dvorane, Š3 manj pa dal zdrav rod bodočnosti. Pokažimo kje je nas primorski čut, kje je naš primorski ponos! Na plan, na delo, bratje in sestre Primorci, za takojšnjo akcijo — ustanovitev akcije za Primorski fond in Izvolitev vseh potrebnih uradnikov in odborov! Skrajni čas je že. Geslo naj ifas vodi: Kdor takoj da, dvakrat da! Pri bolniku je to menda tisočkrat. Primorska, sinovi in hčere slišijo vaš tihi klic, čutijo to potrebo—že snio na poti z vsemi našimi močmi, da ohranimo plenienite Primorce in njih preplemenito borbo za obstanek kot Slovenci. Da, mal položili bomo dar vašemu zdravju na oltar! Joseph A. Slskovich. Spomini starega pionirja ob 80-letnici rojstva Piše John Lokar (nadaljevanje) Kakor je navada dobre matere, je tudi moja mati hranila že od velikonočnih praznikov nekaj malega bele moke. Vse skupaj je skrbno skupaj spravila in mi spekla za popotnico majhno potičko. Lepo jo je zavila v ko& domačega platna in mi rekla: "Janez, tole Ti dam za popotnico drugo Ti ne morem kaj dati, ker nimam." Ni imela niti krajcarja v bajti. Ob slovesu mi je še naročila: Janez, bodi priden in pošten in na Boga ne pozabi! Sam pri sebi sem si mislil: Bog Te tako zelo tepe že vse Tvoje življenje, mučiš se in tako iz srca moliš, a samo trpiš. Rekel pa nisem nič, ker sem vedel, da bi mater ušalil, ko bi ji izrekel svoje misli. Ko me je vprašala kam vendar nameravam iti, sem ji odgovoril, da najprvo nazaj v Ljubljano, potem pa naprej za boljšim zaslužkom. Obljubil sem ji, da ji bom po možnosti pomagal ko dobim delo. Še enkrat me je objela in s solznimi očmi voščila srečno pot. Bilo je zadnjikrat ko sva se videla. Vzel sem culico, ki mi jo je bila mati pripravila s potičko, si podala roke in odšel sem. Spotoma sem se vedno oziral nazaj in ji mahal z roko, dokler nisem prišel iz vasi. Pot proti Ljubljani je bila dobrih šest ur hoje. Tistih sedem kron sem še« vedno hranil za skrajno silo. V Višnji gori sem se prvič vsedel in odpočil. Napii sem se vode, da se odžejem. Bilo je toplo na 2. maja 1897. Sonce je lepo sijalo. Sel sem naprej na pot in prišel že blizu Ljubljane, ko sem se vsedel pod košato drevo. Bil sem lačen; razvezal sem culico in si odrezal velik kos potice. Po cestr prikorakata dva žandarja s puškami na rameh. Ko me zagledata, stopi eden k meni in me vpraša kaj delam. Odgovoril sem mu, da iščem delo. Vprašal me je po delavski knjižici. Segel sem v žep in mu jo dal. Pregledal jo je in ko jo je našel v redu, mi jo vrne, nato pa odkorakata naprej. Jaz sem se še malo odpočil, nato pa jo odrinil proti Ljubljani k prijatelju, pri kateremu sem še ime' svojo obleko. Napravil sem si punkel, vzel sem le najbolj potrebne stvari in še polovico potice, ki mi jo je dala mati za popotnico, drugo pa sem pusti? tam, ker je bilo preveč za nositi. Dobila sva ae s prijateljerr Janezom Planinšek. Bil je dve leti mlajši od mene; bil je velik fant in tudi zelo korajžen. Hitre sva se dogovorila in si je tadi on napravil punkel kakor jaz Napravila sva si vsak močno palico, mudila sva se še nekaj dni v Ljubljani, nato pa jo odrinila na rajžo skozi Šiško na gorenjsko stran, proti mestu Kranj. Bilo je 5. maja 1897 leta kc sva kot prava vandrovca tja prispela. Sijalo je lepo sonce in dre vesa so zelenela, bil je krasni spomladanski dan, kar nama jc dajalo še več korajže za van đrat. V Kranju sva se prvič ustavila in se malo odpočila. Bila sva zelo utrujena in lačna, v sedla sva se pod košato drevo, svoj (punkel sem razvezal in sem potegnil ven tisto polovico potice, katero sem še imel, prereza! jo na polovico in dal prijatelju en kos. Planinšek je bil vesel te potice in me vprašal: Janez, kje si pa dobil to potico, ki je tako dobra čeprav je že malo suha? Povedal sem mu, da mi jo je dala mati za rajžo. Vzkliknil je: Bog naj ji da zdravja. V Kranju sva prvikrat začela trkati na vrata in prositi milo-dare. Dobila sva nekaj krajcarjev in par kosov kruha. Kar sva dobila, sva si delila na polovico. Počasi sva jo korakala ko prideva do božjega pota Marije poma- gaj na Gorenjskem. Blizu cerkve se vsedeva in pomenkujeva. Planinšek mi reče: Janez, tukaj je Marija pomagaj, oh, ko bi nama pomagala ker sva reveža! Jaz sem mu pa odgovoril, da leseni svetniki nama ne morejo pomagati in če ne bova dobila nekaj od dobrih ljudi ali trdo delala, ne bova imela nič. Vmes sva tudi malo zapela, da sva si delala kratek čas. Zataknila sva Si pomladanske rožice za klobuk, pobrala culici za nadaljno pot, zabrundala tisto: Jaz pa pojdem na Gorenjsko, in Vandrovček moj ter se zabavala tako šest dolgih dni dokler nisva prišla daleč na koroško stran. Naj še to omenim, da sem v Kranjski gori izprosil 11 krajcarjev in zelo dobro kosilo, da sva se precej okrepčala. Po temu kosilu sva dobila še več korajže za potovanje po koroški deželi. Tistih sedem krone sem še vedno hranil za najhujšo silo. Spotoma sva prosila za hrano in prenočišča; zadovoljna sva bila čeprav je bilo slabo ležišče v slami ali v otavi. Bila sva že daleč na koroški strani, kjer so delali novo železnico. Delovodjo sva vprašala za delo, katerega nama je dal. V gostilni .pa nama je kupil za jesti in dva vrčka pive. Seveda, bila sva zelo vesela, da sva to dosegla po šestih dneh vandranja. Prihodnji dan sva pričela delati. Ko je prišel plačilni dan, sva odbila pet krajcerjev več na dan kakor pa drugi. Bila sva zelo ponosna, na to. Tam je že delalo šest ali sedem Slovencev. Prvikrat sem srečal tam človeka, ki se je pisal Lokar kot jaz. Vprašal me je odkod prihajam. Rekel Tli je, da je primorski Slovenec. 3ila sva si takoj dobra prijatelja. АМе bilo leta 1897 maja feeseSEfr' ' ■■■■ ■ ■ Mladi, zdravi in veseli smo bi-i. V gostilni smo ss radi ozirali ""O dokletih, tudi zapeli smo ve-"elo, da so nas dekleta poslušala. Ugajala jim je naša slovenska oesem in so se tudi naučila ne-Чај slovenskih besed. Po daljnem času sem se poslovil od tu. Kupil sem si vozni listek na žc-' 'eznici in se odpeljal na Zgornjo Štajersko, kjer bila boljša plača. Prijatelja Planinšek sem tu pustil, ker ni hotel z mano. Na njegovo mesto sem pa dobil dru-?ega, takisto korajžnega fanta, ki je bil eno leto mlajši od mene. Rekel mi je: Janez, pojdi % mano, bova videla več sveta. A.ko tam ne dobiva dela, podava зе še naprej. Ko sva prišla na Zgornjo Šta-iersko, sva vprašala za delo. Takoj drugi dan sva pričela delati n prejela sva 30 krajcarjev več plače kot pa sem jaz dobival na Koroškem. Spali smo v veliki baraki, pomešani s Hrvati in Italijani. Ni bilo nič kaj prijazno. Nekaj časa je že še š^o, potem pa nisva vzdržala. Plača je res bila večja kot na Koroškem, ali "življenje je bilo zelo žalostno; vola je bila slaba, začel sem pljuvati kri. Nikdar preje in nikdar pozneje nisem imel te težave in 5e danes se čudim, da nisem te-iaj resno zbolel. (Dalje prihodnjič) MOLČEČI POSLANEC Lord Cholmondley, star 72 let, je že 32 let član Doma lordov in vsa ta leta niti enkrat v parlamentu ni spregovoril. Šele zdaj je svoj molk prekinil. Povod za to pa ni bila razgibana politična debata, marveč zatiranje zajcev. Lord Cholmondley se je v štiri minute trajajočem govoru vneto zavzemal za iztrebljenje zajcev. Mož namreč opravlja častne posle glavnega komorni-ka Westminsterske palače. Ta položaj mu nalaga, da se vzdržuje vseh političnih sporov. Zajci pa menda ne sodijo na politično področje. 26. marca 1956 ENAKOPRAVNOST ' STRAN 3 MATIJA GORJAM Jože Pahor (Nadaljevanje) Še slutil nisem, v Novem mestu sem bil, ko sem zvedel." Klara je molčala. Gor jan je ča-Kal. Obžaloval bi, a je čutil, da 1 obžaloval le z besedo. "Vse drugače je prišlo kot sem Wwlila," je dejala Klara. "Zdaj ini. kako je zgrešeno, kar sem napravila. Ti si dosegel У.^ај nekaj; očeta sicer nisi re-S". a si se vsaj maščeval! In še *^««0 zadoščenje imaš: straho-^alci, ki so mučili tlačana, ki so ®ptali Človekovo dostojanstvo ^ prah, danes sami trepetajo. Zavlekli vso jezo maščevanja, do-^aj premišljajo le to, kako bi er se ne bi dobro pripravili na ° ocilni udarec. Ali veš, da ni-cesarska komisija drugega %%ena ?" Ti Veš gotovo?" Zato sem prišla k tebi!" Pogledal jo je, ne da bi razumel. Umakni se vsemu!" je deja-Л s^j^astno in ga prijela za ro-°^enoj pojdi, proč daleč Od tu!" Ah veš," je jecljal iznenaden, da imam . . . otroka?" Vem," je povedala; "ali nima °trok matere?" Gorjana je osupnila niena ^ezčutnost. Saj je ne ljubiš, saj ti ni nič ° je menila suho. , ljubim!" je povedal. Otroka, ki ni bil spočet v Iju-ne ljubimo!" y j® ugovarjal. "A ^ tudi ne ljubil, kako naj ^Pustim vse tiste, ki sem z biči. Tisti pa, ki so že dali kri in jo še bodo, ostanejo z bienoj vse večne case." "Ti hočeš nadaljevati borbo?" je vprašala Klara. "Čemu me to vprašuješ?" jo je zavrnil ostro, da je osupnila. "Mar me imaš za izdajalko, ki te je prišla izkušat?" Gorjan je molčal. "Saj veš kakšno krivico mi delaš," je nadaljevala. "Borbo vodiš zase in za vse, ki so trpeli rod za rodom. Misliš, da tega ne razumem? Le bojim se, da ne bi plačal drznosti s svojo glavo." "Če padem, ne bom edini. Meniš, da ni nikogar več, ki ve, da je svoboda več vredna ko življenje? Vse so že pustili možje, dom, svojce in udobno življenje, čeprav bi jim ne bilo treba, in so se vrgli v borbo. Kaj je izgubiti meni?" "Življenje je pred teboj! Ti ni nič zanj?" "Ali ni to življenje, ta napor vseh moči? Borba z ovirami in silami, ki hočejo čez te? Glej, zdaj sem tu, jutri bom ob Krki, pojutrišnjem ob Sotli, ob Savinji—naj sije sonce, naj lije iz oblakov, naj me ljudje čakajo ali naj jih še le iščem! Ni to živi je- '' da sem naročil, naj napadejo tvoj dom. Veš, kaj mi očitajo danes? Znanje s teboj!" "Če ti niti ne zaupajo, veš, kaj ti je storiti! Zdaj je še čas, da se umakneš, pozneje bo morda prepozno!" "Oprosti! Veš, da si mi bila ljubša, ko si odobravala mojo borbo?" "Vedno bolj uvidevam, kako težke so stvari. V prvih vrstah si in tu je smrt najbližja. Spredaj umirajo tudi tisti, ki zmaga- Dokler boš imel srečo, bodo Odpadu'"^® nesrečen, bodo bodo odpadli, ko bo "a to bodo sla- chicago, ill. for best results in advertising call DEarborn 2-3179 И A P P Y EASTER from THE WAGON S. ASHLAND AVE. help wanted ŽENSKE za sna-St^n^^uho. Imate lastno sobo. ^utts Žglasite se pri Mrs. ■ Wayside Nursing Home 214 W. Park Ave. . . Libertyville, Hitel. Libertyville 2-1272 For sale — HERD of 30 feasor, u?® equpiment. — asonable. 6620 S. Bishop B-op sal t- HEmlock 4-5250 owner. Males and See. Phone today. Come and real estate strani naselbini, na južni гиегпг. proda lastnik pri- 'H-soh« • veliko dmžino; Hove nvv^® #dana hiša; 5 spalnic, ci, V kuhinji, 2 kopalni- V kuhi^- plin, električna peč $l2o ^ hladilnica. Prinaša Zelo dohodkov. Cena $13,500. Rockwell 2-7170 opportunity ^SNICA na zapadni strani. %a V dohT.«lS ? podjetje. Орге-hitro s^nju. Cenjena za »"dodajo. Pokličite lastnika. ST 8-6080 nje? Ni lepota?" "Ne, tudi če bi dosegel vse, kar ti lebdi pred očmi!" je odgovorila. "A prelite bo Se mnogo krvi, preden boš videl konec. Vendar, če bi tudi vse dosegel, za kar se boriš, bi bila to le polovica. Druga polovica je v osebni sreči. Morda boš tudi to še občutil." Počasi eta šla po drevoredu, popolna tema se je bila napravila. "Zdi se mi, da ne boš več dolgo tukaj," je spregovoril Gorjan, ki je premišljal Klarine besede. "Ali se nameravaš odtrgati?" "Kako naj hodim drugam, dokler si ti tu?" je vprašala strastno. Ustavila se je in ga objela. Prižel jo je k sebi, kri je vzvalo-vila v njem. Glasovi so ae začuli, po drevoredu je hrupno prihaja-a gruča kmetov. Ko so prišli mimo, so zbijali šale na račun gospode, ki še ne ve, kakšni časi se začenjajo. Naš človek!" je dejal nekdo zmed kmetov, posmeh je prene-lal. Mlad fant je s krepkim, odločnim glasom za;pel "Le vkup, le vkup . . in družba je viharno pritegnila. "Matija!" je spregovorila Klara. "Vse se mi zdi, da še ni prišel pravi trenutek. Premisli, morda boš sprevidel . . /' "Kaj naj sprevidim? Stvari se razvijajo, vem, kje je moje mesto!" "čakala bom," je pojasnila. 'Vsak čas bom pripravljena, samo sporoči in odšla bova! Kamor koli boš prišel, boš laže živel." "Zaman boš čakala sporočila!" je odbil Gorjan. "Ne zareci se, sam ne veš, ka; vse je še pred teboj!" ga je za vračala. "Kadar so izredni časi, se usoda divje igra z ljudmi. Sreča in nesreča si v takem času podajata roko. Danes na vrhu jutri na dnu!" Matija je molčal, iz teme je odmevala pesem kmetov, trdo, bojevito, čula se je vsa silna kljubovalna volja iz nje. "Čuješ?" je spregovoril Gor jan in srce se mu je dvigalo "Pesem Se nikdar ni odločila v boju!" "Vem," je odgovoril, 'Vkljub temu je velik znak!" "Spopad so ni še niti prav za Sel," ga je zavrnila, polna zlih slutenj. "Nekaj ti moram povedati," je dejal Gorjan. "Sumničila si me, jo!" Prišla sta do predmestnih hiš, na križpotju je čakal Lemut z dvema konjema. "Boš premislil?" je'vprašala Klara in pričakovala odločilne besede. "Tu ni dvojne poti," je odvrnil, "ena edina je!" Stisnil ji je roko. "Upajmo, da nam bo sreča mila," je še pristavil, "kakor je vsem, ki se ne boje boja!" "Upajmo!" je dejala tiho in iz njenega diha je bilo čuti, da ne verjame, kar govori. Težko se je ločila. Šele ko je Matija sedel v sedlu, je odhitela v mesto. Tudi Lemut je zajahal. Dogovorjena sta bila, da odjezdita še ponoči v Kočevje. Gorjan se je bal, da ne bi kdor koli razdelil tudi teh bojevnikov, ki so bili vkljub vsemu vendar še najzrelejši. Drugo, kar ga je klicalo, je bilo prekinjeno delo ob Krki navzdol. "Tam bo šlo hitreje, tam ne bo vseh teh ovir!" je menil Lemut. "Kakor naložen voz se mi je zdelo danes, naprej mora, pa se vse obeša nanj, da bi ga čim bolj zadržalo." "Ena sila budi drugo, ona, ki hoče naprej, drami tisto, ki ustavlja!" "Prva je le močnejša," je odgovoril Lemut; "ali veš, da so se "Krik še ni sila," je dejal Gorjan. "Dejanje pomeni vse! Tega pa ne pričakuj v Ljubljani!" pod večer zbrali v Ljubljani pre- V blag spomin ob peti obletnici prerane smrti našega dragega očka mnogi naši prijatelji in pripra vili mestni gospodi posebno opombo? Razgrajali so, naj mesto ne podpira plemstva." "Potrpi! Videl boš, kaj se še razplete!" "S pisarji, merilci, skladiščniki tržnega blaga, z mostninarji in čuvaji? Kaj naj se razplete ž njimi? Kar vidiš, je dim, ognja ni pod njim!" Lemut je umolknil. Ni se hotel prejedati z Gorjanom, prepričan pa je bil, da bo v Ljubljani vedno več viharjev. 10 Ramovš v Kočevju je znal držati svoje krdelo. Vasi so se vrstile, da so prehranile ljudi, spomin na Thurna in Stržena je bil preživ, da bi se kdo branil bremen, ki so imeli zanje v zameno neodvisnost. Marsikoga je sicer klicala zemlja, a Ramovš jih je prepričal, da so povsod nevarnosti, kakor hitro bi odložili orožje. Svarilen zgled je bil Ortnek sam. Komaj je bil padel Thurn, že je večje krdelo upornikov ob-leglo Lambergerjev grad. Gospodar, ki ga je sam branil, je vedel, da ima premalo hlapcev. Zato se je začel s kmeti pogajati. Svojim tlačanom je obljubil vse, kar so zahtevali, in jih je tako ločil od onih, ki so prišli pred grad samo zaradi plena. Vrste oblegancev so se redčile—delo je klicalo gospodarje na polje— in tako ni bilo neke noči nikogar, ki bi preprečil prihod svežega oddelka v grad. Mladi Lamber-ger se je zvijačno rešil in je visel kot grožnja nad Kočevjem samim. V kočevskem krdelu je bilo mnogo ljudi, ki so neprestano sanjali o plenu, če bi udarili v to ali ono strah, toda Ramovš ni hotel o tem niti slišati. Krdelo je ostalo trdno, Gorjan je bil zado- STANLEY BRUNDK Zatisnil je svoje oči 26. тама 1951 Pomlad bo prišla v deželo, odela jo bo v cvetja kras, a Ti počivaš v hladni zemlji, zamrl je Tvoj mili glas. Enkrat bomo se pa snidli, v raju tam nad zvezdami, radostno Boga zapeli, vsi na veke združeni. Žalujoči: FRANK, sin PAULINE poročena KRALL, hči DOROTHY, sinaha henry KRALL, xet JUDY, vnukinja MRS. MARY ZEHNER, svakinja Euclid, Ohio, dne 26. marca 1956. V blag spomin šeste obletnice odkar je umrl moj brat Boštjan Mišic kateri je nas za vedno zapustil dne 25. marca 1950 v Girard; Ohio. šest let je minilo, odkar Tebe več med nami ni. Tam v tihem grobu zdaj počivaš in večni mir uživaš, v srcu mojem pa še živiš in živel boš do konca mojih dni, dokler tudi jaz ne pridem za Teboj. Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška žemljica. Tu žalujoča ostala sestra URSULA JURŠEK Cleveland. Ohio, dne 26. marca 1956. voljen in je miren in brez skrbi odšel z Lemutom po svojih potih. Kmalu se je razneslo, da so se vrnili odposlanci iz Augsburga. Res so morali obljubiti cesarju, da bodo tlačani mirovali, dokler ne pride nova cesarska komisija preiskovat razmer, toda Maksimilijan I., jim je baje zagotovil, da bo obveljala "stara pravda." Kakor blisk se je širila na vse strani novica, da je cesar s kmeti. To je upor šele prav podžgalo. Povsem drugačno je bilo pismo, ki ga je bil poslal cesar deželnemu glavarju v Ljubljano in ki je obetalo plemstvu pomoč in napovedovalo zbiranje čet v Kranjski, Štajerski in Koroški. Obenem je dospel cesarski ukaz, naj se kmetje razidejo, dokler ne pridejo cesarski komisarji. V velikem številu sta poslala deželni glavar in vicedom ta razglas po vsej deželi, a kmetje so ga imeli za prevaro. Kjer koli so se glasniki pokazali, povsod so jih sprejeli kot sleparje, pretepli so jih in pognali. Še več, zdaj so vedeli, da morajo odvzeti gradove spet v cesarsko last vsem onim gospodom, ki so jih imeli v najemu. Tako je padlo 2k)beljevo, podpeški grad, tako so vzeli mirenski grad Auersper-gom in so se pripravljali na nove osvojitve. Klandrova vera je obrodila sad; prepričan je bil o visoki pravičnosti in prepričal je o njej ljudi, ki so bili žejni pravice. Kar so kmetje želeli, so spremenili v resnico, sami, v tisto resnico, ki so jo krvavo potrebovali. Kamor koli sta Gorjan in Lemut prišla, povsod sta izvedela polno novic. Gorjan je pošiljal hitre sle na vse strani in skušal zadrževati vihar. Vedel je, kako nevarno utegne "postati za vso uporniško stvar, če bo zdaj tu zdaj tam planil požar iz tal. Razumel je pa tudi—od vseh strani Dolenjske so prihajali Iglici—da je treba udariti" na zvon, ker so stvari dozorele. K možem, ki je vedel o njih, da so delali od prvega začetka, je še sam hitel, da bi trdno imel vojke v rokah in da se ne bi ljudska moč razbijala v tisoč tokov. Vso pot iz Ljubljane doli je mislil na Čebulca v Mirni peči. Po vsem, kar se je bilo zgodilo na velikem zborovanju, je čutil živo potrebo, da se razgovori s tem možem. Nihče ni vplival ■nanj, s svojo glavo je mislil in sodbo so mu narekovale edinole razmere. Needinost in omahlji- vost tlačanov, borbenost in požrtvovalnost, odločnost in skromnost ter nedostajanje samozavesti, da, tudi osebna očitanja, vse to je odmevalo v njem; tehtal je, iskal, za trenutek je še sam vzdvomil. A ko je pomislil, da je tlačan človek kakor vsak drugi in da ima tudi on pravico, odločati o lastni usodi, je vedel, da je izbrana pot prava in da je edina. (Dalje prihodnjič) naprodaj Radi odhoda v staro domovino, se proda G.E. hladnik (8 kub. 6ev.) in Philco televizijski aparat (floor model - 21 in.). V najboljšem stanju. Za podrobnosti pokličite DI 1-0951 louis sedmak Vsakovrstna cementna dela Vložimo cementirane Pode v garažah, poslopjih in kleteh; dovoze, itd, 727 EAST 232nd STREET RE 1-8864 hayden-st. clair $13,900 Hiša za 2 družini, 5 'n 5 sob; 2 forneza na plin. Blizu trgovin in transportacijjB. HOWARD R. TURNER PO 1-3300 ali EV 2-3962 (ob večerih) hiše naprodaj hiše naprodaj po zmerni ceni Bungalow s ^Уг sobami, blizu cerkve ^v. Kristine v Euciidu. 2 spalnici, fornez na plin, garaža in pol. Moderna hiša. Cena $15,900. Hiša za 2 družini, po 5 in 5 sob; severno od St. Clain Ave., blizu cerkve sv. Jožefa. Preurejen fornez na plin. Garaža za 2 avta. Cena $17,000. Lepa hiša s 3 spalnicami na E. 169 St., od Lake Shore Blvd. Lepa sprejemna soba, obednica in velika kuhinja; garaža. Cena samo $17,500. Če želite prodati vašo hišo ali kupiti drugo, se obrnite na kovač realty 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 hiše naprodaj Hiša za dve družini na 1212 E. 74 St. 5 sob spodaj, 4 sobe zgoraj. Cena samo $14,700. Oglejte si to hišo in dajte ponud bo. Hiša na E. 232 St., blizu Babbitt Rd. Zidana. 5 sob spodaj, 5 sob zgoraj. Dve garaži. Lota 50x150. Cena $30,900. Najboljši želodci in klobase pri l a u r i c h delicatessen 15601 HOLMES AVE. Pivo In vino Na Locherie Ave. od E. 185 St. in Lake Shore Blvd. б sob; 3 spodaj, 3 zgoraj. V zelo dobrem stanju. Garaža, in lepa lota Imamo na razpolago več novih hiš in druge hiše v zelo dobrem stanju ter po zmernih cenah. Vaš denar je ajboljše in najvarnejše naložen v posestvih. Zglasite se v našem uradu in mi vam razkažemo dobre nakupe strekal realty 405 EAST 200th STREET IV 11100 NAZNANILO! VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM NAZNANJAM, DA SEM PREVZEL B R I V N I C O ita Waterloo Rd., vogal E. 172nd St. Se toplo priporočam, da pridete in vas ostrižemo in obrijemo, da boste zadovoljni. FRANK CINKOLE SLOVENSKI BRIVEC Želim vsem vesele velikonočne praznike! A. GRBINA & SONS FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS 1053 EAST 62nd STREET HEnderson 1-2088 COLLINWOOD OFFICES; 17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-5890 KEnmore 1-1235 Hv i--.- - Dajmo zamenjat hiše! Kadar kupite nov avto, enostavno daste vašega starega v nakup. Ravno tako lahko sedaj naredite * vašo hišo. Mi imamo na razpolago za izmenjavo več novih, modernih, zidanih hiš. lman\o pa tudi starejše hiša^» dvema ali »oi spalnimi sobami. Za nadaljne podrobnosti se zglasite pri KOVAČ REALTY 960 EAST 185ih STREET KE 1-5030 ZA VELIK® NOČ! Kakor druga leta, tako imamo tudi letos polno zalogo doma soijenega in prekajene-ga mesa, kot šunke, želodce, klobase in plečeta. Dovažamo na dom. Naročila sprejemamo in pošiljamo po pošti tudi izven mesta. Imamo: moko, sladkor, maslo, orehe (cele in jedrca), bele rozine, med jajca in vse vrste zelenjave. POLNA ZALOGA SVEŽEGA MESA IN GROCERiJE PO ZMERNIH CENAH HOLMES AVE, MARKET 15638 Holmes Ave. Eilberty 1-8139 CLEVELAND 10, OHIO Vloge napravljene do 16. aprila dobijo obresti od 1. aprila OBRESTI NA PRIHRANKE T. CLAIR АЛ/INGS & LOAN CO. 813 E. 185 St. IV. 1-7800 TWO LOCATIONS 6235 St. Clair Ave. HE. 1-3670 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 26. marca 1956 PINTAR'S MARKET 6706 St. Clair Ave. Veselite se finega velikonočnega kosila ■ mesenino iz naie mesnice. IMAMO FINO DOMA fREKAJENO MESO, SUNKE, DOMAČE KLOBASE, 2EL0DCE, KAKOR TUDI NAJBOUSE SVE2E MESO. Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! "A SERVICE TO RENDER MORE PERFECT TRIBUTE" GOLUB FUNERAL HOME 4703 Superior Ave. EX 1-0357 POGREBNI ZAVOD MILLER BROS. SHOES 6307 ST. GLAIR AVENUE 7026 SUPERIOR AVENUE Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! UTah 1-4353 EXpress 1-8351 JOSEPH GLOBOMR REAL ESTATE — HOUSES — LOTS AND FARMS 986 East 74th Street HEnđerson 1-6607 Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! NOSAN BAKERY 6413 St. Clair Avenue v s. N. D. ENdicott 1-1863 Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo za v bodoče. Vedno imamo fino pecivo, potice in kruh. Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! DR. B02ENA MERLJAK-LUSICKY; K vprašanja o zreditvi in shajšanja Spregovoriti moramo najprej o tem, kako se nabira maščoba v našem telesu. Hrana, ki jo uživamo, izgoreva v našem telesu, šele potem, ko je proces izgorevanja končan, si telo lahko usvoji vse tisto, kar mu je iz hrane potrebno, vse drugo pa iztrebi, bodisi skozi črevo ali pa skozi ledvice. Sestavni deli naše hrane so: sladkor, teže maščobe, najteže beljakovine. Maščoba brez prisotnosti sladkorja ne izgoreva popolnoma. Da bomo laže razumeli, ponavljamo gornje pravilo, ki velja v zdravstvu, bolj po domače. Od hrane, ki jo uživamo in katera vsebuje tri glavne sestavne dele, si telo najlaže usvaja sladkor, teže maščobe, najlaže beljakovine. Ako uživamo samo mast in prav nič sladkorja, si bo telo usvojilo prav malo maščob, medtem ko bi si jih iz iste hrane usvojilo mnogo več, ako bi hkrati uživali tudi sladkor. Za presnavljanje hrane niso važni samo prebavni organi (želodec in črevesje) in njih sokovi, marveč tudi nekatere žleze, kot na primer trebušna shnav-ka, ščitnica, možganske žleze in še mnogo drugih. Probavila so lahko brez bolezenskih znakov, vendar začnemo trajno hujšati ali se debeliti zato, ker je obolela katera izmed žlez, ki uravnavajo presnavljanje hrane. Kdor pazno sledi napisanemu, bo z lahkoto razumel, da se zredimo ali shujšamo iz dveh vzrokov. Prvič: ker premalo jemo ali pa ker naša hrana ne vsebuje dovolj redilnil) snovi. Drugič: ker so obc^leli organi, ki uravnavajo usvajanje hrane v našem telesu. Rekli bomo torej: zredimo se takrat, kadar se pravilno in zadostno hranimo, ali pa takrat, kadar delujejo žleze, ki urejajo proces zgorevanja hrane nepravilno, in se nam kopiči več maščobe v telesu, kot bi se je sicer, ako bi bile žleze zdrave. Naše telo potrebuje določeno množino hrane, da se lahko obdrži v pravilnem ravnotežju. Surovine, ki sestavljajo našo prehrano, merimo s kilogrami, v našem telesu izgorelo hrano pa s kalorijami. Na primer: pri kosilu použijemo 100 gramov svinjskega mesa; teh sto gramov svinjine da našemu telesu 270 kalorij. Drugi primeri: 100 g kuretine, ki izgori v našem telesu, nam da 125 kalorij; 1000 gramov osemdesetstotne pšenične nioke nam da 353 kalorij; 100 g belega kruha nam da 234 kalorij. Veliko manjšo kalorično vrednost ima zelenjava; 100 g kolerabe izgori na primer v 35 kalorij, 100 g zelja v 70 kalorij, 100 kg špinače v 16 kalorij, 100 g glavTiate solate v 12 kalorij, 100 g paradižnikov v 12 kalorij, 100 g stročjega fižola v 37 kalorij itd. Ako pogledamo gornje številke, vidimo, da dobimo največ kalorij, če jemo močnato hrano, manj jih dobimo, če uživamo meso, najmanj pa, če jemo zelenjavo. Razumljivo bo, ako povemo, da se škrob, ki sestavlja žitna zrna, med prebavo spreminja v sladkorje, ki dajejo največ kalorij. Dalje vemo, da vsebuje meso največ beljakovin in nekaj vode, ki ne da nič kalorij, in da je zelo velik sestavni del zelenjave ravno voda. 100 g surovega ali kuhanega sadja vsebuje skoraj 100 g vode; prav toliko je vsebuje tudi 100 g surove ali kuhane zelenjave. Krompir, ki spada med naša najvažnejša hranila, vsebuje v 100 g 50 g vode. Povsem razumljivo je, da ne morejo surovine, ki vsebujejo toliko vode, dajati visokih vrednosti v kalorijah. 70 kg težko telo, ki bi popolnoma mirovalo, bi potrebovalo 1800-2000 kalorij na dan. Toda že samo spričo dejstva, da človek s težo 70 kg, ki sicer miruje, uživa hrano, se to število kalorij dvigne na 2400; pod vplivom delovanja žlez, ki pospešujejo zgorevanje hrane, se poviša potreba po kalorijah. Sorazmerno z delom, ki ga telo opravlja, se povečuje tudi število kalorij. To se pravi: težko delo zahteva več hrane. Deloma je količina hrane odvisna tudi od vrste opravkov, od utrujenosti telesa in od hitrosti, s katero človek delo opravlja. • V mladih letih potrebuje telo razmeroma vsč hrane kot v starejših. Mnogo kalorij uporabi telo za rast in razvoj mišičja in organov. Kasneje, ko rast preneha, začne telo nalagati tolščo v organe in v podkožje, zlasti v primerih, ko prehrana ni pravilna. Pravilna pa ni takrat, kadar ni ravnotežja med osnovnimi hranili. Telo, ki je hranjeno pretežnq. s tolščami, jih dobršen del nalaga v podkožje. To se dogaja vsqlej, tudi takrat, ko ni nobenih motenj v žlezah, ki urejajo zgorevanje hranil. Zleze zmorejo svoje opravilo le, dokler jih pravilno obremenjujemo ; ako jih obremenimo preveč, odpovedo, ravnotežje se podre in telo se v svojih oblikah izma-liči. Vzroki za zdebelitev so torej zunanji in notranji. Zunanji so takrat, kadar preobremenimo telo s hrano, zlasti s tako, ki ima visoko, kalorično vrednost. Vsakdo, ki ima žleze zdrave in se hrani z velikimi množinami sladkorja, se bo zdebelil. Prav tako se bo zredil tisti, ki bo užival veliko maščob. Manj nevarne so beljaliovine, saj vemo, da te težko zgorevajo. Vzemimo na primer zdravo ženo, ki tehta natanko toliko, kolikor ustreza njeni telesni vi-šihi. Nenadoma Izpremeni okolico, tek se ji poveča. Brez pomisleka se vdaja užitkom slad- ke in mastne hrane. Prav kmalu opazi, da so ji obleke preozke in da ji vsi pravijo, kakor se je zredila. Kriva je sama. Použila je preveč hranil, premalo se je gibala, v telesu so se ji začele nabirati tolšče. Že samo iz tega primera- sledi pouk, kako naj ravnamo, kadar se hočemo odebeliti. Izbrali bomo kalorično bogato hrano in jo uživali nekaj več, kot bi bilo sicer potrebno glede na našo telesno težo. Hkrati bomo prenehali telesno delati, ako pa to nikakor ni mogoče, bomo dodali k hrani, ki jo uživamo, še določeno množino, ki bo preračunana za delo, katerega opravljamo. Tovarniška delavka in delavka s težkim telesnim delom se bo morala teč-neje hraniti kot ženska, ki sede opravlja svoj poklic. Zlasti bo moral biti dodatek hrane večji takrat, ko se bo hotela zrediti. Kadar hočemo pomagati telesu do večje teže, se ne bomo hranili pretežno z zelenjavo, ker vemo, da nam daje taka prehrana premalo kalorij. Pomagali si bomo s sladkorjem, moko in tolščami. Seveda se ne smemo popolnoma odreči zelenjavi. 'Naše telo potrebuje za pravilno delovanje še druge snovi, ki sicer ne vplivajo na nabiranje tolšče v telesu, pač pa so potrebne za pravilno sestavo naših organov. V glavnem so to snovi, ki spadajo med soli in vitaniine. Brez njih zbolimo. Dobivamo pa jih predvsem iz zelenjave. Ako ravnamo tako, da bi se glede na količino použite hrane in glede na počitek, ki si ga privoščimo, pravzaprav morali zrediti, a se v resnici ne redimo, moramo sklepati, da je vzrok za to v bolezenskih spremembah našega telesa. Žleze, ki urejajo izgorevanje hrane, niso več zdrave in ne delajo več pravilno. V takih primerih si ne bomo mogli več pomagati samo z urejanjem množin in vrste hrane, ampak bomo morali vprašati zdravnika za nasvet. Vzrok huj-šanju ni v zunanjem svetu, temveč v telesu samem. V tem primeru si ne moremo, pomagati sami, ampak moramo k zdravniku. Zdravnik nas bo prqiskal, ugotovil, katere žleze so obolele, in nam zapisal primerna zdravila, s katerimi bo spravil naše žleze v pravilen odnos do hrane, ki jo telo sprejema in začeli se bomo rediti oziroma hujšati. Ponavadi to ne gre tako naglo, kot bi si bolnik želel. Mnogo potrpljenja, časa in vztrajnosti je potreba, preden dosežemo uspeh. Včasih niti ne pomagajo samo zdravila, temveč moramo z operacijo odstraniti žlezo, ki zavira odebelitev. PRAVILNA ODLOČITEV "Zdaj sem se končno odločil. Poročim se le s pametnim dekletom." "Že, že, toda če je pametna, te ne bo marala." Veselo Alelujo in obilo piruhov vsem odiemalcem in prijateljem ŽELI MARSICH & RUSS SLOVENSKA MODNA TRGOVINA HE 1-3910 Mary Marsich Frances Russ 6108 ST. CLAIR AVENUE s & L BAR MR. & MRS. JOHN LENARČIČ MR. & MRS. JOHN SAURICH, lasiniki 7601 St. Clair Ave. - EN 1-9577 Našim gostom postrežemo z različnimi likerji, 6% pivom in vinom ter okusnim prigrizkom. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočamo za obilen obisk. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! PRIJATEH PHARMACY Slovenska lekarna St. Clair Ave. Cor. East 68th St. ENdicott 1-4212 ZAHVALA VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN ODJEMALKAM SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJEVA ZA NAKLONJENOST V PRETEKLEM LETU! PRIPOROČAVA SE TUDI ZA V BODOČE. Postregla vam bova z najboljšim mesom, doma sušenimi kranjskimi klobasami in domačimi šunkami. JOHN iimm IN EDWARD POGRAIC SLOVENSKA MESNfCA 1147 ADDISW ROAD EX 1-141» Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! RUSS' SODA BAR & CREAMERY 7512 St. Clair Ave. - EN 1-8882 vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! Pri naš dobite vedno sveže pecivo, več vrst kruha, mleko in mlečne produkte ter mehko pijačo, sladoled itd. SE PRIPOROČAMO MARTINCIC BROS. MOBIL SERVICE STATION frank — joe — rich 6619 St. Clair Ave. EN 1-8310 prvovrstna avtna posluga Prodajamo gazolin, olje, tajerje, baterije, itd. Vsem prijateljem, odjerfi^lcem in znancem želimo vedele veliktfMdčne praznike! VSEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE, OBfLO PIRUHOV IN DOBER VID VAM ŽELI SLAK OPTIK 26; marca 1956 VKKI KMET BEAUTY SHOP 5506 SUPERIOR AVE. — HE 1-7202 Ženam in dekletom priporočamo naš lepotilni salon v naklonjenost. Vršimo vsa dela, spadajoča v lepotičje. Prijazna postrežba — zmerne cene. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! RUDY'S MEAT MARKET 4506 Superior Avenue HE»