PRI LOGA
^ DOMOVINI
Leto VII.
V Liiibliaiii, dne J84. decmibra 1931.
5&. »lev.
Sno je dete rojettc
Svečani mir leži povsod... Kako je bel po hišah podi Pod križem jaslice stoje, raduje vsako se srce.
Nocoj pa spet je sveta noč v spomin, da se rodil nekoč Je v mrzlem hlevcu revnih Bog, da rešil svet bi vseh nadlog.
Kdor sit je in na gorkem spi, naj pomni, koliko ljudi prezeba gladnih na to noč: Srce odpri, roko v pomoč.
TainliuraSki zbor v oWlnl Krlževcl v Prekmurju. Tamburašld zbor je ustanovil Jon. Diuban, šolski upravitelj, ki ga vodi vse od početka. Člani so domači kmečki fantje, večinoma člani Sokola In Gasilskega društva, Člani po imenoma: Janez Flisar, Kolo-Bian Harl, Karol Kučan, Janez Boblč, Aloks Družin, Ludvik čahuk, Karol Hari In Viljem Kukujca. Prav lepo napredujejo.
žrtve savinjske avtobusne nesreče
Med žrtvami avtobusne katastrof« pri Celju sta bila tudi Filip ta Brlita Posedo iz Grli Bila sta varčen zakonski par in sta postala zaradi lastne marljivosti lastnika lepega malega posestva na pobočju holmca, oddaljenega par minut od cerkve v Grižah v smeri proti Zabukovcl > razgledom proti Petrovčam ta prav na kraj, kjer sta umrla. Oba sta bila povsod Izredno priljubljena in sta po trudapolnih letih zaživela v starosti prav zadovoljno. Bil je lep pogreb nesrečnega zakonskega pata, ca zadnji poti ju Je spremila vsa okolica. Na pokopališču so se poslovili od njiju domačini z ubranim
Smrt vzorne 2ene
petjem In ganljivi mi govori,
Tudi ugledni braslovški posestnik in kroj. mojster g. Ivan Krefl je bil med Žrtvami strahovite katastrofe pri Celju. Smrt priljubljenega moža, vedno zavednega naprednja-ka je vzbudila med bra -slovškimi občani in okoličani splošno obžalovanje. Pogreb pokojnika se je ob veliki udeležbi številnih pokojnikovih prijateljev, znancev ln drugin občanov vršil v soboto, na braslovško pokopališče.
Odbor gasilnega društva v Dobin dolu
V Vučjl vasi na Vranskem polju je umrla 13. t. m, Marija Cagranova, 51-letna Žena posestnika, gostilničarja in trgovca Josipa Cagrana. Rajnica Je bila vzorna iena in pri vseh priljubljena, kar Je pričala obilna udeležba pri njenem pogrebu. Naj vživa večni mir, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
Življenje naših na tujem
Društvo sv. Štefana v Norandi, Que Kanada včlanjeno pri KSKI šteje nad 300 članov in j« močna opora Jugoslovenske misenlosti našega rodu v tujini.
Smrt dveh ropa/žeti s toplega }u$a
V najlepši starosti j* umrla te dni v Laškem gospa Petrina Tropo-va. Rodila se je 29. VI, 1882 v St. Petru pri Gorici v močno narod-nozavedni Dročevi hiši, ge v zgodnji mladosti je podala roko in srce izvoljencu gospodu Ig. Tropu, ■ katerim je preživela v najlepši harmoniji vsa leta zakona. ■ V6Jna jo je zatekla pri Sv. Luciji, kjer Je morala dati slovo možu in domovini. Izselila se je v Gornjo Radgono, ki je bila takrat glavno zatočišča primor. brezdomcev.
Po vojni je prevzel« ■ soprogom Narodni dom v Brežicah, od koder se je preselila leta 1827 za stalno v Laško, kjer je kupila od dr. Kolškovih dedičev hifco to ustvarila iz nekdanje gostilne moderni hotel »Savinjo«. Stala je vedno v vrstah narodnih borcev. 2e kot mladenka j« ttila vneta Sokolica ln članica narodno obrambnih društer. ,V osvobodilnih bojih naših bratov leta 1812-13 je pridno »hirala za srbski Rdeči križ, ia kar je bila zapisana pri •blastvih kot politično sumljiv*. Svojemu prepričanju je ostala zvesta tudi po vojni. Rdeči križ, Blago srce, Sokol, Jadranska straža — povsod je bila ako že ne ©dbornica, vsaj Članica. Pogrešali pa jo bodo tudi siromaki, ki so našli pri »jej vedno krožnik tople Juhe ln še kak drug prlboljšek. 6« bolj pa jo bodo pogrešali njeni primorski rojaki, katerim j* k>tla mati ln sestra ...
Na Vidmu pri Krškem Je za vedno utihnil posavski alavček, eden naših najlepših in najboljših tenorjev, splošno znani in priljubljeni g. Fr. Vidmar v 83. letu svoje dobe. Vsi so spoštovali ln ljubili vedno veselega, zdravega moža rdečih lic, x dolgo častitljivo brado, navdušenega pevca, zabavnega družabnika, vnetega narodnega in kulturnega delavca. Ni je bUo prireditve, kjer bi z veseljem ne sodeloval in s vnemo pomagal s svojim čistim, mogočnim, tako lepim glasom prav do svojih zadnjih let, pa bodisi na koncertih, vrtnih veselicah, cerkvenih slovesnostih in neštetih nagrobnicah! Rojen v sončni Gorici 1849 se Je tam tudi šolal in vstopil po dovršeni nižji gimnaziji v pisarno pokojnega odvetnika in pisatelja Janeza Mencingerja v Kranju, ki je mladega moža s svojim književnim delovanjem navduševal za lepo slovensko knjigo m čisto slovensko govorico. Sledeč vzorniku Mencingerju v Krško je tu v takratni Čitalnici vneto nadaljeval, kar je že začel v Kranju: z lepo slovensko pesmijo je budil in dvigal narodno zavest ln ljubezen do mile materinščine. Svojega šefa Je ljubil kakor očeta in mu zvesto služil polnih 40 let do njegove smrti, ki ga je, kakor je sam večkrat pravil, prav bridko sadela. Pozneje je sprejel pisarniško službo pri zdaj že tudi pokojnem dr. Dimniku v Krškem. Ves čas pa je poleg tega opravljal še posle občinskega in posojilniškega tajnika doma na Vidmu in je bil v vsakem pogledu zgled marljivosti, točnosti, vestnosti in poštenosti, s strankami nad vse ljubezniv ln uslužen, da si je pridobil srca vseh občanov pa tudi tujcev, ki so se zatekali v občinsko pisarno. Svoji družini je bil najboljši oče, ki je vzgojil svojih 8 otrok v strogo narodnem duhu, preskrbel vsem, včasih težko s prav skromnimi sredstvi višjo izobrazbo, tako da zavzemajo danes prav odlična mesta v javnem življenju. Najstarejši med njimi je sreski načelnik v Radovljici.
Uglednima hudo prizadetima rodbinama naše sožalje, bla-gema pokojnikoma pa časten in topel spomin!
Nenadna smrt odlične* ga profesorja g. Kovača
Na letošnji božični večer bo obhajala ga. Pavla Majcenova v prijaznem Ormožu 70-letnico svojega rojstva pri ljubljeni hčerki Primi, soprogi bolniškega primarija g. dr. Toneta Horvata. Jubilantka se Je rodila v trgu Sv. Lenartu v Slov. goricah in je potem živela v Ormožu, pri stricu dr. Petovarju, takratnem odvetniku, kjer se je spoznala tudi z Ormoškim učiteljem Srečkom Majce-nom, s katerim se Je leta 1881. poročila ln mu bila vedno vzorna soproga, otrokom pa nad vse skrbna mati.
Za svojo deco sta zakonca žrtvovala vse, da sta jo spravila do ugodnih življenjskih pozicij. Štiri hčerke so dobre učiteljice. (Pavla, omožena Bregantova v Blanci; Marica, omožena Papstova v Ormožu; Olga, omožena Novakova v Pragi; Prima, omožena. dr. Hrovatova v Ormožu), sin g. dr. Joško Je pa danes zdravnik specialist za kirurgijo v Mariboru.
Jubilantka, ki se danes raduje že pol ducata vnukov in vnukinj, jo splošno priljubljena ln spoštovana. Iz srca želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
Lor.je Majcen, doma iz Vrhka prt
Tržišču, se je smrtno ponesrečil pri kopanju peska.
V Ptuju je pred kratkim umrl v 78. letu starosti notar g. Kazimir Bratkovlč. L. 1904 pa se je stalno naselil v svojem rojstnem mestu Ptuju. Vneto se je bojeval za slovenske pravice. Izhajal je iz tiste stare slovenske garde, kakor danes že pokojni dr. Fran Jurtela, dr. Anton Brumen, Fran Toplak, Anton Jurca in drugI. Ti možje so se krepko držali v onih težkih časih, ko je gospodovala nemčurska klika. Bili so neustrašeni borci. Niso se bali podlih osebnih napadov, ne krivičnih sodnijskih per-sekuclj. Eden najstarejših med njimi je bil notar Bratkovič, kateremu smo dolžni ve-, like hvale.
Pa ne samo to. Bil je izredno vljuden, zato zlasti priljubljen med kmetskim ljudstvom. Za vsakega je imel odprto roko. Prav rad je pomagal s pravnimi pouki. Bil Je član vseh narodno naprednih in humanitarnih organizacij. Bil je posebno navdušen član Sokola, kateremu je ostal zvest do smrti. Svoje otroke je vzgojil v strogo narodnem duhu.
Mehačev oče iz St. Vida 92-letnik
Jubilej dobre matere
V Novem mestu je nedavno nenadoma preminul šele 38-letnl profesor zgodovine ln zemljepisja ter vnet prosvetar novomeškega sokolskega društva. Vsi, ki so ga poznali so vi-»oko cenili prerano umrlega duševnega delavca.
Janez Bezlaj se Je rodil 13. decembra 1839 v St. Vidu nad Ljubljano v hiši pod hribom za novo šolo. Bil je strojarski mojster ln je dolgo vrsto let vozil svoje Izdelke po raznih sejmih po Sloveniji. Vedno miren, trezen ln razumen gospodar je bil to ga še danes odlikuje njegov bistri razum. Kljub visoki starosti se zelo zanima za Vse novosti naprednega St. Vida.
V mladosti je mnogo čital, bil je naročnik naprednih listov ter je s čitanjem Izobraževal sebe ln sosede. Na daljših dnevnih sprehodih se rad pogovarja z mladino, ki ga spoštuje kot moža-poštenjaka. živel je vedno skromno in zato še ni bil nikdar bolan. Poročen je bil dvakrat, a zdaj je sam. Izmed šestih krepkih sinov so mu ostali še štirje, ki so vsi v uglednih službah. Ivan je brzojavni uradnik v Mariboru, Alojzij sodni oficijal v Kranju, sedaj upokojen v Ljubljani, in najmlajši Jožef uradnik pri železniški kurilnici v Šiški. — želimo Mehače-vemu očetu, da v krogu svojih zvestih prijateljev in sinov srečno dočaka vsaj še »vojo stoletnico!
Borec za narodove pravice
V Ameriki je še slabše
N« naHnent vzhodu Se vedno nI miru
Po odstopu generala čangkajška kot predsednika osrednje kitajske vlade je do ostrih nastopov narodnih dijakov v Nankingu, ki očitajo vladi slabost v z Japonsko. Dijaki so zavzeli kolodvor, zasedli javna poslopja in obvladujejo Levo: cesta v Nanikngu. Desno zgoraj: novi predsednik kitajske vlade Lin Spodaj: novi japonski vnanji minister KenkiSi Jošigova.
vojaki pozdravljajo trupla padlih tovarišev * Mandžuriji.
Slika levo:
Predsednikova telesna straža
Alcala Zamora je dobil posebno telesno stražo za čuvaje predsedniške palače. Na sliki: ministrski predsednik in vojni ninister Azena nadzoruje novo stražo.
desno:
To Je bil uspeta »okrogle konference"
Ob zaključku konference za okroglo mizo v Londonu je vsadil Gandhi v ipomin drevo... Drugega vidnega uspeha ni dosegel s svojo prisotnostjo V Londonu.
Brezposelnost v Zedinjenih državah povzroča vladi velike skrbi. Kriza je v Ameriki Se hujSa nego v Evropi, ker tam ne poznajo uradne pomoči za brezposelne. Zato so po večjih mestih otvoriH javne razdeljevalnlce živil, kjer dobe brezposelni nekaj hrane.
Novoizvoljeni predsednik Španske republike Alcala Zamora (levo) v spremstvu zborničnega predsednika Basteira na poti v parlament, kjer je položil svečano prisego
na ustavo.