SKA AMERICAN IN SPIRTT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 291 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 13, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Skupna fronta ameriških republik je potrebna proti tujezemskemu militarizmu in napram političnemu vpadu Evrope Lima, Peru, 12. deecmbra. jateljem v Evropi. Enako tudi Ameriški državni tajnik Cordell pričakujemo, da nas oni pustijo Hull je včeraj zbranim zastopni- v miru in le na ta način lahko kom 21 republik Južne Amerike skupno napredujemo." povedal, da potrebuje Amerika Dočim je zadržanje delegatov skupno fronto proti tujezemske- cstalih latinskih republik Amerike bilo prvotno nekako hladno napram Zedinjenim državam, pa | je nastop naše delegacije naredil tako dober vtis, da prevladuje med delegati splošna naklonjenost napram Zed. državam. Konferenca zastopnikov pan-ameriških republik je včeraj sklenila, da bo zborovala do 27. decembra. Mehikanski in argentinski delegati nameravajo staviti predlog, da se posreduje v Španiji in da se neha španska civilna vojna. rnu militarizmu in imperializmu. V dvorani, kjer zboruje pan-ameriška konferenca, je nastal silen aplavz, ko so delegatje Ze-dinjenih držav, Peru in argentinske republike poudarjali, da mora biti Amerika, južna in severna, zedinjena in pripravljena za vsak slučaj. "Mi iz Amerike," je poudarjal državni tajnik Hull, "nimajo in nismo imeli nikdar slabih in zlohotnih namenov proti pri- Amerikanci napadeni v Memelu. Nemci gledajo po novih deželah. V Latviji obsedno stanje Memel, Litvinska, 12. decembra. Kot je videti ne bo dolgo, ko bo pripadel Memel okraj, ki spada sedaj pod Litvinsko, faši-stovski Nemčiji. Nemci so v okraju dolgo časa vršili propagando, ki je včeraj pokazala sadove. Vršile so se volitve za državni zbor in izmed 29 poslancev jih je bilo 26 izvoljenih; ki so pristaši nacijev. Litvinska vlada je sicer v Memel okraju proglasila obsedno stanje, kar pa ne bo dosti pomagalo. Memel okraj, ki ima 1093 kvadratnih milj, je bil svoječastno nemška last, toda ga je Liga narodov leta 1923 prisodila Litvin-ski. Odtedaj so Nemci tam širili silovito propagando, da pridobi- jo malo deželo. Kakor hitro je bil včeraj naznanjen rezultat volitev, so začeli židje bežati iz Memela v Kaunas, ki je glavno litvinsko mesto. Takoj po volitvah se je začelo po Memel distriktu silovito pro-ti-židovsko gibanje. V Memelu samem je bil napaden tudi neki ameriški časnikarski poročevalec Robert Sellmer. Sellmer je bil napaden od treh stražnikov, ker ni hotel na ulici cddati pozdrava za Hitlerja. Računa se, da ne bo dolgo, ko bo Hitler proglasil Memel za nemško posest. V okraju prebiva nekako 600,000 ljudi, ki se bodo morali priključiti Nemčiji. Litvinska protestira ,toda pomagalo ne bo nič. Darilo Roosevelta ameriškemu narodu Washington, 12. decembra. Predsednik Roosevelt je sinoči naznanil, da preide po njegovi smrti njegovo posestvo v Hyde parku v last ameriškega naroda. Poleg hiše, kjer sedaj stanuje predsednik, kadar pride iz Washingtona, se zgradi nekak muzej, v katerem bodo shranjene vse uradne in neuradne listine iz njegove predsedniške dobe in ki bodo ogromnega pomena, za znanstvene kroge. Roosevelt je pripravljen prispevati k zgradbi takega muzeja ves denar, ki ga je in ki ga bo dobil za svoje spise v javnosti. Roosevelt je izjavil, da dokler je živ, bi rad živel na svojem posestvu v Hyde parku, potem pa naj preide posestvo, h kateremu spada 100 akrov zemlje, v narodno lastnino. Da je Roosevelt skrbno zbiral vse uradne listine tekom svojega uruda je silne važnosti. Večina predsednikov pred njim je odnesla enake spise s seboj iz Bele hiše, drugi so jih prodajali za drag denar, tretji so jih dajali svojim otrokom, a mnogo spisov so "požrle podgane," kot se izjavljajo univerzitetni profesorji, ki trdijo, da imajo ameriški zgodovinarji in ameriški nm od od tega silno škodo. VOLITVE SO BILE UGODNE ZA VLADO V JUGOSLAVIJI Belgrad, 12. decembra. Pri nedeljskih volitvah za državni zbor je stranka ministerskega predsednika Milana Stojadinoviča dosegla lepe uspehe. Dobila je večino v vseh okrajih, razven na Hrvatskem. Računa se, da bo stranka ministerskega predsednika imela vse skupaj 60 odstotkov vseh državnih poslancev. Očividno so ljudje odobravali politiko dr. Stojadinoviča, ki je bila zadnje čase prijateljska napram sosedom. Vsega skupaj je glasovalo nad 4,000,000 ljudi in kandidatov je bilo 2,000 za 376 sedežev v parlamentu. Tri stranke so nastopile pri volitvah: stranka Stojadinoviča, stranka hrvatskih neodvisnežev pod vodstvom dr. Mačka in stranka po imenu "Zbor," v kateri se zbirajo fašistični elementi. Fašistovska stranka je dobila jako neznatno število glasov. Sto-jadinovič je nastopal z geslom: en kralj, ena država, en narod. Dr. Maček pa: en kralj, ena država in trije narodi." Stranka dr. Stojadinoviča bo na podlagi sedanjih rezultatov upravičena do treh petin poslanskih sedežev v parlamentu. Proti Nemcem New York, 12. decembra. New-bord Morris, ki je predsednik testne zbornice v New Yorku, je včeraj izjavil, da se uprava mesta New York resno peča s pred-logom, da se pristanišče mesta New York zapre za vse nemške Parnike. Dočim ima mestna uPrava v New Yorku deloma to Pravico, pa bi morala tozadevno tudil zvezna vlada v Washing-tonu dati svoje dovoljenje. Andrica slike Theodore Andrica od The Cleveland Press bo kazal slike, ki jih je vzel v Evropi, v torek, 20. dec. v Jugoslov. del. domu v West Parku. Vstopnina je prosta. Predsednik. Prestal operacijo V Womans bolnišnici je srečno prestal operacijo Mr. Jos. Lozar, 1058 Addison Rd. Obiski zaenkrat niso dovoljeni. Društvo Danica Nocoj se vrši gl. seja društva Danica št. 11 SDZ. Vse se ..... udeležijo. — Predsednica. Letna seja članice podružnice št. 15 SŽZ so vabljene, da se udeležijo letne seje v sredo zvečer po pobožnosti v Newburgu. Na pogreb Na pogreb brata Mihaela Pav-letiča, je dospela iz Chicaga Mrs. Filipina Lavrič. Mrs. Glavich v bolnici ( Glavičeva mama iz Schade Ave,, so bili ponovno prepeljani V Charity bolnišnico. Nahajajo se v sobi št. 406. Obiski so dovo-• Ijeni. želimo ji, da bi kmalu okrevala. Lažnik je mrtev Springfield, Mo., 12. decembra. Tu je umrl bivši detektiv, velik prijatelj predsednika Hardinga, eden največjih sleparjev, lažnjivec prve vrste, Gaston Means. Umrl je v zaporih, kamor je bil poslan, ko je izvabil od Mrs. McLean $100,000 pod pretvezo, da so mu znani lopovi, ki so odpeljali Lindbergh otroka. -o- Nove uradnice Podružnica št. 32 S. ž. Z. je izvolila sledeči odbor za 1939: predsednica Terezija Potokar, podpreds. Ester Jamnik, tajnica Louise Recher, blagajničarka Karoline Kaliope, zapisnikarica Frances Perme, rediteljica Terezija Zdešar. Zastavonošinja Ana Mikovich. Pregledovalke knjig Margaret Jamnik, Kristina Fi-lipčič, Mary Vodičar. Zastopnice za faro sv. Kristine: Terezija Potokar, Josephine Jamnik, Molly Krall, Antonija Nemec in Mary Luzar. Seja Redna seja Gospodinjskega odseka S. N. Doma na Recher Ave., se vrši v torek 13. dec. ob 7:30 zvečer. Vabljene so vse članice, da so gotovo navzoče, radi več važnih, ukrepov za prireditev 31. dec. Apelira se tudi na ostale, da pristopijo, katero veseli. — Taj. Dvanajsta obletnica V sredo 14. decembra se bo ob 6. uri zjutraj brala sv. maša za-dušnica za pokojnega Johna Zla-torepca v spomin dvanajste ob letnice smrti. Sorodniki in pri jatelji so prijazno vabljeni.- Italija svari Francijo o čeških napakah Rim, 12. decembra. Virginio Gayda, ki govori in piše mnogokrat za Benito Mussolinija, je včeraj napisal, da ako Francija ne bo poslušala italijanskih zahtev po Korziki in Tuniziji, da zaide s tem v težko zmoto. Gay-da očita Francozom, da so privolili v razkosanje čehoslovaške, ne da bi dvignili en sam glas protesta, toda protestirajo sedaj, ko Italija zahteva zase "svoje pokrajine." Francija je s tem naredila veliko zmoto, ki se bo maščevala nad njo. Obenem poroča laško časopisje, da je Francija začela s pogonom Italijanov v francoskih kolonijah. Iz Pariza se pa poroča, da je francoska policija našla na treh krajih mnogo skritega orožja, o katerem se je dognalo, da je last gotovih Italijanov. V bližini Pariza so dobili skritih v nekem hlevu 6,000 nabojev za strojne puške. Naboji so bili nemškega izdelka, v --o- Za 32-urno delo Flint, Mich., 12. deeembra. člani v Chevrolet in Buick tovarnah, ki spadajo v unijo avtomobilskih delavcev, so včeraj odgla-sovali, da se vpelje v omenjenih tovarnah 32-urni delovnik. Sedaj delajo delavci 40 ur na teden. Ako se vpelje delo po 32 ur na teden, bi bilo zaposlenih na-daljnih 6,000 delavcev, ki so sedaj brez dela in katerim preti zguba senioritetne pravice, kajti brez dela so že eno leto. Predsednik unije se je izjavil, da ko bodo ta teden delavci v Buick in Chevrolet tovarnah delali 32 ur na teden, da bodo prenehali z delom in nastavili pikete okoli tovarne, da nihče izmed sedanjih delavcev ne bo mogel na delo. Kaj pa mi? Zadnje dneve smo čitali, da Italijani zahtevajo fran-ccsko kolonijo v Afriki, Tunizijo za sebe, rekoč, da prebiva v Tuniziji 95,000 Italijanov. In pri tej laški nesramnosti se v Evropi ni dobil en sam državnik, ki bi Lahom vrgel v obraz, da se nahaja danes v laški "suž-njosti" do 800,000 Jugoslovanov in nekako 500,000 Nemcev. Zakaj svoboda in neodvisnost za 95,000 Italijanov, dočim se popolnoma molči o svobodi 800,000 sinov in hčera jugoslovanskega naroda? Kje so francoski in angleški državniki, ki bi se potegnili v očigled nesramnih laških zahtev za tako lepo število našega naroda, ki mora v sužnjosti Italijanov prenašati vse gorje, dočim je onih 95,000 Italijanov v francoski Tuniziji skoro popolnoma svobodnih? -o- Ukrajinsko vprašanje dela skrbi Evropi Paris, 12. decembra. Ukrajinsko gibanje za neodvisnost 40,-000,000 Ukrajincev, ki se nahajajo danes deloma pod sovjetsko Rusijo, deloma so pripadniki Poljske, je začelo vznemirjati Evropo. Odmevi gibanja za neodvisnost so se naj prvo pojavili v francoskem parlamentu. Poljaki so. se baje nekako približali Nemčiji, ker se boje Ukrajincev, dočim je znano, da Nemčija sama gleda, da dobi vsaj večji del Ukrajine pod svoje gospodstvo. Nasprotniki francoskega ministerskega predsednika Daladier-ja so včeraj vpraševali v parlamentu, če je Daladier še vedno "ponosen," ker je sklenil mir z Nemčijo in s tem indirektno prodal 40,000,000 Ukrajincev nemškemu fašizmu. Rev. (oughlin poživlja Juder da se borijo proti komunizmu in proti delu bogolajcev Detroit, 12. decembra. - V svo- je židovski vpliv pripomogel, da jem radio govoru je Rev. Chas. Coughlin včeraj pozival poštene in verske Jude, da se pridružijo njegovemu boju zoper komunizem in zoper bogotaje, ki so zlasti v komunističnih krogih najbolj številni. "Ameršiki židje," je dejal Rev. Coughlin, "ne morejo ostati komunisti, kajti komunizem rodi fašizem, ki je v Nemčiji tako silno udaril Žide." Tekom na-daljnega govora je Rev. Coughlin napadel veliko židovsko organizacijo National Jewish Council. Citiral je dobesedno iz uradne objave te židovske organizacije, v kateri se izraža veselje, češ, da se je v šolah Clevelanda in Bridgeporta v Ohio zatrl vsak sled kristijanstva. "Lenin," je dejal Rev. Coughlin, "se je nekoč izjavil: "dajte mi otroka za trrleta, da mu iztrgam iz srca vero v Boga, in otrok bo postal najboljši komunist. Ali bodo židje v Ameriki temu sledili?" "Chiago, 12. dec. Kardinal Mundelein, nadškof v Chicagu, se je včeraj izjavil sledeče: "Kot ameriški državljan ima Rev. Coughlin popolno pravico izražati svoja osebna mnenja, dasi Rev. Coughlin ni pooblaščen, da prinaša na dan doktrine, kot jih uči katoliška cerkev." -o- Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po številnih naših naselbinah V Gilbertu, Minn., so imeli 6. Peter Martinec, L'Anse, Mich., decembra mestne volitve in izvo- je pri volitvah v novembru kan- Pijani Indijanec V Medina Ohio se je indijanski glavar "Veliki pes" tako pošteno nasrkal žganja, da je podivjal in začel divjati po mestecu. S seboj je imel tudi dva revolverja, s katerima je začel streljati proti WPA delavcem, ki so zbežali na vse strani. Zadel seveda ni ničesar, ker so se mu roke preveč tresle, toda vzelo je štiri pomožne šerife deset minut, predno so pijanega glavarja ukrotili. Na operacijo Z Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Mt. Sinai bolnišnico gdč. Alice Alič, 1209 E. 167th St. Podvreči se je morala operaciji, katero je srečno prestala. Nocoj na seji Tajnica društva Marija Magdalena št. 162 KSKJ naznanja, da se bo nahajala nocoj večer med 6. in 7. uro v stari šoli sv Vida v svrho društvenih zadev. Louis Grdina poje Naš odlični baritonist Mr. Louis Grdina, je bil povabljen, da nastopi danes večer pri dobrodelni prireditvi v mestnem avditoriju, ki se vrši pod avspico The Cleveland Press. Glavna atrakcija bo pa Jack Benny, poznani radio humorist, ki je osebno prišel v Cleveland, da bo nastopil, pri tej prrieditvi. Vstopnina je samo 25c. Samo najboljši talenti so bili izbrani in Louis Grdina je bil izbran izmed 700 tekmovalcev, ki so ponudili svoje sodelovanje. Ves preostanek te prireditve gre za nakup božičnih daril revnim družinam. Podružnica št. 10 Podružnica št. 10 S. ž. Z. ima sledeči odbor za 1939: predsednica Louise Milavec, podpreds. Mary Urbas, tajnica Frances Sušel, 726 E. 160th St., blagajničarka .Filomena Sedej, zapisnikarica Jennie Koželj! Nadzornice: Agnes Pire, Louise čebular in Mary Zalar. Seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. Zadušnica Za pokojnim Josphom Kužnik se bo brala sv. maša v sredo ob pol 8. uri v cerkvi sv. Vida ob priliki pete obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Dospeli iz domovine Iz domoyine so te dni dospeli sledeči: Franc Gartroža, ki je prišel k svoji materi Mrs. Uršula Gartroža na 958 E. 70th St. Mati in sin se nista videla 27 let. Dospela je tudi Mrs. Amalija Durn k svoji sesti i Mrs. Louis Mrmolja, 780 London Rd. Nadalje je prišel dr. Tomislav Fi-ris iz žumberka, Hrvatska. Dr. Firis je novi župnik hrvatsko-grško cerkve sv. Nikolaja na 36. cesti in Superior Ave. Vsem no-vodošlecem iskren pozdrav v naselbini. Za omenjene potnike je preskrbela vse potrebno potniška tvrdka Mihaljevich Bros. Za poravnavo dolga Narodna demokratska stranka bo imela kot običajno dne 7. januarja takozvani Jackson Day banket, ko se po vseh večjih mestih dežele zberejo demokrati in prispevajo za poravnavo dolga stranke. V Washingtonu bodo imeli demokrati banket, h kateremu bo znašala vstopnina $100, v New Yorku bo vstopnina $50, dočim bo po drugih mestih "samo" $25.00. Na ta način upajo izbrisati dolg stranke, ki znaša nekako $175,000. Mati ubijalka Iz Bryan, Ohio, se poroča, da je tam 32 letna Mrs. Nona Golt-zenleuchter ubila stanovalca v njeni hiši 42-letnega Verna Eck. Med njima je baje vladalo ljubezensko razmerje. Potem ko je nesrečnica ubila Ecka, je sprožila orožje proti sebe in pozneje umrla na potu v bolnišnico. Morilka je mati dveh mlajših dečkov, katera je poslala iz hiše, predno je izvršila težki zločin. ljena sta bila dva Slovenca v mestni odbor, namreč Frank J. Indihar z večino 213 glasov in Jos. Potočnik z večino 198 glasov. Zdaj so štirje Slovenci v mestni zbornici. Rojaku J. Brenku iz Gilberta, Mich., je pri delu pri WPA zlomilo roko in dve rebri. Nahaja se v bolnišnici. V Ely, Minn., je preminula Agnes Seliškar, soproga dobro poznanega Jožeta Seliškar j a, v starosti 82 let. Doma je bila od Kamnika na Gorenjskem. Ko je ležala na mrtvaškem odru, je mrtvoud zadel njenega zeta Johna Somraka, ki je drugega dne tudi umrl. Somrak je bil star 59 let in doma iz Velikih Lašč na Dolenjskem. V Calumetu, Mich., je preminula Ana Likovič, rojena Puhek, stara 75 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriki, ves čas v Calumetu, je živela 52 let in zapušča moža Matha, tri sinove in pet hčera. Pokojnica je bila ena prvih in sedaj že redkih naseljeni: v tem kraju. V Claridge, Pa., je umrl za srčno kapjo Jos. Jardaš, star 64 let in rojen v Kastavu na Primorskem. Pokojni zapušča ženo. didiral na demokratski listini za registrarja zemljiških listin. Bil je izvoljen z večino dveh glasov. Dobil je 2081 glasov, njegov nasprotnik Sicotte pa 2079. Nasprotnik je zahteval ponovno štetje glasov, ki je bilo končano šele pred nekaj dnevi in rezultat je, da ima Martinec tri glasove večine, nakar je bil uradno proglašen izvoljenim. V Fairportu, Ohio, sta Josephine Zaje in Louis Grželj dobila iz domovine žalostno vest, da je v Gorenjah pri Postojni umrla njuna mati Jožefa Grželj, stara 73 let. V Ameriki zapušča omenjena dva, v domovini pa še dva sinova in tri hčere. V Pittsburghu je bil 3. dec. nekak "slovanski kongres" proti fašizmu, na katerem je bilo 347 delegatov, med njimi samo štirje Slovenci. Pittsburški sldven-ski komunistični list je poročal, da bo to "najsijajnejši shod vseh shodov, toda je bilo na njem zelo, zelo žalostno. V Eagle Nest, New Mexico, je nreminul Alojz Arko, ki je bil rojen leta 1875 v vasi Vinice pri Sodražici in je prišel v Ameriko pred 32. leti. Ranjki zapušča v Ameriki enega brata Leona. Društvo Ribnica Društvo Ribnica št. 12 SDZ je izvolilo sledeči odbor: predsednik Frank Virant, podpreds. Math Križman, st., tajnik Jos. Ban, 1218 E. 169th St., blagajnik Andy Si dar, zapisnikar Jos. Durja-va. Zdravniki dr. F. J. Kern in ostali slov. zdravniki. Zastopnik za del. sejo SND Fr. Žagar, za Klub društev Andy Sadar, za Prosv. klub Fr. Stare, za federacijo SDZ Fr. Virant, Fr. Žagar in A. Kaušek, zastopnik skupnih društev sv. Vida Math Križman st. Seje vsak drugi petek v mesecu v SND soba št. 4, staro poslopje. Društvo Valentin Vodnik Glavna letna seja dr. Valentin Vodnik št. 35 SDZ se vrši v sredo 14. decembra v Jugoslov. del. nar. domu v West Parku. Seja se prične ob 7. zvečer. Volitev uradnikov. Pridite vsi! Zadušnica Za pokojnim Frank Laurich se bo brala sv. maša v sredo 14. dec. ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida ob priliki četrte obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Društvo žužemberk Samostojno podp. društvo žužemberk'je izvolilo sledeče uradnike za 1939: predsednik Frank Jerič, podpredsednik Andrej Skerl, tajnik in zapisnikar John Ubic, 1426 E. 55th St., blagajnik Joe Slogar st., računski pregle-dovalci: John Kastelic in Joe Slogar Jr. Zastopnika pri blagajni John Zaverl in Andrej Skerl, zdravnika dr. Oman in dr. Perme. Zastopnik za S. N. Dom in Klub društev: John Ubic. Dvorane in seje ostanejo kot je bilo dosedaj. V Florido Adolph Smreker Jr., 6411 St. Clair Ave., je bil poslan v Florido za dva tedna. Opraviti bo imel v trgovskih zadevah, pa tudi nekoliko zabave bo zraven. Mr. Smrekarja je poslala tja The Oster Co., kjer je zaposlen. Uspeh in srečno pot! "Kanarčki" Nocoj 13. dec. se vrši letna seja mlad. pev. zbora "Kanarčki" ob 8. zv. za starše, za mladino pa ob 6:30. Udeležijo naj se starši in mladi radi važnosti seje in volitve odbora. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME •117 St. Clair Avenue _Published SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio dally except Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.__ No. 291, Tues., Dec. 13, 1938 Jas. Rotter, Cleveland, O.: Naše gore in planine Kako dolgo bo to šlo? Nemška vlada opravičuje svoje brutalne izbruhe proti židovskemu prebivalstvu v rajhu s tem, da so ti izbruhi po-ponoma notranja zadeva Nemčije in da torej nima nihče pri tem besede. Na enak način je nacijska "opravičila" tudi svoj nastop napram čehoslovaški republiki, ko je pogoltnila sko-ro eno tretino sosednje svobodne države in pri tem zatrjevala, da je to nemška notranja zadeva. To je povsem nov način od strani ene države posredovati pri svojih sosedih in ta način nikakor ne more kaj dobrega prinesti Evropi. Prej ali slej mora izbruhniti na ta ali oni način. Nemogoče ie tc tehniko modernega roparstva napram neodvisnim državam priznati kot "notranje zadeve" ene države. Odkar so evropski državniki, zlasti laški, francoski, angleški in nemški, podpisali zloglasno pogodbo v Monako-vem, je videti, da se poseganje ene države v razmere druge, širi, nadaljuje. Gotovo je, da posledice ne bodo izostale. Iz Berlina se je pričel širiti nauk, da so nacijski državniki ustvarjeni in pooblaščeni dopovedovati drugim narodom in državam, kako se morajo obnašati, kako morajo voditi svoje notranje zadeve. In če ti narodi ali države ne storijo tako, kakor prihaja povelje iz Berlina, tedaj — da, tedaj se rabi — silo. Hitler ni bil samo toliko drzen, da je sel in povedal Čehom, kako moraio voditi svoje notranje zadeve, namreč, da izročijo eno tretino svoje dežele njemu — pač pa je v Mona-kovem zabrusil tudi zastopnikom mogočne Anglije v obraz, kako mora nastopati Anglija v svojih notranjih zadevah, ako želi, da bo živela v prijateljskem razmerju z nacijsko Nemčijo. Hitler je zaporedoma napadel enega kot drugega angleškega državnika radi njih izjav in je šel v resnici tako daleč, da je povedal, da angleški državniki ne morejo govoriti, kako naj se vodi usoda njih lastnega naroda, ako to slučajno nacijski vladi v Berlinu ni po volji. Tako diktiranje od strani fašistovskih nemških prenapetežev je pa nalezljivo, kot smo prav te dni doživeli. Oglasila se je Italija in povedala Franciji, katere kolonije sme francoska vlada imeti in katerih ne. Itafija mora imeti Tunizijo, Korziko in druge francoske kolonije? Zakaj, tega ne povedo, razven, da pravijo, da je laška notranja zadeva. Na enak način kot je Hitler povedal Čehom, da nikakor ne morejo imeti Sudetov. Italija je mnenja, da mora razdeliti francosko oblast med naselbinami, tako da zadosti svojim imperialisitčnim težnjam. In kakor hitro je Italija prišla z zahtevami na dan napram Franciji, se je zopet oglasila Nemčija, ki je to pot pograbila romunsko državo. Zgodilo se je, da je bil na Romunskem ubit nacijski izzivalni zastopnik, vodja romunskih fašistov, neki Codreanu. To je seveda popolnoma romunska zadeva, kajti Romunska kot neodvisna država bo vendar imela pravico streljati prekucuhe in veleizdajalce v okvirju svojih mej. Toda Hitler je izjavil, da je to notranja zadeva Nemčije in da Romunska nima pravice soditi svojih lastnih državljanov! Ker se je Romunska postavila proti Nemčiji, je postala predmet najbolj sramotnih napadov od strani nemškega na-cijskega časopisja. Da, nemško časopisje je odkrito in javno ščuvalo Romunce, da se uprejo svoji vladi in jo strmoglavijo. Nemško časopisje stoka in žaluje radi preganjanja fašistov na Romunskem, ob istem času pa ne vidi židovskega preganjanja, ne vidi katoliških žrtev v Nemčiji, nepoznana so kencentracijska taborišča v Nemčiji. Romunska je nekaj naredila, kar ni všeč Hitlerju, torej mora biti kaznovana! Nemci so seveda pričakovali, da bodo fašisti na Romunskem ustvarili položaj, da Nemci lahko posredujejo kot so to storili na Češkem. Ker se pa jim to ni posrečilo, so dvignili sedaj krik, češ, da je položaj na Romunskem nemška notranja zadeva! To je nova metoda državništva, metoda, ki nikakor ne more pripeljati do miru med narodi. Ta metoda bo imela najbolj strašne posledice v Evropi. Ako ta metoda ne bo takoj uničena, tedaj se bo mapa Evrope popolnoma spremenila. Svet nikakor ne more ostati miren, ako je zadeva vsake svobodne države — notranja zadeva nemških nacijev. Kako lepe besede imajo naši pesniki, kadar opisujejo naše gore, naše planine. Kako dušno in srčno koprnenje so izražali v svojih opevih, kadar jih je fantazija popeljala na vrhove planin. Saj le na visokih planinah se človek duh razprostre in razma-je, kjer se v večnem vsemirju počuti tako svobodnega in prostega. Tudi moje misli so pohitele danes v naše sinje planine in tudi jaz jim zapojem: Le imejte krasne svoje vi ravnine in vrte, dajte mi planine moje,# dajte moje mi gore. V strmih, včasih nedostopnih pečinah rastejo planike, naše slavne planinske rože. Kadar smo se odpravili, da jih gremo nabirati, smo šli že večer prej v planine, kjer smo prenočevali v kaki pastirski koči. V ranem jutru smo se pa napotili naprej, da sme bili vrh gore še pred sončnim vzhodom. Kajti nič ni bolj očarljivega, kot gledati z vrha gore, kako priplava zlato sonce počasi izza obzorja. Med potjo se je pripetilo, da človek vidi tudi divjega petelina ali ruševca, kot mu pravijo. Seva so to redki slučaji, kajti divjega petelina je zelo težko zalezti. Ruševec je znamenit po svojem lepem perju v repu. To perje nosijo fantje v starem kraju za klobukom, če jih je obrnil naprej, je to pomenilo, da kliče na korajžo druge fante. In tako je šel marsikak, preveč korajžen fant od maše brez klobuka. Pa ne verjamem, da so na svetu besede, s katerimi bi se mogle zadostno napisati krasoto naših planin. To more človek videti in uživati sam. Ko stojiš v jutranjem polmraku vrh planine, in pogledaš v doline pod seboj, so te že vse zavite kot v nekako meglo, kot bi gledal pod seboj sinje morje. Iz tega morja se vidijo le hribi in homci, kot otočei sredi morja. Ko pa začne plezati sonce višje po nebeškem svodu, začne tudi megla izginjati v dolinah. Kmalu se prikažejo vitki stolpi in bele cerkvice in zatem pu naše slovenske hišice, vasi, trgi in mesta, ki so posejana v ravnini pod teboj. Krasen je razgled s planin, odkoder vidiš skoro polovico Slovenije. Ko se sonce upre s svojimi žarki v našo bistro Savo, se ti zdi, kot- bi se vil po zelenem polju srebrn trak, ki ovija našo prelepo deželo. čudno je, da naši Amerikanci, ki gredo s svojimi, tu rojenimi otroci, pogledat staro domovino, ne gredo vsaj za en par dni v planine. Tu bi dobili otroci užitek, ki bi ga nikdar ne pozabili, posebno še oni iz naše ravnine v Ohio, kjer otroci nikdar ne vidijo večjega hriba. Potem bi šele otroci vedeli, kako krasna je domovina njih staršev. Pri plan-šarjih, to so pastirji v planinah, bi dobili pa gorenjsko špecialite-to, gorski masunjak, ki ga ne znajo nikjer drugje na svetu tako okusnega skuhati kot naši pastirji v planinah. Nabiranje planik je zelo ne-vt rno, ker rastejo v strminah in človek postavi dostikrat za eno venskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pridite poslušat, ko bodo zapeli pesem o naši planinski roži: če v daljnem tujem sveti zapre mi smrt oči, ohrani Bog te v cvet j i planinska roža ti. -o- Naložila mu je južino na salo o neprestanih pritožbah krožnik in potiskala dečka k ^ in pravih zmešnjavah po kol- Mati in sin .__ - i' 7 Boža Nikčevič iz Stubice je ženi] hčerko. Vse je bilo pripravljeno za sijajno svatbo. V bolnišnici pa je imel sina, ki je umrl ravno dan pred svatbo. Da bi ne pokvaril svatbe, je mrtvega sina pripeljal domov, toda ga je skril za toliko čas*; da je svatba minila. Potem so imeli pa pogi ebščino. Vsaka reč ob svojem času, je rekel Boža, da ne bo kake pomote. » » » Ameriška vlada je poslala svoje zastopnike v Južno Ameriko, da bi govorili tamosnjim republikam na srce. To je lepo in pametno, vranč je samo ta, da so prišli naši poslanci tje precej pozno, kajti v Južni Ameriki sta že dolgo in zelo aktivni Nemčija in Italija, ki sta Zed. državam izpred nosa srebali smetano trgovinskih odnošujev v Južni Ameriki. Čeprav je bilo šele pet, je sonce že zašlo in večeriti se je začelo tako po tihem, kakor se vedno spomladi malo prej, preden si ptiči začno peti uspavanke — morebiti, preden si začno praviti povesti. Na vasi je bilo mirno. Moški, ki so zjutraj sejali, so zvečer ribarili in so že odšli. Ženske so bile po majhnih pašnikih med skalovjem in so molzle krave. Brigita Gill je bila sama doma. Čakala je na svojega malega sina, ki je imel priti iz šole. Že dobro uro je kasnel in ker mu je bilo šele devet let, jo je zelo skrbelo, kaj, da ga ni; zlasti še, ker je imela samo tega, ki je bil razposajen fantič in vedno narejen k vra-golijam. Zamujal je šolo, lovil klene ob nedeljah in gradil kamnitne "gradove" v visokem pečevju nad vasjo. Obetala si je, da ga bo pošteno oštela in nabila, ko bo prišel; hkrati .ji je srce tolklo od bojazni in ob vsakem glasu se je zdrznila, stekla k vratom in gledala po vijugavi poti, ki so jo večerne sence že zameglile. Marsikaj se utegne pripetiti majhnemu dečku. Njegova južina — suha riba in pečen krompir — je bila na gorkem v pečici med šotnim pepelom "zraven žerjavice na ognjišču; na mizi je bil krožnik, nož in vrček pinjenca. Naposled je od daleč zaslišala veselo vpitje šolarjev in ko je stekla ven, jih je videla prihajati s čepicami v rokah, a ne po poti, marveč preko skal na levi. "Hvala Bogu," je rekla in se silila verjeti, da je zelo raz-jezena. Brž je šla po tanko, usušeno vrbovo šibo, sedla na stol med vrati in čakala na svojega malega Štefana. Ta se je proti dvorišču kaj počasi pomikal; šel je na tesno ob kamnitni ogradi, ki je bil z njo zagrajen zelenjadni vrt, in z levico stiskal k sebi torbo, z desnico pa držal čepico. Bil je rdečeličen, droben fantič, oblečen v višnjev svi-ter in hodnične hlače, ki so se mu na tesno prilegale in segale malo do pod kolen. Bose noge je imel umazane od raznotere nesnage. Obraz mu je bil poten; velike ,krotke modre oči so mu bojazljivo bolščale iz glave. Vedel je, da bo mati huda. Končno je prišel do vrat in povešene glave stopil v vežo. Mati je takoj skočila s stola in ga zgrabila za ramo. Deček j j zakričal, spustil iz rok torbo in čepico in se oprijel njenega predpasnika. Mati je dvignila šibo, da bi ga udarila, a ko je videla trepetajoče telesce, je še sama začela trepetati in spustila šibo. Pripo-gnila se je, vzdignila fantiča in ga začela poljubovati pa solznih oči kričati nadenj. "Kaj le bo iz tebe, kaj le? stolu. Ko se je usedel, se je še ihtil, a si je brž z rokavom obrisal oči in začel pogoltno jesti. Od veselja, da se je imel nasititi, se mu je obraz polagoma ujasnil. Mencal je po stolu,-se udobneje presedel in pozabil, kako se boji matere in da mu jih bo oče jutri naložil. Mati je sedela na pragu, molče pletla in ga izpod dolgih črnih trepavk ljubeče pogledovala. "Kje si se potikal, Štefan?" je vprašala nežno. Štefan je pogoltnil zadnji zalogaj in se z vrčkom v roki obrnil. "Samo žogali smo se," je odvrnil razvneto. "Rdeči Miha pa je pritekel za nami in nas nagnal s svojega travnika, kjer smo se igrali. Strašno smo morali teči in daleč, daleč preko skal, kjer še nikoli prej nisem bil." "Toda ali ti nisem že često pravila, da nimaš hoditi v travnike, da bi se tam žogal?" "Mama, saj jaz tudi res nisem bil za to, toda drugi fantje so silili tja in če bi ne šel z njimi, bi rekli, da se bojim. A oče pravijo, da se ne smem bati." "Seveda, le oče so ti v mar mati pa nič. Jaz se naj samo trapim s teboj! In kaj bi m: bilo storiti, če bi bil padel, in si nogo izvinil, ko si tekel po skalah?" In s predpasnikom si je obrisala solze, ki so ji zalile oči. Štefan se je spustil s stola, stopil k njej in jo objel. "Mama," je rekel, "povedal vam bom, kaj sem videl v skalah, če mi obljubite, da me n« boste zatožili očetu, ker sem se zakasnil in se žogal na travniku rdečega Miha." "Za nič ne bom tiho," mu je odvrnila. "Dejte, mama?' je rekel; "in nikoli več ne bom kasnel, nikoli več, nikoli več, nikoli več.'; "Naj bo, Štefan; pa kaj si videl, moj mali ljubček?" Usedel se je na prag zraven nje in željno pogledal v nebo. Oči so se mu povečale in se zasanjale, obraz mu je postal skrivnosten in zavzet. "Po nebu nad našimi glavami sem videl dirjati silno ve iikega konja," je dejal. "Nobeden od fantov ga ni videl, samo jaz, pa jim nisem nič povedal. Konj je imel sedem repov, tri glave in tolikšen život, da bi naša hiša šla vanj Na svoje lastne oči sem ga videl, res, mama! Potlej se je pognal kvišku in v galopu tekel daleč, daleč stran. Mama, ali ne, da sem videl nekaj prav posebnega?" "Seveda, ljubček," je rekla sanjavo in gledala navdilj v nebo. Na nekaj lepega je morala misliti, ko je imela tako krotke oči. Bilo je tiho. Po jo je Štefan ogovoril, ne da bi se ozrl vanjo: "Mama, kaj, da me zares ne boste zatožili?" "Ne, ljubček, ne bom." "Pridušite se, da ne boste!" "Boš tiho, drobljanec! Poslušaj ptičke. Peti začenjajo Ne, ne bom te zatožila. A poslušaj, kako lepo pojo!" Čisto pri miru sta sedela, poslušala in sanjarila — obad-va. -o amo cvetko svoje življenje na p0magaj, saj nimam srca, i. r/.,t„„„ + it rli + nI ilrr» hnl i , i • i- ...uil« Oo ir n?\!,u jn skus "rdečega" gospodstva gospodarstva. «m»ittttt«iiiiiiiitiiii»iiniitii)iriiii!i»i»t»»»»iiiniiiiiiiiiiiiiiiii::iiiiiiii:iiiiirTTn ŽUTI Fo nemškem izvirniku K. Maya »»»iH»»»nH»»»»»»»»»»»H»i!innmmmwTWtt»»iitn»»»»tmt Prosil sem, da bi si podro bno pripovedovanje prihranili za pozneje, ker da imamo še opravka v hanu, in vprašal, ali je bil handžija sporazumljen z Žutim. "Seveda!" je pravil svak. "Skrivaj so govorili in si šepetali. Handžija nam je zelo nujno svetoval, naj koj odrinemo, voza s tovori da bodeta že prišla za nami." "Zakaj pa bi bili morali takoj odpotovati?" "Ženi ni bilo dobro. Potova-nje jo je utrudilo in v umazanem hanu bi si ne bila odpočila, če bi bila tudi ves dan počivala. Tedaj se je ponudil tisti, ki ga imenujete Žutega, in pravil, da ima v sosednji vasi omoženo sestro, ki bo ženo in taščo z veseljem sprejela pod streho. In tako vabljivo nam je popisal njeno hišo, da smo se vdali. Potovali bi naprej, tovorna voza pa bi prišla drugi dan za nami." "Seveda! Umoriti vas je hotel pa ugrabiti tovor in denar. Kmalu za hanom je krenil voz na levo po planoti. Ali se vam ni zdelo sumljivo?" "Prav nič. Dejal je, da bomo prej prispeli, in cesta da je zelo slaba, bolje da je, če potujemo kar črez." "Kajpada! Pripeljal bi vas jo bil do prvega prepada, voz bi ne bil mogel dalje, postrelil bi vas bil, izropal in treščil v prepad, kjer bi brez sledu izginili." Vsa bleda je vzkliknila gospa Galingre: "Moj Bog, kdo bi si bil kaj takega mislil —! Amazatu smo popolnoma zaupali in tudi isti Žuti je govoril in se obnašal tako, kot da je naj poštene j ši človek na svetu. Kolika milost božja, da ste prišli o pravem času in nas rešili!" "Da, mnogo dolgujemo tem ljudem!" je dejal mož. "Rešili so nas smrti, mene posebej Pa še strašne ječe! In vse premoženje smo dobili nazaj! Besede so preslabe, da bi se*jim zahvalili in ker se življenje vobče ne da poplačati, bomo za vedno njihovi dolžniki." Počasi smo jezdili za vozom. Galingre se mi je pridružil, me zadržal in pravil: "Gospod, šele sedaj vidim, v kaki nevarnosti smo bili! ■Mnogo mnogo ste storili za mene! Prinesli ste mi novico 0 nečaku, rešili ste me iz karu-la in mi vrnili denar, ki o »jem niti slutite ne, koliko ga je bilo, rešili ste mojo družino sh'ašne smrti —. Da ne govo-r'm o denarju, ki ga imajo pri sebi —. Za vse to se moram vam zahvaliti —. Ali naj vse življenje nosim v duši zavest, da Sem vaš dolžnik —. Upam, da mi bodete breme vsaj olajšali. Upam celo, da mi bodete povedali, kako bi mogel pripomoči k vaši sreči. Imate družino?" "Starše in sestre." "So bogati?" "Zelo revni so. Delam za »je upam, da se bo njihov po-]°žaj počasi izboljšal." "Denarja potrebujete, seveda!" "Vsekakor. Pa zaslužim si ga s svojim poklicem. Potopise pišem, razmeroma dobro mi jih plačajo. S tem preživljam sebe in podpiram svoje ljudi." "Tako —? Nujno vas prosim, da smem tudi jaz prispevati k tisti podpori!" "Hvala! Dober človek ste, Pa nočem si pokvariti sreče, ki mi jo daje zavest, da storim, božja volja, — jaz vsaj nisem bil tisti, ki je vodil dogodke. Zvedeli smo, da ste v sili, nudila se nam je prilika, da vas rešimo, pa smo priliko izrabili. Veselimo se, da nam je uspelo, da smo bili orodje v rokah božjih, in to veselje je za nas najlepša nagrada, če sploh smem govoriti o nagradi." "Ampak, gospod, bogat sem bogatejši, nego si mislite!" "Me veseli! Rad privoščim bližnjemu, kar ima. Ako ste bogati, lahko storite mnogo dobrega. Nisem jaz vaš upnik, Bog je. Glavnice mu nikdar ne morete povrniti, obresti pa mu lahko plačujete, ako dobro storite tistim njegovim otrokom, ki so manj obdarjeni z zemeljskimi dobrotami." "To bom storil, da, to bom storil!" je dejal ginjen. "Ampak tudi vi niste bogati —!" "Bogatsvo je različno. Nimam ne zlata ne srebra, pa sem vendar bogatejši ko vi in ne menjal bi z vami." "Gospod, ponosno besedo ste povedali, k molku me sili! Če pa že sami ničesar nočete, pa vsaj dovolite, da obdarim vaše prjiatelje! Vsaj tega veselja mi ne pokvarite!" "Moji tovariši so sami svoji gospodarji. Ne zapovedujem jim, storijo lahko, kar hoče- Vohunstvo "Zdi se mi, da je vohunstvo večinoma pesek v oči. Dvajset let diplomatske službe mi je dalo vedeti, da izgubiš le tiste listine, ki jih pač hočeš izgubiti." "Jaz pa mislim, da preveč lepo vidite," je Webbu ugovarjal Mark Raddeau. "Ne bom rekel, da pisatelji zdaj pa zdaj dogovor, kaj ne? In vi bi mi izdali, kam ga boste skrili? Gospa, glejte, Webb se zares rad igra z nevarnostjo! Ali bi ga malo kaznovala?" "O, gospod Webb že ve, kaj dela! Predvsem naju bo imel za norca in potem . . ., stavila bi, da nama bo Webb le od daleč pokazal svoj zaklad!" "Motite se, gospa! Ne le, da vam ta zaklad, kakor pravite, pokažem! Celo v vaše lepe, bele roke ga položim za preveč fantastično pišejo o tej zadevi, vendar, kar zmorejo ajj dva vohuni, prekaša časih najbuj ! nejšo fantazijo!" Diplomat je brezbrižno od-; pel suknjič, vzel iz listnice "Prav, Raddeau! Hočem le ; majhn0> modro, z vrvico pre-reči, da trezen človek, ki mo-' an0 kuverto in jo s poklo-ra varovati kako tajnost, ve-|nom dal gospe. Smehljaje se dno misli na to, da jo varuje." , -e Aidina yrfela kuverto v ro- Za hrbtom diplomatov sta se polkovnik Seyler in njegova ki in si jo prav po žensko zvedavo ogledovala. Preden jo je ka r je moja dolžnost. Ne re- šujem ljudi za denar. Poglavitno pa je, da niste meni ničesar dolžni. Recite, da Je liil., sreča, slučaj, usoda, "Me veseli! Ne bodete jim torej branili vzeti, če jih obdarim?" "Ne. Vem, da bi vas žalil. Storite, kar mislite, da je prav! Upam, da bodete sami našli pravo pot, kajti tovariši imajo nekatere posebnosti in zelo razvita samozavest ni najmanjša med njimi." "Zato vas prosim, da mi poveste, kako. bi se vsakemu posebej lahko oddolžil! Anglež." "— ne pride v poštev. Lord je, milijonar. Če mu odkritosrčno stisnete roko, mu bodete bolj ustregli ko z najdragocenejšim darilom. Sicer pa ni vaš upnik. Saj smo tudi njega rešili." "In Očko —V "Njegova hčerka je omože-na z Islo. Maflejevim sinom. Poznate ga —. Preskrbljen je z vsem za življenje. Tudi za na pot ga je zet bogato založil z denarjem. Razen tega je Črnogorec, denarno nagrado bi smatral za miloščino, še užaljen bi bil." "In kako je s Halefom?" "Ubog beduin je. Njegova mlada žena je vnukinja arabskega še j ha, ki pa ni bil nikdar Rothschild." "Mislite, da bi ga razveselil z denarjem?" "Da. Če mu ga ne ponudite naravnost, ampak ga poklonite v znak spoštovanja njegovi ženi vseh žen in cvetlici vseh cvetlic,' mu omogočite, da se bo ponosno vrnil domov in vedno mislil na vas." "In Omar?" "Je še večji revež. Z očetom sta bila vodnika črez šott Dže-rid, kar je strašno nevaren posel. Sam sem si izkusil. Vaš Hamd el-Amazat mu je na šottu ustrelil očeta, da bi naju s Halefom pogubil, ki sva ga zasledovala. Omar jo zapusti domovino in šel za morilcem, da maščuje očetovo smrt. Iz Tunizije je, mislite si, potoval črez Saharo, iskal morilca po otokih, po Mali Aziji in prišel v Carigrad. Tam se je pridružil nam in prepotoval vso evropsko Turčijo, — brez denarja, brez opreme in brez sredstev! Neverjetna drznost! In danes bo zadostil svoji prisegi, ločila se bova, brez sredstev bo ostal v tujini, niti toliko ne bo imel, da bi se vrnil domov. Lahko bi mu sicer nudil to&ko, da bi se nasitil, ampak, hm —!" (Dalje prihodnjič) "Tedaj," je dejal Webb odločno, "bi bil moral, dasi bi mi bilo hudo, streljati na vas." "Šli so dalje; oba moška vštric, Aidina pa za njima. "Torej," je Webb spet povzel pogovor, "dejal sem, da' bi vama brez pomisleka tudi povedal, kam bom to listino zvečer dal. Saj sta se bila pri - LlilVU prijateljica Aidina naglo spo- J dala nazaj; si j0 je močno pogledala, v znak sporazumeva-1 tisniia na prsi, Koj nato je nja. Družba je odhajala iz ho- j imel Webb svpj0 listino spet v tela "Imperator," kjer so ime-| rokah li v mali dvorani družaben se-i «ZahValjeni za zaupanje, go-stanek. Polkovnik Seyler je v'spod Webb! Toda, pomislite, drevoredu parka pridržal ko- i -e bi bila zdajle ušla?" rak, da bi zaostal z Aldino in i «Jaz gem veiik prijatelj Webbom. j športa . . » "Tako po malem se ze stri- me pa je ne bi m0gli njam z vami, Webb, vendar mi- ujeti ?" slim, da nihče ne more zmeraj in pod vsakim pogojem očuva-ti, kako listino, ki je bila njemu v varstvo izročena. Iz svojih lastnih izkušenj bi vam mogel povedati . . . Mogoče mislite, če kdo vedno tisto listino pri sebi nosi, da . . •" Seyler je obstal in se poigraval s svojo palico. Aidina je raz-nršljeno zrla na drevesa, ki jih je večerna megla zavijala v pajčolan. "Ali hočete praktično prispodobo, Seyler?" je vprašal Webb, "Glejte, že od davi no- j sim neko listino s seboj, ki ni : na vsem svetu prepisa od nje. j Besedilo nekega dogovora je, j čigar poznanje bi nekomu j a-1 ko koristilo . . ." Pri teh bese- i dah je Webb .j^.ko pomembno pogledal polkovnika. "Za to listino jamčim s svojo častjo in celo z življenjem spričo svojih predstojnikov! No, Seyler, morem pa povedati vsakomur, tudi vam, ki ste inozemec, kam bom drevi in čez noč dal to važno listino." Seyler mu je šegavo zapretil s prstom, rekoč: "Bodite previdni, Webb, vaše početje je nevarno ... To je pomorski meni doma . . ." "Doma? Ali imate take važne listine kar doma?" "Seveda! V pritličju, na vrt-j ni strani, imam svojo blagaj-nico, celico brez oken. Stene so za meter debele in z jeklom obložene. To oklopno celico si je dal prejšnji hišni lastnik— pač čudak'! — vzidati v vilo, ki se je le z očmi radoval svoje bogatije, nato pa je od lakote umrl. To celico sem dal po nekem hudem zločincu preiskati. Osem in štirideset ur je moral naporno delati, da je mogel vdreti vanjo ... Ali sta zdaj prepričana, da bo listina dovolj na varnem t' "Nobene odprtine nima, pravite?" "Nobene, to se pravi, majhno zračno lino s premerom tridesetih centimetrov. Torej veste, da se tu skozi pač nihče ne more prikrasti noter. . . ." "Brez dvoma," je pristavila Aidina. "Skozi trideset centimetrov ozko lino se pač ne more noben človek splaziti . . ." Ali se je le tako dozdevalo, ali pa je bil Aldinin glas, resnično porogljiv? Webb jo je za nekaj hipov ostro pogledal, nato je skimozgnil z rameni in se nasmehljal. Vsi trije so pospešili korake in so kmalu došli druge člane družbe. Lt en era I I srn et Inonu; 'predsednik turške republike, ki je bil imenovan v ta urad namesto umrlega Kemal paše. Polkovnik Seyler in Aidina sta stala na Webbovem vrtu v varni senci grmičja. Aidina je imela na vrvici svojega psa, ki jo je že pet let spremljal po vseh sijajnih evropskih hotelih. Plemenita žival je nepo-trpežljivo vlekla za povodec. "Kaj kanite storiti?" je za-šepetal Seyler. "Zakaj stoji-va tu?" "Saj bi vendar radi zvedeli vsebino modre kuverte, ali ne?" "To vendar ni mogoče, Aidina! Saj veste, da je listina tu notri:v tej jekleni celici, ki bi jo mogle predreti le topovske krogle! Kako bi se torej mogli polastiti listine?" Aidina ni odgovorila. Pri-pognila se je, spustila psa z vrvice in si pritisnia njegov smrček na prsi. Seyler je ves nemiren dejal: "Dajte, pustite vendar psa in mi rajši odgovorite! Kaj nameravate? Poj diva rajši! Če naju kdo tukaj dobi . . . Saj menda vendar ne mislite, da bi mogli skozi tisto lino . . ." "Jaz ne, a moj pes bo to opravil . . ." Sklonila se je, prijela psa in ga odvedla k zidu, ki je bil obrasel z ovijaka-mi. Ondi mu je z roko pokazala okroglo lino v steni in mu nekaj zašepetala. Kot bi trenil, je šinil pes po steni navzgor. Slišati je bilo prasketanje vejevja in videti psa, ki je izginil skozi lino. "Zdaj pes išče," je rekla polkovniku. "Kakšna blaznost! Če je pes še tako izvežban, vendar ne bo mogel najti vprav te kuverte?" "Nemara jo bo pa le! Ko mi je bil Webb dal kuverto, sem si jo bila pritisnila na prsi . . ." "In?" "Odtlej dehti kuverta po dišavi, ki jo kak človek komaj zazna, ki jo bo pa pes izmed tisočerih drugih vendarle spoznal ... Če ni listina v kakem predalu ali v omari, jo bo pes prinesel . . ." Polkovnik je molčal. V napetem pričakovanju je minila minuta. Nato se je pes vrnil. V gobcu je držal modro kuverto. Aidina se je komaj premagala, da ni na glas kriknila. "Zdaj pa?" "Zdaj pa preberite vsebino," je zašepetala Aidina, "in potem jo bo pes spet odnesel nazaj." Webb je obstal pred oklopno celico, vzel trioglati ključ z žepa in je malomarno sestavljal z vrtilno ploščico krog ključavnice črke za besedo, ki je bila na ključu, ker le tako so se dala odpreti težka, oklo-pna vrata. Koj nato so se zavrtela v tečajih. Bilo je devet dopoldne, a v tem prostoru je samevala večna tema. Zato je Webb prižgal luč in je krenil na levo k veliki mizi. Skoraj ne da bi se bil tja ozrl, je iztegnil roko, da bi vzel modro kuverto, ki jo DNEVNE VESTI _______—-—v i Xaupanje ★ ★ ★ MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOč SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM, DA OGLAŠAJO V Nacijska policija cenzurira govore katolikov Dunaj, 12. decembra. Tajna policija je začelo včeraj cenzurirati cerkvene govore odličnih; katolikov. Tako je preprečila včeraj Jacobu Weinbacherju, ki je ■ ajnik dunajskega kardinala In-nitzerja, da ni mogel govoriti v katedrali sv. Štefana. Policija je dcspela v palačo nadškofa nekaj minut prej, predno bi se imela mačeti pridiga. Zahtevala je rokopis pridige, česar pa kardinalov tajnik ni hotel izročiti policiji in je končno odpovedal pridigo. Služba božja se je zadržala i.5 minut. -o- Nov način samomora v državnih zaporih Seattle, Wash., 12. decembra. Earl Mayer, ki je poznan kot nepoboljšljiv zločinec in ki se je ponovno nahajal pred sodnijo radi umora, je včeraj izvršil v zaporu samomor na nenavaden način. Na razpolago je imel dovolj papirja, da si je z njim popolnoma zatlačil usta, nakar si je prevezal usta s hlačnim pasom, da ne bi mogel papirja izbljuvati. In ker še ni verjel, da se premisli, si je zvezal tudi roke. Mayer je kmalu potem umrl radi zadušenja. -o- Pozna Hitlerja Charles Tibensky, star 42 let, se je pravkar vrnil iz obiska na čehoslovaškem. Mudil se je tam, ko je Hitler zasedel del češke republike. Tobensky je doma v Barbertonu, Ohio, kjer so ga včeraj dobili časnikarski poročevalci. Povedal jim je, da je svoje dni s Hitlerjem hodil skupaj v šolo in da je tekom svojega obiska na češkem govoril s Hitlerjem, o katerem je izjavil, da je zslo "smart" in da bo polagoma spravil v svoj žep Ogrsko in Ro-bi vzel moaro KUverLO Ki ju ^ ^ Poljsko, je bil snoci tja položil. Za hip paMussoUnir sogavpra. je iskala roka po mm, a šalir/_ »0h, Mussolini," je od-man, zakaj modre kuverte ni1 bile tam! Webb se je nasmehnil, saj ni bilo to prvikrat, da bi ga ne bil spomin malce varal. Mogoče zaradi cigaret, ki jih je toliko pokadil? . • - Obrnil se je: modra kuverta je ležala sredi celice na tleh. ; govoril. "Ta je dobil Abesinijo." ★ ★ ★ Ameriški Domovini najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Webb je nagubančil čelo in pobral kuverto. Natančno jo je ogedoval. Vrvica in pečat, oboje je bilo nedotaknjeno. Malce se je zamislil in strmel v tia. In nenadoma je v duhu zagledal tisto svojo kretnjo z roko, j kako je bil snoči položil kuverto na mizo oklopne celice, kamor ni mogel prodreti noben čovek. Webb se je ozrl na visoke, gole stene, kjer, razen line, ni bilo nikakšne odprtine. Nato je strmel v modro kuverto in mahoma je začela le-sti vanj neka čudovita groza, takšna groza, ki spričo nemogoče resničnosti obvlada tudi naj hrabre j šega človeka < . . Minister zunanjih zadev je porogljivo zapičil pogled svojih oči v Webba, ki je stal poleg njegovega pisalnika, in je vprašujoče dvignil roko. Tedaj je Webb vzel iz listnice modro kuverto in jo z malce drhtečimi prsti izročil ministru. Ta je malomarno vzel kuverto, jo raztrgal in zagnal v pepelnik na mizi. Webb ga je gledal ves trd ko iz kamna. "Moj dragi Webb . . pred uro so imeli v neki, nam še vprav prijazni državi, sejo v zunanjem ministrstvu. Na tej seji je državni podtajnik prebral besedilo tele tajne pogodbe. Kako se je moglo to zgoditi? Jaz ne vem. Vem pa to, da je naš diplomatski ustroj pokvarjen. Skušajte najti njegove napake ... To je največ kar vam morem uasvetovati..." -o- MALI OGLASI Stanovanje se odda, pet sob, kopališče, fur-nez, klet. Vpraša se na 15929 Sa-ranac Rd. (Dec. 13. 15. 17.) j r ---—---—-————-r |UmnTOm«tmntt»tt»»mm ^Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zvezo. Naprodaj so harmonike pol hromatične, vredne $185.00. Se prodajo po zelo nizki ceni. V j t ko dobrem stanju. Vprašajte na 5437 Stannard Ave. (294) Hiša naprodaj ima G sob in suh porch. Velika klet. So mora prodati. Vsaka resna ponudba se sprejme. Odprto, da si jo ogledate: po 6. uri zvečer. 1155 E. 58th St. (293) Naprodaj je ali se zamenja hiša za dve družini, 5 sob zgorej, 5 sob spodaj, dva furneza, garaža za dva avtomobila, v bližini E. 140. ceste. Cena samo $4900. Prva vknjižba na hiši je $3900. Zamenja se za lot ali za cottage. Vzame se lot, nič gotovine, drugo, ostane. Vprašajte P1 La Salle Realty Co. F. J. Turk, poslovodja 838 E. 185th St. KEnmore 3153-W _(291) Proda se po zelo nizki ceni godbeni instrument kornet, ki je dobro ohranjen. Poizve se na 15625 Holmes Ave. (Dec. 9. 13. 15.) Pozor! Mi izdelujemo obleke, površnike in suknje po vašem naročilu. Vzamemo hranilne knj ižico North American banke ali Custodian hi-anilnice. Ne zamudite prilike. Brazis Tailors 6113 St. Clair Ave. (Doc. 7. 9. !•"».) ^^krivnosti ruskega carskega dvora^^ Predstojnica je bila izkušena žena. Ni ji ostala prikrita Klarisina zadrega. —Klarisi se je nekaj posebnega pripetilo, — pomisli ona. — Pazila bom na njo. Kdo ve, ali se tukaj ne skriva kakšna podlost sestre Gabriele. Vem, da sovraži Klariso, ker sem ji zaupala negovanje ve-j like kneginje. V tem se pojavi sestra Ga-briela ob njej. —Prečastita mati Ana, — reče ona hinavsko in se globoko prikloni pred predstojnico. —Kaj želiš, sestra? —Zahvaliti se hočem za kazen, s katero si me kaznovala, —reče redovnica. — Vsak dan bolj jasno spoznavam, da sem grešila in da moram delati pokoro. Če tudi je predstojnica točno vedela, da sestra Gabriela ničesar ne čuti, vendar ni imela pravice, da ji reče, da laže. —Dobro je, ako uvidiš, — odvrne ona, — a da boš svojo pokoro dostojno dokončala, te bom za nekaj časa odstranila iz samostana. Gabriela skrije svoj strah s hinavskim smehom. —Ali me hočeš pregnati iz svoje svete bližine? — vpraša ona. —Dobila sem poročilo, — nadaljuje predstojnica samostana, — da potrebuje novo zgrajena bolnica na Kavkazu opatico za negovanje bolnikov. Tam je zelo pusto in osamljeno in našla boš priložnost, sestra Gabriela, da premišljaš o tem, kar si storila. V treh dneh boš odpotovala. Mesto da bi čakala na odgovor, zapusti predstojnica kapelico. Ni Več slišala porogljivega smeha sestre Gabriele. Če bi slišala, bi spoznala peklenski triumf. _Kdo ve, kdo izmed naju bo odpotoval v treh dneh v Kavkaz, — sikne Gabriela. — Jaz ali ti, ponosna predstojnica. Danes se bo odločilo, kdo bo zmagal. —Ako zvedo v Petrogradu, kako slabo si čuvala veliko kneginjo Helo, ne boš ostala na svojem mestu. Velika kne-ginja bo brez sledu izginila iz samostana, a to bo tvoja poguba in jaz bom postala predstojnica samostana "Pri Srcu Matere Božje." Klarisa je nemirno preživela dan. Borila se je s seboj. Dolžnost ji je prepovedovala odzvati se pozivu in iti v kapelico o polnoči. Toda naklonjenost, ki jo je čutila do Ba-kunjina, jo je vlekla tja. —Ne sme zaman čakati, — pomisli ona, — ne smem ga razočarati. O polnoči se bom podala k njemu ter mu rekla, da mi zakoni samostana prepovedujejo sestajati se z njim in sprejemati kakšne vesti iz sveta. To mu bom povedala, OBLAK FURNITURE TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HFnderson 2978 VLOGE v[tej posojilnic Tiso zavarovane do ki $504)0 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 to ne more biti greh. Večerna molitev je bila končana. Redovnice so se vrnile v samostan k počitku. Kmalu so ugasnile luči. Povsod je zavladala tišina. Tudi Klarisa se je vrgla na posteljo v sobi velike kneginje Hele. Toda ni spala. O polnoči je morala biti budna. Zamolklo je odbila samostanska ura tri četrt na dvanajst. Sedaj vstane Klarisa, tiho obleče svoje črne halje in spusti pajčolan na obraz. Ni prižgala luči, da ne bi prebudila Hele. Toda predno je odšla iz celice, stopi še enkrat k postelji bolnice, da se prepriča, ali spi. Začudila se je, ko je videla, kako se je Hela dvignila. —Ali je že dan? — vpraša ona. —Ni še, Hela, — odvrne Klarisa. — Leži in spi! Poslušna kakor otrok se vle-že bolnica, toda Klarisa zasliši, kako joče. —Zakaj jočeš? —Ker odhajaš. Vem, da te ne bom več videla. —Ne govori tako. V nekaj minutah bom zopet pri tebi. —Ne, ne, oni bodo prišli in me odvedli, ko tebe ne bo tukaj. Oh, ostani, ostani pri meni, da se nam ne pripeti nesreča. Klarisi je bilo težko oditi. Toda ni se smela obotavljati. Ravno je odbila dvanajsta ura. Polnoč je. Bakunjin čaka pri oltarju kapelice. Klarisa odide. Drhteč se je ozirala, odplazila se po hodniku in si oddahnila šele, ko je stopia v vrti. Tam obstane in pogeda na predstojničino okno. V njeni celici je še bila luč. Mlada redovnica pohiti, da je ne bi opazila predstojnica s svojega okna. Srečno je dosegla mala vra-tica, ki so vodila iz vrta. — Samo še sto korakov do kapelice. Odločno odpre vrata ter se približa oltarju. Sedaj zasliši čuden tresk v svoji neposredni bližini. S hruščem so se zaprla vrata kapelice. Ali je bil to človek ali veter? V prvem hipu se Klarisa ni mogla niti ganiti. Srce ji je močno tolklo. Nato se obrne in gre k vra-tim. Ona zgrabi za kljuko, pri tisne, da bi odprla vrata — toda — strašno! Spoznala je, da so bila vrata od zunaj za klenjena. Klarisa se v grozi opoteče. Zdelo se ji je, kakor da bi v istem trenutku zaslišala porogljiv smeh od zunaj. Vrata so bila zaklenjena. Mlada redovnica je ropotala z njimi — toda ni jih mogla odpreti. Bila je vlovljena. Ta misel jo je privedla skoro do blaznosti. Kdo je to storil? Najprej je mislila Klarisa na predstojnico. Morda j,e videla, kako je mladenič vstopil v vrt ter je šla za njim. Toda Klarisa odmaje z glavo. Naenkrat se spomne sestre Gabriele. Spomnila se je na njen pogled, poln sovraštva in na njen zloben obraz. Jokajoč se zgrudi Klarisa na tla. A ako pride sedaj Bakunjin, bo našel zaprta vrata ter ne bo mogel k meni. Žile so ji tolkle, mrzlica jo strese, ni mogla več bistro misliti. Cele ure je sedela ne ve-doč, kaj naj stori. Ko se bo zdanilo, bodo prišle redovnice na svojo jutranjo molitev in jo bodo našle tukaj. Klarisa si ni mogla predstavljati vseh posledic. Od utrujenosti zaspi konečno sedeč na stopnicah oltarja. Ko je Gabriela zaklenila Klariso v kapelico, se je odplazila. Ni me opazila, — zašepe-če ona, ko se je plazila kakor senca ob zidu. — Ne more trditi, da sem to jaz storila. Nje se mi ni treba bati. Sedaj hitro, da izženem blaznico iz samostana Zora je ne sme najti tukaj. Ona se vrne v samostan ter pride do cvetlice, ki jo je iskala. Vzame ključ in odklene vrata tiho in neslišno. Nato vstopi na prstih. Ali si ti, Klarisa? — vpraša bolnica. —Krvniki so tukaj, — odvrne zamolklo Gabriela. Hela zakriči in skoči s svoje postelje. — Milost! — vzklikne ona. — Milost! Nisem ga ubila, nisem kriva, da je deček pogi-nil v plamenih Alice Kirby, stara 13 let, doma iz Jonesville, La., pravi, da lahko govori z umrlimi in da lahko začara katerikoli predmet, da pleše po zraku, kot mize in stoli. Nekateri pravijo, da je to špi-ritizem, drugi pa pravijo, da je to bunk. Ona skoči nora od strahu, vrže se pred redovnico na kolena, ki je obraz zagrnila s pajčolanom. Uboga bolnica je zopet popolnoma zblaznela. Sestro Gabrielo je smatrala za neki nadnaravni bič. Redovnica dvigne roko in pokaže ukazujoč na vrata. —Beži! — reče ona. — Beži, dokler še ni prepozno! Prišli so, da te odpefjejo. Drhteč po vsem telesu se nesrečnica obleče, pri čemur ji je pomagala redovnica in nato odide. Redovnica ni obstala s svojo žrtvijo prej, dokler se nista nahajali kakšnih dvesto korakov oddaljeni od samostana. Tam položi ona svojo ledeno roko Heli na glavo ter re če: —Varuj se, velika kneginja Hela, da se ne približaš šfe ke-daj k samostanu. Zvedeli smo za tvoj zločin, vemo, da si povzročila otrokovo smrt. Blaznica ne odgovori. Zakrila si je obraz z rokama ter jokala. Vsak človek bi se usmilil nesrečne žene, toda Gabriela ni čutila nobenega usmiljenja. Nameravala je prestrašiti Helo, vliti ji v dušo grozo in strah. —Ali prisežeš, da se ne boš nikdar več vrnila v samostan? — vpraša ona. —Prisegam! — odvrne Hela. —Tedaj ne izgubljaj časa. Skrij se v kakšno pečino, kjer stanujejo sicer živali. Ne prikaži se ljudem, ker imaš na čelu Kajnov pečat. Nesrečna kneginja se je še vedno obotavljala odstraniti se. Bila je samo za silo oblečena in drhteč od groze in mrazu je stala pred opatico. Sestra Gabriela ji zakliče: —Evo krvnike! Prihajajo! Reši svoje življenje! Nesrečna Hela je začela bežati, kot da jo preganjajo fu-rije. Na nekem kraju tik ob pre- padu se je nahajal velik lesen križ. Ko je Hela prispela do tja se spusti na zemljo. Njene ustnice so mrmrale molitev. Prosila je Boga, naj jo reši. Hela je sedaj zadivljena pogledala na mesec, ki se je prikazal na nebu. —Povzpela se bom na mesec — vzklikne ona, — tam ni greha. Pošlji mi, sveta Mati Božja, most, po katerem bom prišla gor. Ona se dvigne. Uboga blaznica je že mislila, da vidi most in je šla proti prepadu. (Dalje prihodnjič) Jim Farley, g en eralni poštni mojster Zed. držav in vodja demokratov. Sliši C'S, da bi šel Farley rad v privatno življenje. Mnogo se je govorilo, da bo Farley kandidat za predsednika v 1940. NAZNANILO DELNIČARJEM IN DRUŠTVOM-DEL-NIČARJEM SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA, 20713 RECHER AVE., EUCLID, O. Redna letna seja delničarjev in društev-delničarjev Slovenskega društvenega doma se vrši dne 15. januarja 1939 v Domovih prostorih. Pričetek ob dveh popoldne. Direktorij Slov. društv. doma. <' slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo ww društvo, spadajoče h K. S. K. Jednotl. Kjerkoli Ae nimate društva, spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizaciji, ustano vite ga; treba Je le osem oseb v staroetl od 18. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: Juair ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.