STEV.—NUMBER 297. VODJA LEOIJONARJBV JB ZA 8TRMOGLAVUENJE VLADE I,h*j« »edelj la bsaed daflf «4 d«y» GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredit liki hi vpravn prodori; 1667 So. Lairndala At«. offru* •# p«ytMtiMi tMI So. Uwndals A v«. Telepkone Lawadals vnlški tjWISOVI KANDIDATJE HI- rjo mooli poteoniti v«. Ona ZA SABO. ftko govore poročila docedaj o volilnem reiultatu. Pittaburg, Kana. — Vsa »god-nja poročilo o iiidu volitev štiri-aajetega diatrlkto rudarsko organizacije U. M. W. of A. govore, da je Wm. Bogortc is Mindenmi-nesa izvoljem predeednikom rudarske organizacije tega distrik-ta. Revno tako govore poročila, da io drugi napredni kandidatje i njim vred izvoljeni. Po poročilih od pOlOvice lokal-sib organizacij je Bogartz prejel veS ko dvakrat toliko glaaov kot ni trije njegovi nasprotniki skupaj. Lshko ee reče, da sc bodo Le-jriiovi organizatorji, ki so vodili tolitvo na tukajinjčm premogoven, težko tako poigrajžčkali z volitvami, da bodo napredni kan-didatje poraženi, ...... Tukajšnji list "Headlight" jc ninolo sredo citiral Ora Caasa-vayja, mednarodnega organizatorja, da jc rekel, da amagajo vci Lewiaovi kandidatje. To vest je prinesel v četrtek tudi "Sun". Ali nekateri dobri viri izjavljajo, da Caaaaway trdi, da ni tege govoril, kar pile "Headlifht". Ali 8un ,je prihodnji dan ponovil Headlightov članek, torej je mogoči le kaj takega govoril. Oeo. L. Peek, provizorični predsednik diatriktne organizacije, od kar je bil Howat izključen iz organizacije in aaprt seredi pre-atopka proti protištrajkovnemu r.akonu, je izjavil, da po neefici-jelnih poročilih ni izgleda ta Lc-WMV o kandidate, da so, i zv o Geni Celo v precej pro vizori finih lokalnih organizacijah je bila veliko glaaov oddanih za napredne I kandidate. Rudarji, ki so za Ho-wata, izjavljajo, da je bilo mo-, j Roče le ukraeti glaaove za kandidate le tam. katerim je naklonjen Lewis, kjer ao bili glaaovi akoraj enako oddani za kandide-te obeh strank. Iz Missourija poročajo, da v di-atriktu 25 glacujejo močno proti L«wisovim nazednjekom in da todo izvoljeni najbrž napredni kandidatje. premogovniški tttabi spoznami kkitdf. Kbensburg, Pa. — (Federated Preaa.) — L, i. Arbogaat, glavni Mfrk Vinton Colieriea kompanije * Vintondalu, Pa. in njegovi »tir- * pomagači ao bili te dni spozna *>' krivim zločinskega napada tu kaj in jim sodiščem. Toži-tflJ jc bil Arthur Gerfield Hoja, «nani odvetnik Unije ze omerižke ',v'lne svobodičine v New Yor-ku- ki je bil v zadnjem maju napaden v Vintondalu, ko je hotel tovori t i na ulici. Arbogast je U premogovniškim policistom, h »o Hajraa sunili a ceetc in po- »o ga eretirali in odvlekli v Upor. Mn Butala, policijski načelnik J v'ntondalu, je bil tudi spozneu *r»vim. . . pR0'IT 00*1 DO BLAZNIH POIZKUSOV. Oit7, Mich. — Brodovje, Jbstoječe iz devet ledij in nelo-tfD0 * šitom, j« plulo v nedeljo "ki Mary |n ae neheje sdaj »» j'zeru Huronu. Ledije so so-lotile Fort Williem in »o ne po-v rrijske prietone. Ledije in 1,0 »o vredne osem in dvejcet dolerjeuMBlIS f1') deaetem decembru nieo le-ve« zavarovane na Velikik za redi strešnih viherjev, J'v jejo na njih do apemladi. niki ladij in paruikov rešu "Uc i r redne visoke pristojbine tt £evažaajt tovora v tem čaea in *n*jo uko ogromne profite. O-n* Hskireje svojege Uvljenje, *®pak avoje šivljenje etovijo v ■yirn°«i brodarji. do aoeiušijo r ,0lorjev, do tako prelive te * m trojo New Tork, N. T. — Polkovnik Alvin Owsley, poveljnik Ameriške legije, je izjavil v intervjuvu: "Ce kdaj pride dan, da bo ameriška reprezentativna vlada v nevarnosti, tedaj Ameriška legija osvoji vlado po zgledu italijanskih fašiztov in pomete a vsemi svojimi nasprotniki. Legija jc A-meriki to, kar so fašisti Italiji." POMIKI GROZE II-INIJI KROJ. DELAVCEV. TO P0KAZUJ1, KAKtNIH ME-TOD SK POSLUŽUJEJO 00-TOVI PODJETNIŠKI Ampak vsako sredstvo n odi dobro gotovim ljudjem, da lo oblatijo delavsko orga-nisadjo. Ntw Tork, N. T. — Dne potege deeembra je bil ustreljen 29-letni Benjamin Levinsky, član krojaške lokalne organizacije št, 4, h kateri pripadajo le krojošld delavci, ki režejo obleke. Levin-sky jc imel aa sabo hudodclako preteklost in ustreljen je bil, ko jc hotel vstopiti v delavnico na 715 na Broadwayju, kjer jc bil zaposljen. Njegova preteklost govori, da je bil aretiran seredi mole in velike tatvine in sločinake-ga napada. Velebisniški časniki in v uradu državnege pravdnika ao pripovedovali, da je umor izvršila hudodelska "klapa". Namignili ao, do je nastal boj med delavci Aretirali ao nekega mla deniča William Lipschitza, katerega ao videli bežati od priaeri |ši Obtožen je bil umora. - , POTEZA JE BILA HIOBANA PROTI POTBZL Ali protipoteaa jt ustvarila dober argument aa akUoaaje no-> vega kongresa takoj po končaaih volitvah. Washiagtoa, D O. (Fed. Prem.) — Odpor kongreanika Keller ja, da se izrsbi kot priča za ei justičnega tajnika, jc juetični komitej teko, de jc elifteti glaeno kvekanje poraženih političarjev, ki ao koteli ščititi Daughertyja pred rasgalje-njem. Justični tajnik pričakuje, de pride is te konfutije št s toliko politične obleke na sebi, da ostane v Hardingovem kabinetu, dokler ga prihodnje volitve ne pahnejo v prah, kot so volilci v Minnesoti pahnili Andrcw J, Vol-steada, predsednika justičnega komiteje, pred katerim ni hitel Keller nastopiti. Kellerjev protest je dne l4. decembre povzročil pravi hrup, ko je javno tožil, da se členi komiteje, odklonjeni od ljudstva v novembru, igrejčkajo t poetope-njem, tako de je ne mogoče f predložiti prevo pričanje proti Diaug-hertyju. Predtednik Volstead ai dovoUl Kellerju, da vloži te obtošbo tpi-senc. No to je Keller vrgel to ob-tožbe ne miso in iajevil, da te no udeloši nadalje absurdnega postopanja. Volatead je Ukoj izdol uredno povabilo to Keller ja, do pride prihodnji dan pred odttk ob pol enajatih. Ko je nepočile določena ura, ni bilo Keller jO, POSLANICA BIVSEOA VOJAKA STAVKAKJBM VŽE' LBZmftm DELAVNICAH Mhmeapelia, Minn. — (Feder. rees.) — Med derovi, ki ao pri-i odboru sa pomožno akcijo v d stavkajočih nameščencev v ukajšnjih šelesniških delavnicah, tudi vojaško vrhnja suknjs, ki i imela v Šepu listek s aledečim lom t "Stevkerjil To suknjo vsm po-bivši vojak, ki jo je nosil Franciji v šivi veri, da so boju i ta demokracijo in izboljšanje , Držite st, dokler zmrzne in kadar zmrzne, oblecite to in nadaljujte boj, dokler emegate. Zdaj sem prepričan, a odipo vaš boj in boj vseh orge-dc^avtcv lahko aprcmenl nc na kdo drugi! Bojuj lasa, da bodo tepeni ai pni, Vi hočejo, do naj delavec tla ta 20 centov na uro." Hillquit pravi, do pride ameriško La^or party gotovo v dveh jote' LETO 1984. BO LITO VELIKEGA BOJA. ali kot sdej okolščlne g^j* JL ^Uton$ Kellerjev fcrtuka oijejno smegele. Po doee- se ze umorom Lcvlnskege sWva pd^tnili. tr ia tudi umaknil cA dst^ih poročilih, 1»lil niso popol V1 nekaj drugega kot maščevanje zločinske 44klepe"; ali pa delav-ski fevdni boji. OkolšČine govore, da so v stvar zapleteni mogočni politični in bizniški intereal. U-mor Lavinskega kaše direktno, da hočejo nekateri #inUreai uvesti "silo in natilje" v delaveke unije, da se teko ustvsrljo jevnl predsodki proti kroješkim organi-zaeijam, de lahko gotovi podjetniki obtožijo delavske organizacije pobojništva. Po aodbi odbornikov krojaške organizacije Amalgamated Cloth-ing Workers of America, je umor poteza, da ae naetavijo v newyor-škem delevskem gibenju pobojni-ki. 2e večkrat je krojaška organi-zacije prejeU migljeje, da hočejo "klapeši" in pokojniki stopiti v službo unije, koder nestanejo spori v krojaški industriji. Ti migi je ji so bili ignorirani. Odborniki krojaške orgenizecije meni jo, de niso pobojniki s tem činom hoteli samo pokazati, kaj znajo storiti, ampak hoteli so oatrašitl unijo, da jih najeme. Tako tolmačijo umor Levinakega. Levinakega ao izbrali, da poka žejo kaj znajo. Akoravno je bil Levlnskij pošten še skozi pet let, a za sabo je imel preteklost hu dodelca, zaradi tega bodo oblasti aodile, da jc umor pripiaatl mašče vanju nekdanjih tovarišev, obenem po umor c strebom napolnijo srea organiziranih delavcev. Ves te dogodek spominja na do godke, ki so sc vršili nekej let nesej, ko ao kotel! priailiti orga niairanc delavce ne kolene pred dclodejelekiml intereal. kateri ae nieo m t rešil i tudi cene umora. Od tega čaea prihejejo grošnje po-bojnikov kroješki organizaciji bolj gleano. Pobojniki hočejo "delk" Ako krojaške orgenlse-cije najeme te pokojnike in kle-Uviteze. de ubijejo ia vprizerje-jo pretepe eb čeeo eUvke, tedej pojde kmelu preetiž kroješke or-ganizeelje, ki ge je U orgenize-cije uživale skozi leU v jevno.ti Nekoterim delodejelekim InU-reaom hI bilo koj tekege selo všeč, kejti obtožili bi lehko voditelje orgeaizeelje kot morilce. Organizacija kroješkib deleveev ae be pe št nedelje držala zako-alte poti kot doedej. ker je te pot aojbolj revne In ee pe nji tu-di najdalj pride, akoravno jc te-iavpa. DELAVCI II AVSTRALIJI OSVOJILI VLADO. Uročila kažejo, da bo DoUvska ▼ novem PtftAZ KAPITALZSTlONIH - Melboume, Avstralije, 18. det. —DetOcUmja poročila o volilnem md« k alejo, da je nacionalistična vlada pod vodttvom W M. Ilug fmea porašena. Delavska stranka |aais todao vešiao. London, IS. dee. — Delavci Avstraliji oo |U korek dalje kot dolevti r AagUjl pred enim mcsc-|a oevojill to ooatrolao vlado, pplcinlh volitvah, ki eo sadnjo soboto, jt Dela vtke nik« postopanja. Prihodnji dan je pa poelel Volsteedu pismo, da pride dae 16. decembre, do mu VolsUed pojasni,, kake more en zahtevati ,de pride pred komitej kongreanik. S tem je monil Kel-lerje. Prič ai bilo, da se |o«Ui>jo la komitej je porebil več ko uro Česa, da je govoril česuiktrjem, da povedo jovooetl, do je v Keller v napačnem la do je kongreanik U Minnesote obtožil Deughertyje po krivem, v Ko ae jc to godilo, sc jc rodil dober argument, keko potrebno je, da ae novi kongree enide takoj po volitvek, do aaj pokoplje atrt> veec z volilnega bojišče, mttto do se jim dovoli, de ee vrnejo nazej v Weehingtonu in kade edmini-strsciji s kadilom. Pokazalo sc jc, da justični tajnik tiči sa berikado političnih mrtvecev kot ščitom, ki ga brani pred obtošneml, mesto de ee jim dovoli, da se vrnejo nesej v Wa-shlngton ln kode edmlnistrecijl s kadilom. Pokaselo se jc, do justični tej-nik tičl iš ^krikado političnih mrtvecev kot ščitom, ki ge broni pred obtožbemi, mesto do ee iz-ki joči. Pokazalo se je, da eo potomci pomet očetov spremenili v neumnost. no, »je oecionolietična koalicija Hugkeaem aa čelu, oetele r manj- Uai * v. . . KUKLUKSI V STAKKM PO- MOEBOAKU MALBTEU MA TKDO KOST. Peru, Ind. — Kukluksi eo ob-drže vel i pokod. Radovedna aije-U so jih občudovala. Naenkrat je pridrdrel avtomobil ia v njem je aedel stori poeaoršček Mirom !. Beurse, poznan todi pod la^nom "Hiking Hirem". Zevozil je s s ve jim avtomobilom naravnost v vrste kaklnkeov. Bil jc ogenj no streki. Kukluksi se drv ili skopej, mu grozili lo klieeH, noj ec potegne it evtomobUe ia noaši spoštovati kuklukse. Stori pomor šček je pograbil velik ključ, stopil je ne stopnice ia sekrišei ka-klukeom: "Sem pridite kukluksi, pe eden aH pa vel, precej od vee pobijam ao tU." Pri tem je vifctel ključ oed glove io kozel, do no govori o šoli. Poosetneji oe pričeli vpil-vati ne vročekrvne kleaovev, do aaj odneboje. Pomegelo je la ro-bake je biU -lvrnjeas, • AVTOMOBILSKI KKALJ POBD FINANCIRA BAVABSO FAŠIST K ? s VLiMura LADUB SO BS i!U SS OSBB f SauH SU. Mirit, Oat. — Odkar jc vlečOno iodlje "Rellonce" na sedla na kleči na otoku Uaerdu, so rešili tri in dvejset oeeb. Vseh oseb je bilo cede m ln dvejcet nt ponesrečeni Indiji. Druge vltčll-nt ledije Iščejo še druge ponesre čenče. Prvih devet oseb, Si so sc reši le, bi kmalu utonile, kajil njih šoln oe je nepolnil s vodo, preden so dospeli do obrešjs. Desi-ravno so bili vsi brez brsne skoti dva dni, ao prlšell hoditi proti eeverju, do doapo do Človeških bivališč. Sneg jim je segal do peto. Prihodnji dtn sta bila Harten in njegova soproga Uko izmučene, de nieto mogla dalje. Ilartc-nova je namreč sušila svoje čevlje pri ognju, o jih je sežgele. Bilo je bres čevljev. Ifarten je ukazal drugim sedmim, de nsj rešijo aebc, ojego in njegovo Šcno aej pe prepuste usodi. Odšli so zopet v divjino in po Štirih miljeh hoda to ntlttell na šumersko taborišče. Takoj so se rešilci napotili po Hartene in njegovo šcno, katero eo morali večlnome nositi, ker je bila tako slebe, da ni mogle hoditi. M ustrelili sedem deleveev. Dublin, 19. dee. — Tajno vej-oo sodišče je sopet obaodilo ne smrt sedem repobličsnov, ki so bili denes t jut rt j ustreljeni ao dvorišču mountjoyske ječe. Kkse-kutireni republičeni sc bili delev-el ne šelesniei. Arctircni so bili pred štirloejetimi dnevi ne obtožbo, de eo restrgeli železniški tir pri Kllderu. Dublin. lf. dee. — Brzojavne žiee med Corkom In Dublinom so bile v zadnji noči prerezene. To lokko pomeni, do se prlprevljo nova republikanske ofenziva. I^oadon. IS. dee. — "Daily K* preee" je prejel vest it DuMiao, do je De Velere v nedeljo komaj uŠH errtaetji« ko se je mudil pri maši v cerkvi katoliške univerae v IHbliou. Nekdo go jc aposnel ia hitro obveetil vojaški etoo. todo ko eo vojokl atoptli r eerkev, je Valera |c utrnil , Ncw York, N. Y. — "V dveh letih bo Amerika videla veliko neodvisno politično stranko delavstvo. Delavci ne bodo mogli no* minirati predsedniškega kendlda-ta v dveh starih strankah ln postavili bodo neodvisnega kandidate. To bo aačetek splošne Lsbor party v Ameriki." Tako je dejal Morris Hillquit, ki se je pred par dnevi vrnil ls Clcvelaada, kjer ae jc udclcŠU sho rovenja Konference sa napredno politično ekcjjo kot delegot soei alistične stranke. Omenjena Konferenca, ki jc imela še dva sborovanja, jc po mnenju IllUquito logično poslcdl ea raavojo političnih elementov v Združenih drža veli. V zgodovini ameriškega političnega življenje jo bilo še ptr tokih potkutov. Lt-ta 1868. jt bilo ustanovljena Ne tional Reform ptrty, katero ao or-ganlalrall strokovni unionleti. Dve leti prej eo Isti elementi poskusili sprevlti v šivljenje Narodno delavsko stranko, ki jo bila prva delovsko aamoatojna politična or-ganiaaclja v ZdruŠenih državah ( bila je pod vplivom Mednarodne delavake svete Kaj naj storijo delov, ci, če propede njih kendidet pri primernih volit veh v stori stranki! Ali noj potem podpirajo smegovltege reekelonerjef Odgovor ne to vprašanja ao dš-li delavci in farmarji v Minnesoti, ki so šli v boj neodvieno t listo ftrmerske-delavske stranke. Tok-tlko " okupiran ja atara stranke t pomočjo primernih volitev" bo Uvele le toliko čsse, dokler bodo aoprednl elementi uspešni pri primernih volitvohi kekor hitre te pe zgodi, do podJešcjo t tvoji mi kendldeti, bodo ti elementi p rim o ran i nastopiti samcetojao, oko nočejo pricneti tvojt politične tmrtl. Ttko se bo tgodllo—pravi Kili-4Sit — do delavski elementi, združeni * Konferenci ze napredne pelkične skcijo, nastopijo semo stojno, oziroma r kooliclji s le obttojočlmi socialističnimi in dru gimi delavskimi strankami lete 1124., ko propade njih kaadidat ta predeednika Združenih držav aa nerodnima konveneijsme re-publikeneke in demokretake stranke, In t tem bo položen temelj veliki Delavakl stranki v Združenih državah, ketere more iti resmerome po leti poti, po ko-tori hodi Delevako stranke as An-gleikem. Berlin, 19. deo. — "Berliner Tegoblatt" je prejel veeet la Mo-nakovege, da ameriški avtomoldl-aki magnet llenry Ford finenclro gibanje nemških fašistov »a Ba-vsrakem. Adolf Hitler vodja ba* verskih fašistov, ki bi bil rad nemški Musaolini, jo velik snti* semlt in v njegovi pisarni vlal slika Forda. "Tagcblstt" piše, da bodo oblasti Informirale pri ameriškem poslaniku, kaj je rec-niee.na tej vesti. Buald ia turški načrt ta kontrolo ožine ato bila vrleao v KONFERENCA SE PO0ASI. vleOB Leuttnne, Švice, 19. deo, — Lord Curton je včeraj doaegt), da je bil tavttnlški načrt ta mednarodno kontrolo Dardonel sprejet kot podlego sa aadaljao pogoje* nja. Čičerin ln lamet pošo sta pro« testirala, toda Curson je dejal, do ao Rual la Turki aoprovlll preveč čeeo s tem vprešenjem. Naposled je bil eklcnjcn kompromle, da pod-komlaija aa kontrolo ošlae še eakrat pretresi« ruski ia turški UO« črt. V bistvu as aavaaalškl ln turški načrt ne realikujcta dosti, dočlm jc ruski toliko drugačen, de do-ločo strogo omejeno plovbo so iao* stmtkt bojne legija skozi ošiao r Črno morje. Rusi so opustili sab-tsvo, do st bojoo brodovje tujih dršev popolnomo Uključl lt Dar-dgnel ia Ornega morja, tahtevajo pa še vedno, da emtjo bojna ladijo plutieUozi ožino lt t posebnim do* voljitriaoi kontrolne komisij, in Uoernciimejo presegati 8000 toa f tntm ln Istem čttu. Turki smtjo postaviti baterije ob Dtrdtnelah in Botporu. V kontrolni komltljl morajo biti toetopeae vet drŽava ob Ornem morju, Nemčijo In ZdruŠene drže ve. Turki se strlnjsjo s vttmi točkami ruskega načrts, ao sahtevejo po, de more biti olino utrjena. Kakor izgleda, l>o atveaniškl načrt najbrž toliko popravljen, da bo v glavaam ujemal t rutklm in turškim. Čičerin jt na včerajšnji seji dtrdtnelskc komisije ostro kritiziral zavezniški ošioski program, rekoč, do entente poekuše zabiti kila med Rualjo in Turčijo, daje Turkom llusorlčao protekeljo In ItpotUvljt čraomoreko obšlo Qu-sije napedom, vsledčceer bo sov-jetsks republiko prisiljene vsdrŠe-viti bojno mernerico nt Črnem morju. Neto Je Čičerin trgel ligo ntrodov, Rekel je, da liga ni nobena gereneije aa mir. Rusija, Nemčija in Združene drlave je ne prisnevejoj ligo ne more ušugatl enega semegs poljskega generala v V Sni. Ktko more teka orgealta-elje imeti sploh Še kej vpoštevo-njet Izmet paše je formalao sprejel načrt pod kom iel je sa veratvo krietjeoskih menjšln. Načrt dob-čt, do imsjo manjšine ravno tleto Cvlce kakor turški dršovljonli I it Jeni smejo imeti svobodo veroizpoved ta J t la postaviti tvojt verekc, dobrodelne ia tpgojevelnc tovodt. V krojih, kjer so khatJani v večini, mora turške dršovo podpirati s svojim danerjam njih šole Angors, Turčija, 19, dee. —• Turška vlado je dovolilo krietja-nom v Anetolljl, de smejo odpotovati, koder hočejo. Američani so dobili večje kon* ceeije od turške vlade. Ch*eterJeva skupina je dobile koncesijo sa gradnjo šelasniee v vzhodni Anetolljl in drugi ameriški kapitalisti bodo Iskoriščeli rudnike. Gkieage in okolice > V četrtek eblečne ia morde evež aaeg. J al-al vetrovi. Temperature v zadnjih 24. urah t nejvlšje 22, naj aIIje 10, Solnec izide ob 7(14, ob 4<2L EOPASSKA BRUTALNOST. Det Moiaee, lova. — Bo nd it je se oropeli Charles Ketsenberfler-je se 928. neker ao ge zeprli r neko nezekurjeno barako. Oropati ee je koočno eem oprostil. Pre« trpel je eilnf muke zeredi mršit, kljti žlic arebro v toplomeru je kazalo aišlo. AH. „'Jir -J ja PROSVITA kstsro priredi ► „, _ -.....-J , ; Slov. Del. Dom tift Maxhom, Pa« I DNE 23. DECEMBRA 1922. t * < ! Uljudno se vebljenl vsi rojaki in rojakinje domaČi ln ts > bljižnje, ter daljne okolic«, de se polnoštovttno vdeleže te v*. [ * selice, seboj pripeljite svoje otroke, de bodo videli sv. Miklavže « s kosam ne hrbtu, napolnjenim s raznovrstnimi darili, kater« f bode delil otrokom. , . ' • Vstopnina zfc moike je 50c in sn ženske 25c. (Otroci v starosti ia pod IS lot bros ipmulri storilo* ali m« rodoikov bIomJo TlUp«.) Znčetek Veselice točno ob sedmi večer. Igrala bode isvratna Maxhom Slov. godba pod vodstvom g. i Jos. Rogerna. Torej na avidenje pri veselici ne 2S. dec. svačsr, [ * Vobi Odbor. i toooeoooeeooooooooooooooooooooooooooooooooooooooeof OBRAVNAVA PROTI Eompanijsld zdravnik je videl vse krvsvo; tri prid* eo ee obrnile proti državi. Marion, DI. — Državni pravdnih Duty jc v pondeljok pozval prifa ki je videla, kdo jc dejanski ubil stavkokeza lloffmsns. To je dr. O. V. Hbipman iz Herrine. Shipman je povedal, ds jc videl obtoženca Csrnsghijs in Mannet ki sts streljsls na Uoffmaaa. Zdrsvnik je "vse" videl in sli-fcel. Nsjteč je videl samo kri. Kri je tekla po obrazih, rokah, obleki, ceeti in povsod. Vse je bilo krvevo ksmor je pogledsl. Bil jc 0 štev-kerji ves čas in zdi se, da je z njimi msrširsl po uliesh in po cesti proti pokopališču, kjer so rudarji po njegovi izpovtll postrelili ujete stavkokaze in gardiste. Ko je ps zsgovorniltvo prijelo dr. Hhipnisns, tu- jc tskoj pokazalo, da jc mož kompanijski zdrsvnik. Njegova služba je, da pregleduje rudarje, ki se poškodujejb pri delu in potem nastopa kot priča v interesu premogovnikih baronov, kadar je treba rudarju iitožitl odškodnino. Državni tbžitelj > Imel v pon-deljek smolo s tremi pričami Priče so bile odslovljene, ko niso hotele govoriti. To*itelj jih je za-beležil med "sovražne" priče. Kur mar George Nelson in njego-vs žens sta pričale,'da je bil supe rintendent McDoivell ubit v bližini njune hiše. Kdo ga je ubil, niste videle, toda obtoženec Otis Clark je bil v skupini možkih, ki so izvršili umor. Groeerist R. O. Orser iz Herrine je videl kakih 25 mož, kt so korakali s puškami na ramah proti premogovniku. Poznal ni nikogar. Zvečer tistega dne pe videl obtoženca llillerja, ki pa ni imel orožja. Drugi dan je videl Otiss Clsr-ks v skupini stsvksrjcv, ki so gnali ujele stsvkoksze proti pokopališču. Obtoženec Peter Hiller se je v pondeljek poročil v ječi s Ano dempbell. Po končsnl poročni ceremoniji, kstero je izvriil sodnik ftrks, je šls nevests ssms domov IZ DELAVSKEGA. SVETA. (Federated Press). dobavnih agentur, proste šolske knjige v jsvnih šolsb, zvišsnje dsvks ns visoke dohodke in ded-ščine itd , Volitve v rudarski organizaciji. Napredni elementi med rudarji, ki so se hoteli iznebiti nazadnjs Škega rožima v rudarski orgeni zseiji United Mine Workers of Ameriea, niao imeli pri volitvah ilistriktuih odbornikov dne 12. de cembrs dosti uspeha. Vsa poro tile kažejo, da ao stsri odborniki ostsli na krmilu. Is petega distrikta v Penusyluauiji poročajo, da je bil isvoljen Pstriek Fsgan predsednikom in WUIiam Har-gest tajnlk-blagajnikom s veČino okrog 1*2,000 glasov. — Izid voli-tev v lllinoiau še ni uradno na-znanjem, toda znano je, da je bil tfrank Farrington ponovno izvoljen predsednikom. Brezposelnost pada. ftt e vilo zaposlenih delavcev v državi Naur Vork »e je v novembru povečalo za dva odstotka. Največ novih delavcev je bilo vpotlenih v oblačilni in šivilnl industriji. Poraz operatorjev v Ind lani Premogovniški magtiatje v lndinr ni ho a«- podali rudarski organi, raciji rudarjev. Dolgo časa so ae hranili odrečunati izredni eac« ment v znesku $4 ml člana, katerega je organisscljs naloiila. da (k lom s |Hikrije stroške salnje slatke in m> pripravi za prihodnjo . spomlad, oko pride apet do atav-ke. Neksteri operatorji ao takoj odraeiiitNli asestnent, večina ae je |*a uprla. Dislrtkltti predsednik llessler Je rsgrosil operatorjem, da Jaklič«« rudarje na štrajk. ako ae ne IhmIo držali pogodbe, I.aat nnikl rovov so se uatrašill in ka pit utirali. Državna delavska (edereeije v \Vi«cousitiu je pripravila 27 sa bonskih predlog sa novo legtala-turo, ki prtfne zlmrovetl prihodnji m*«ee v MedUonn. Med pre«l-logemi je tudi amendment k usta-nI, ki doloma, da more imeti ljudstvo pri alošnem glasovanju sad-njo beaedo o uttavnoati zakonov, ne pe vrhovho sodišče. Druge predloge uhtevajo odpoklic sod nikov. ml prav o sodnljaklh prepo ROPARSKI MAPAD MA ZVEZ VO HOVflAEO V DRMVIUU. Bauditje so odneeH 1900,000. Denver, Oolo. — Voz, na katerem se je nahajal denar zvezne rezervne banke, je stal pred zvezno novčaro, ki se nakaja na Zs-padni Colfazovi avenuji. Denar so hoteli transferirsti iz novčsre ns glsvno bsnko v mestu, ds gs rasdele po bankah v državah Co-lorsdo in W/oming. Iz glsuiegs uffods so atopili stražniki in delavci, ki so nosili denar. V tem trenotku je nekdo zeklieal roke kviško. Pre duslužbenci in stražniki sts stsls dvs bsndits s samokresi v rokah, tretji bendit jc o-sUl v avtomobilu, pripravljen, da ga požene. Pričeli so poksti streli. In ko se je dim rszksdU, je strsžnik Chsrles Linton ležsl smrtno zadet na tleh, ki je umrl bolnišnici. Bandita sts iztrgala uslužbencem vreče, v keterih je bilo petakov za dve sto tisoč do-lsrjev in pohitels z njimi ns sv-tomobil. Vmes ste ps strcljsls proti oknom, odkoder so prihs-jsll streli ns bsndite. Motor je zsropotal, avtomobil se je pričel pomiketi naprej in kmalu so ban-dltje izginili izpred oči, z njimi pa tudi ukradeni denar. Prihiteli so is poslopja uslužbenci in stre-ljeli sa bežečimi benditl. Sliši ee, de je eden benditov ranjen. Bsn-ditje eo oddeli najmanj trideeet atrelov. Bsnditeki svtomobil je imel številke 81001 Coloredo. Po nekem drugem policijskem poročilu eo videli drdrstji svtomobil proti se ver ju, v katerem js bilo sedem mož in dvs sts imels krinke na obrazu. To se je zgodilo malo kasneje po izvrženem ropa. Mobilizirene je bila vae policija. Nekateri očividci govore, da so trije, štirje bendit je skočili is avtomobila in da eo pričeli takoj streljati, ko eo zakričali*."Roke kvitkot" Neka žena je beje obvestila zvezne oblasti, da so rop izvršili čiksški pobojniki. Njih nsmen je se poljsti s viškom do sto milj do Chiesge, nsksr bodo pot ns-dsljeveli v evtomobilu. Detektivi eo prejeli nelog, de strašijo vsa pota, ki vodijo v ChlcsgoC ■ ■ ■ ■ • Angleži mečejo bombe ne Arsbee Carigrad, 19. dec. — Uradno poročilo is Angore se glssi, ds sngle-škl vojaki svijstiki mečejo bom be ns srsbsks bivsllščs ln pobijs-jo Arsbee okrog Mosuls in Sulej msns v severni Mesopotsmiji, ki so zvesti turški nscionslističnl vlsdi. Drugs brzojsvks iz turških virov sporočs, ds Angleži Isterjs vsjo dsvks od Arsbcev s bombe-mi. Krsji, kjer se prebivslei pro tivijo dsvku, so tskoj obisksni od sngleških letslecv, ki mečejo bombe ns prebivslce. ks "l>ziennik Ludowy" v Chica-gu, ki se je lsni vrnil v domovino. JUG. SISTORlOBM ROMAM Spisel Prekop Ohocholoušek. Poelovenil H. V. ; (Delje.) "Srbije bo veudar enkrst svo-bodns, ljubice moja!" -je šepetal M lun e svojo zadnjo močjo, toda z blaženim naemehom; in ko so mu odsekali drugo roko, ee ni niti streeel; s uhsjoČo krvjo mu jc ušlo tudi življenje m Mileva js šs stiskala svojo ustnice na ustne mrličs. "Mrtev je, gosudsre svetel" je naznanjal krvnik Timurp, kažoč ns Milana. , , .„ . I "In oni temkaj tudi," je do-Poglej bedn. P« ("M * Levili Timur mshnivši proti Bs-kazal pušico, ' imel si bolje ogle- yj kletki: -gkods, da ni- dati svojo pušico m bi bU videl, JJJ^. obogateti g teko drs-ds msnjks na deani strsni eno pe-| cverino evo joge sverinjs- Oovorioe e poeojilu so dvignile nemško marko. Berlin. 19. dee. — Vesti iz Ame-rike, de bo vlede Združenih držav senkcionirsls veliko poaojilo Nemčiji, ime jo trenotno dober učinek na nemško valuto. Msrka se je te dni toliko dvignila, da jih je zdaj 6000 za en doler. Mussollni se rspenči. Pariz, IS.' dec. — Konference glede nemške odškodnine, ki se ponovi v Pa risu 2. januarja, ae morda ne bo vršila. Italijanski miniatrakl predaednik Mussollni je po uekem poročilu informiral Francijo ln Anglijo, ds gs ns bo na konferenco, sko ne bo aprejet njegov nsčrt zs rešitev odškodnin, skega vprašanja, katerega je predložil v I lili* Poljska v obsednem stanju. Varšava, 19. dee. — Na Polj skem vlada obsedno stanje. Gene ral Pilaudaki je diktetor. Jutri ae vrše volitve eovege predaednike republike. Morilee Nievadomskl ki je ubil predsednika Ne ruto wless, bo še U teden obeojen ne smrt pred vojnim sodiščem in usmrčen. Verievs, 1». dee. — (Federated Prtee.) — V izgredih, katera so issvsll nacionalisti in ki ao se vršili U. decembra med ustollče Najboljše božično darilo, Id ge morete dati svojim eorod-nikom tn prijateljam v Ameriki in stari domovini, je ene aH več sledečih knjig: Hovensko-anglcška slovnioa. Dodatek raznih korietnlh informacij. Fina trda vezbe. Cene $2.00 s poštnino vred. Jimmie Hlggins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek Povest Iz življenja ameriškega proletarieta za čaza velike vojne. Fina trda vezbe. Cene $1.00 e poštnino vred. Isjedald. Spisal Ivan Molek. Poveet o posledicah spolnih bolss-ni med slovenskimi delsvci v Ameriki. Fina trda vesbe. Cens $1.75 e poštnino vred. Iskon biogenesije. Spisel H. J Moore, poslovenil J. M. Zete po dučns knjlgs, ki pokssuje keko ee splošni rasvoj živaUj in človeks ponavlja pri possmesniku. S sli ksml. Fina trda vesba. Cena $1.60 s poštnino vred. . .. 4 I , , *****dr* kai>lH. naročeni eku sabrenil to s besedam,, pri kate- psj, dobite ss tri dolarje, vae štiri rib si je radostno mel roki t "Ne ^^m branite jI ln umsknite se v stran, pa ss šest dol sr je v. Vredno eo! d. bi B.„x,t bolj. vid.l; M b. pri ob t.m poflMu pri. poMboo rt- • ,Pr»J"»* Književna Matica, *edt preti atevkarjem. državno! njem predsednike Narutovrie _ tsvsro%snje mper brezpoaeUoat, keter« je Ml v soboto umorjen, m po-j bili ubiti štirje delsvei. Me "Napredni bojevniki, it. 475 v Clarkaburghu, W. Va. Kje se bo vršila redna seja meseca januarja, 1923, bom poročal po zneje, ker zdaj se še pismo zedl-nili glede stanarine, torej vsem Slovenoem in Hrvatom, ki še'ni ste člani te jednote in spadate k drugim postajam ter ste blišje naši postaji kakor pa svoji dose dan ji, preskrbite si prestopne 11 ste, da pristopite k naši številki. Takih rojakov za prestop je pre cej v naši okolici. — Rudolph Meetek, tajnik druitvs Napredni bojevniki, it. 475, P. O. Manayka, Clsrksburgb, W. Vs. Chicago, DL — Članicam dru-«v» Nade, št, 2 8NPJ, pripero ' m. naj nikar ne pozabijo dne 23. d-cembra zvečer pripeljati f " otrok v dvoreno SNPJ. ' bodo seili neši malenčki 1 Miklavžem, obloženim z voako Beadling, Pa. — Ker se nihče ne oglasi iz naše naselbine, se bom pa jsz enkrst. Z delom je šlo pri nss do sede j počssi. Bosi so nsm vedno govorili, da nam ne morejo dobaviti vozov za nakla danje, a sedaj jih že tri tedne redno dobivamo. Vsa ta zvijačna njih politika pa nas je raskačila, da smo pri nažem društvu na vso jezo sklenili prirediti plesno veselico dne 30. decembra zvečer. Radi te Sll-vestrove zabave se meni že sedsj cedijo sline po pristnih domsftih (kranjskih) klobasah in še več drugih domačih pridelkih. Za to zabavo je pripravljen isvrsten godec ne hermonike. Uljudno vebim Slovence in Hr-vste v nsši in bližnji okolici, ds se nem pridružijo in z nemi vred poveeelijo. Upem, de ne bo niko mur žal. Za lečne želodce, posko čne pete in žejna grla bo skrbe veselični odbor. Pristopnina je ei eer nizka, kolikor amo najbolj ni zko mogli okleniti, namreč za mo ike 50c, za ženske pa nič. Tore, na svidenje vsi bližnji rojeki dne 30. decembra pri Joeephu Dele ^pozdrav vsem Slovencem šlrom Amerike. - Martin Ourl, pred sednik društva št. 172. Slovenska Narodna Utt»a«flj«M ft, aprila IV04 Podporaa Jcdaota lakarp. 17. (valje !»07 v drteel lllUoU. GLAVNI STAN« 1CS7SS SO. LAWNDALB AVE., CMICACO, ILLINOIS. IzvrŠcvalni odbor: UPRAVNIODSKKi Fr«d*«dalk VImmI C.Uk.r AUmr VldrUh, B. P. D. T. B«« aa, M»t*M, Pe.. «t. taja* M*ktU« Tark, tajnik balaUk«ga BU« N.vak. «1. blagajalh Jaka VoarUk. urW»Ik «U*iU Jato Zavartalh, rltolj eU.iU FUlp Gadlaa. • ' POROTNI ODSEKi Ladysmith, B. 0., Oanada. — | Z žaloatnim srcem nasuanim vaem sorodnikom, prijateljem ia anan-i ,-^Ukm prod««dalk. 40? W. Hay St- SprlaglUld, IU., MarHa eem, ds mi je nemile smrt vaela t«l«eatkar, Ba« l?e. B.rb.n.a, Oki^ Pred A. Vld«r, Ba> 073, Ely, Mlaa^ ned vae ljubljenega aoproga lu | J«ka T.r4»IJ. Baa OA M*aOar^vlUe, Pa., Jaka Gori »k, 414 W. Hay S«, i i " SoemaVNM. BL ■H S ' B BOLNIŠKI ODSEK* očeta štirih nedoraalih otrok, Oleveland, Ohio. — Naznanjam članicam društva Napredno Slovenke. it. 137 SNPJ, da je bil Iz voljen zledeči odbor za leto 1923; Predsednica Aua Erčte, podpredsednica 01. Flajiman, tajnica Mary Bajt, 1048 Addiaon, bla-gajnica Mary Belaj, zapisnikari ca Jos. Močnik, redarioa Fr. Stol-fa, bolniški odbornici, Ivana Droi bnič in Rozi Zupančič, nadzornice Jene Vaupetic, Terezija Žele, Antonija Skorjanc, za prodajo delnic S. N. D. Rao Erštc, Zastopnica za klub druitva S. N. D. A-ojzija Trenta, druitveni zdrav nik dr. Kern. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v S. N. t>. zvečer. Opozarjam vse članice, da bi bolj redno plačevale svoj ment, da bi jih ne bilo treba toliko suspendirat in potem sopet sprejemst nszaj. Tajnik in glav ni urad so že dovolj ssposleni s drugim delom , članice pa tudi nimajo nikakega profita, ako ne plačajo o pravem Času, temvefe se rsjše izgubo. Kakor vam je sneno, mi je društvo odvzelo pra vico, da bi smela katero ssklada-ti z ssesmentom is društvene blagajne, aama s svojim asssmen tom vas pa tudi ne morem salaga-ti in ne bom. Zato naj si veaka zapomni, če ne plača, da je suspendirana in ne bo pri tem nobene izjeme. Prosim vas torej vie, da mi prihranite nepotrebno delo, roka v roki pojdimo naprej v prihod*, njem letu in zopet nam bo zagotovljen napredek kot v zadnjem letu. Pričetkom tekočega leta naa je bilo 169 članic, štiri so bile črtane, torej 173. Danes je 208 . if . pristopilo novih in 12 e prestopnimi listi, ena članiea je umrla, sedem pa jih je preetopilo k drugemu društvu. Vzlic temu, da ao bile štiri črtane, da jih je aedem preetopilo k drugemu društvu in je umrla ena članica, je naše društvo vse naraslo v enem letu za 35 č To je vsekakor lep, napredek v članstvu,'kolikor pa se tiče bla gajne, bom pisala prihodnji me sec. Natančni račun bom tudi prebrala na seji dne 4. januarja, 1923. , Vse tiste članica, ki»4e niate pla-Čele asosmenta za ta"ineeeo, opozarjam, da to atorite za gotovo do 24. t. m., ker na božični dan ne bi rada pobirala asesments. Proeim ves tudi, da plačate vse, da bom mogla račun pravilno zaključiti. Želim vsem članicam veeele bo-žine praznike, zdravja in sedo-voljnosti v letu 1923 ter ravnota-ko vsem Članom TNPJ in obilo nspredka v skupnem delu. Mary Bajt, tajnica dr. 13{ SNPJ. Louiaa Jurkaša. ] OSREDNJE OKROtJEi Blas Navak. Rojen je bil leta 1880 v vasi Cki««*a, III. Jurovo, koter Karlovac na Hrva-1 VIHOONO OKROŽJE. J.-W A jok« Gralell, I40S1 __________^ I4I)| Pappor______________ škem in umrl je dne 6. decembra I zaPAONO OKROtJEi AataalaUr,' Baa loatoram,'Kaas.. aa iaaaaapadi t. 1. Srčno hvalo izrekam vsem Ma. »Ura. B«. 100. Bukl, lila«.. tistim, ki so mi prišli na pomoč v 55114,1 4< ^kaeb^ S^M-rva* Ulab. SCS7-SS S. Uwadale Av« Maaa Raa, Pa. Ava,, CUvalaaA O. moji usodepolni url. Poeebno hvs lo izrekam članom društva Orel, št. 109 SNPJ, kateri ao ga spre mili k zadnjemu in večnemu počitku. Tu sapuščs mene, Žalujočo soprogo, in žtiri sinove, v Združenih državah štiri brate in eno eeatro, v etari domovini pa očeta, enega brata ln eestro. 6e enkrat lepa hvala vaem, po eebno pa Članom SNPJ, h katere mu društvu je tudi pokojnik spe _____ dal. Tebi, dragi eoprog in oče pa | »utva S. N. P. J naj bo lahka svobodna semlja ka nadeka. Žalujoči ostali — Marta Jurkaš, žena, John, Kari, Louis, Emil, sinovi, vsi v Ladysmithu, B. G. , III.. Praak SV Clalf Si., Nadaoriii odbor: Praak Salta, ptsŠMŠalh. MSI W. SOtk St., Ckl«a«a. So-r.W, aaw JPraM.r Aa«.. CI«««I««A O. WillUm SltUr. SOOS I j . Združitveni odbori Fraak Al«l. S1S4 S«. Cravfaed Av«., CkU«««, IU. Joiko Ov«a, SOSO W. SOtk SIh Ckk«e«, IH. J«.. S Itak, 1101 E. SSrd St.. a«««!««/, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kam. OSOS St. Clair A«., Cleaelaad.«. POZOR I K«rsm>»š«a— e «1- a4ba»alld. M delaja v glavnem arada, •a arll takalai ptadeedalha aa aaslevo4 VSA PISMA, M se aaaalaia m paele «1. ptad^alka «• aaalevet Pr*4>«#aUt«a S. N. P. J« »087-SS Sa. L«wa4«l« An, Cki«««a, IU. VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SB NASLOVE. BalaHba taj. a S. N. P. J., SSST4S Sa. La«radale Ara., Cktoai«, IU. Ava^ Cki«a«a, II, VK ZADIV. Y XV«, « IM^Mi 1!$!%.« ItVefrZADEVE I . aaslaei Blaaajalčte« S. N. P. J., MIT Vs« arllašba glade aaslavaaja v gl. Fraak Zaitsa, peašsešaflm nadeeraSfe r Kaliforniji so s delavci združili politično. se llpar aaalav Ja Ijaij!*^* Val »ristri aa «1. paratal adsak ta,aaj palUJaJa aa easlavi Jaka Ua I, 407 W. H«jr St., SprlnofMd, III. Vsi deplsl Ja v^iivedl^Mtl S. »sar a«., apri«aiiw«, m. plal la šraal spisi, aMaa^la, aglasl, aeračaU« la aplek vse hej eU.iU« ladaat«, aaj se palUja m aaslavi MPre»vetaN. SSS749 1% A««., CkUata, IU. KAŠELJ jo vendar neprijeten znak ln u ga ne ame ssiBisrjSši« Uživajte In razmere ao take v San Fran PronU na političnem polju jo po-1 oiscu, da se prav lahko sgodl, ds stala tranotno enotna. | bo Kidwell poslan v kongree, kajti pogoji sa sdrušenje veeh delav* lan Pranoisco, Oal. (FederatedI skih naprednih elementov so tu Press. Štabni poročevalec.) —[kaj. Tukaj se je ustanovilo nekaj, kar se lshko imenuje jedro napredne deiaveke stranke. Ustanovitsv delavske stranke je posledica konferenoe delavskih atrokovnlh društev in naprednih delavskih političnih organlacij. Konferenoe sta se udeležili tudi delavska strsnka (Workers Psrty) in socialistična stranka, ki ste bili *haJVečjl nakprotniki druga proti ~ ugV0 katerih so mislili; ds ne Jride nlkdsr do spravo. Dalje so še konference udeležile orgsniza čl je t Delavska farmarsks strsn ks, članska organizacija (llank and Kile ftderation of Workers), Nemško itobraševalno društvo, Delavska podporns orgsnizsoija sa bolniško podporo in posmrtni no, Delavski krožek. Delrfvsks liga dosluženib vojekov, Vetersnl svetovne vojne, delje delavske strokovne orgsnizscije strojni kov, nstakarjev, ' cestnoželeznl Ških uslušbencev, tesarskih delav cev, kuharjev, železniških plaar-jev, Izdelovalcev smotk, železo staVbinskih delavcev, krojaških delavcev, natakaric, litogrsfov itd. Vse te unije pripadajo k De lavskemu centralnemu svetu, ki COUOH BAL8AH, kateri etsjla kašelj le odvrni mrot« trpljenja. Js ravne t*k do'>*r m oerssU kakor aa otroks. Cena M in SO santev. VnralajU pe Iskamah. COU) k!S"Str TA.LET. C«n» SO cealev. i I IIAlI 14 A I' 11) S , I O W A DR. A. M. SOUKUP, PHYSICIAN AND SUROEON SSSS W. SSaš ftn ««r. MUUrd Av«* Ckls«f«, VII. Ake Živite v bližini pridite k tema zdravniku, ako živite delaš pišite nJemu ln opišite vašo beleeen. Oa vam bode poslal! potrebna zdravila. Dr. J. V. Grahek ZDRAVNIK. Uradne are soi lOtOO sjutrsj do 2.30 popoldne. «48 I. Ohio Btroot, Telefon Oedar SSSS V. B. PITTiBUEO, PA. I ŽENITVENA PONUDBA Samec, ster 48 let, ki ima svojo (Adt.) mo v salofi L _ navzoča male in velike o-| 1ro^< in ne bo deUl nikake izje J8" '"red parkljem ae vam ni tre-U kit bati, kar pridite ia pripe finj Kunšekovi. Oošper Ael.n«. in družini, kakor tndi učiteljicam . kreane ve^e. »ploh hvala Slovan, Pa. — Če ee že ravno nikdo ne oglaei U naše naaelbine, ee bom pe jaz, akoravno aem še malo časa tu naeeljen. To je prijazna naeslbine in ker se tiče tukajšnje okoliee, je veliko premogokopov, ki pa slsbo obratujejo. Zakaj slabo obratujejo, so rszlična domnevanja. Kdcn pravi to, drugi drugo, pri čemur pa ni tako teftka u-ganiti, kaj je vzrok. Tu eo tudi tovarne za izdelovanje berve in ei-na, ki vaC obratujejo s polno paro, plačs v njih ps je naravnoet ara motna. Hedej eo zopet pričeli i grajenjem nove tovarne, v kateri, kakor aem čul, bodo izdelovali ste klo in porcelan. Čudno ee mi zdi, da je tu nastanjenih tako malo MJoveneev. Nea je kakih deaet družin, poleg tege je tudi nekej eameev, pečlerjev. V naselbini imamo elovefiako trgovino. Rojak Frank Pikal in njegova •oproga imata evojo prodejalno, ki odjemalcem dobro poetrešeta-Čeatitam jima na uspehu In iolim veliko odjemcleev. Prej kot tu aem bival Šeet tet na lleratiniejo, Pa., kjer ao rojaki do malega skoraj vsi nspredaega ml Ujenjs. Povsod se seveda dobi tu di ljuljka vmea. Oni v Hermintejn imej«* tndi feM-tetletiftil klnbšt SV. k koleri številki pripadam tndi jaz, Ker ee tiče drugih Bloveaov T MMsinti moram reči. de SO tUdI naprednega mišljenja »n imajo sroja napredna društva j. j . . je sicer nssproten novemu giba- ^"^ J» * 99 nju, toda vsska unijs jc vseeno M v poslala po enege delegete ns no- Hlovenko v stsrostl od 35 do 4fi To konferenco, ds izdela enotno Vsame se tudi vdova s enim in združeno fronto ns političnem 'I'«*™ ^JtJS**}1 !? ."t prffa »lov "Hsmec , 'M7 So. Uwndale Konferenca je Imenovela Oeor-I^^g1®*«0' ge O. Kidwella, tsjniks unijs ras- vsžalcev krub# da zavzame me- NAZNANJAM sto pokojnega kongreenika John rojtkom( 8loveneem ln Hrvatom, f. Nolana. Konzervstivnl delsvci \ Ah m ^ priiCm ]H40 W.1»th priporočsjo Nolanovo vdovo. Htreet, Chieago, lil., v Cloerc in Konference je sprejela štirinajst kt<1tr bodote potrebovali godbo, točk. ki bmlo tvorile volilni pro- M obPniu do mt>M Bg nov Bt. grem. Zelo važna jc tudi sprejeta i!ov# Imam tU(Ji (Pf0Vltt0 s ksn-resolucija, ki priporoča, da se a- L|yjem, cigare, cigarete in drugi Ktanovi smerišks delsvska stran tobik. Moj a0V nšu\oy j#, (Jaorge ka. Konferenca zahteva dalje, da Zaeek( 54^ W# jMh Btreet. Cl-is odpravijo sodnijske prepovedi m. Telefon» Cieero «002. ob česu sporov v industriji, a-| (Adv.) Dee, 19.30^1. mendment k ustavi sa odpravo o troikega dela, prsklic Ksch Cum |M M# mineovege transportnegs zskons, socisBzacijo maši ne rije za produkcijo in diatribucijo blage, ne omejeno pravo do skupnege po gajanjs, obtožno postopanje na AU STB ŠTABI 40 LSTf * Se le altte, imele prilika Is askai let, da ee aaallte aegleMte« esej teMke, de rasamete seeede le aeglsžkl lasepB. Angi«*ho .lov.«.ki fcesedojsk vam be slelll, lete la lete. Osse M OC, aateš^ te ga prli Dr. r. 9. KJUUT, SSSS 01. Olalf ave., 9 VON SCHLICK JE MO«, KI HAC.A nOI.NIM LJUDEM OZDRAVITI. Ptn& dvsjsatiml Utl sem dajal bol nlm IJadem, da mej Hoigarakl krvni __ ______čaj pomaga naravi prt saprtalrl, pre- 'pr*'"Deughertjju; "prtUkavIg* «« U<*"' vojnege grafta In vporabo voja-1 Pov#4a, M> 4. itetearskl kov po Hardingu ob Čaeu stavke, krval čaj vlH Mrak pr«dn« UUje »'i - fro- glašatt poete ve1 neustevnim, vo- jaško nagrade, priznanje ltueije Dana« miljen« ljudi rek) BolterAi in Mehike, pomllošfenje vaeh po Ijjj^^ najvažaejla domača UtiČnlh jetnikov, referendum pred | n^sti sakl Iskakaal Is ker«ale, napovedjo vojne in vposUvitev l«Udo». I^J«. wme*a, J«s^Ja , 'x - ' V r"w . sn evHia rti ti enkrat ali dvakrat v Ud-pravice do svobode rborovsnjs in \nu £4, pomagal« vsakomer b bolj- Bevee tem lekke ledi sarečlte drage sblrke I vas Serasaaevlk pssml Osai ll.tS.-Oke ksjigl dobite sa HM s >o*teias vred. ' Priseljevanja Is starBfB kroja v Ameriko ja bilo l.Jo-IIJa t L odprlo. Pkuu m«al, do Vam naredim pra* vila« la dobre prešaje. . Ce osebe ae pride pevrnem deaer. ^Ns odlaSaJU da na bo kvota šepet MATIJA SKENDEB, JAVNI NOTM m snin« I« *SH Sr«f. SSS7 a«»l«r flTTItUIGM, CA. Debate ao se večinome udeleže vali prietaši raznih elmj. V ftem sdravj«. ' lekarnarji ge vodae tamie v sa* %0i legi, ker ved«, da bolniki, kt rabM« u> Beigarakt krvni daj. e« pavraej« la novi edražitvi je prerej elem^n kv.lljo te sdrevlte. tov, ki eo priprsvIjrml delati gp^l^^oprsjlojte v-I^^Ukaraerje m A« danee pe aJ«m — en vam ga jas »ed fleiav' poai^ posuiio« prosta v«llk sevoJ to elemeo se »l.tš, aH S se SlJŠ, ali 4 sa SS-tš. rolien kon SJ M »• V#" ••Mlek, Pr« roijen zon |iU#f|<< pf#durU Campaef, S irgk, Pe. go, tode navdušenje 1 stvom potiske v ozadje te. Ako bo Kidardl izvoljen kon greanikom. tedej se Is te adnižl Bmidteg, Plttsbargk, tve rac iseiml d«Uv«ka etranka. I (Adv,) Dar. 20. V JUGOSLAVIJO v S dneeh pla-jejo vsak torek veliki peralki AQUI MAU BBBENCARIA ITANIA....... RETANIA.......SO,704 taa »10 § 0 .SS.OZS taa kaktoe M i^loi ■»»*« • f, 4. S pm*i*mi ba« I« soSIrstM I ptmmmtA* mOM«S> I* krM* iHsaiin MOW»S. •arSI u pfi lo Sroas ta naesSoN« pti lemia« V . . t. skd.. . / . fr nm PROSVETA PROSVETA TROS VETA* ¥ee ENLIGHTENMEI M MUrl UM. KAJ JE "PITTSBURGH PLUS"? Naši čitatelji bo že večkrat čitali v raznih listih o "Pittoburgh Plusu". Nekateri »o vedah kaj te besede pomenijo, drugi niso vedeli, kaj označujejo. "Pittoburgh Plus" je uveden v jeklarski industriji. Strastno ga zagovarja sodnik Gary, predsednik United States Steel korporacije, kateri pravijo navadno ljudje tudi jeklarski trust "Pittaburgh Plus" pomeni, ako je tovarnar v Chicagu izdelal jeklo in čeprav je dobil rudo, premog in kok ceneje, kot v Pittoburghu, tedaj vseeno proda jeklo po ceni, ki jo dobi na ta način, da k produkcijskim stroškom za svoje produkte priračuni še tovorni-no iz Pittsburgha do njegove tovarne. Tako ravnanje pa pomeni, da se jeklarskim magnatom v Pittoburghu ni treba bati konkurence, kajti jeklarski magnatje prodajajo jeklo, izdelano v Garyju, tod., ali v Chicagu, po ravno M ceni, po kateri bi ga prod* pittsburški jeklarski magnat To nam pove, zakaj so cene za jeklo in železo še vedno Visoke in zakaj na pr. ni jeklo v Chicagu, Duluthu, Gary-ju ali v Soutfi Chicagu ceneje, kot jeklo, Id se naroči v Pittoburghu. Konkurenca v jeklarski industriji je tako odpravljena. Seveda je ta "Pittoburgh Plus" največja krivica za konzumente. Pomislimo, kam bi prišli, ako vsi posnemali pri določanju cen jeklarske magnate. Na pr. farmarji p Michiganu bi se združili in dogovorili, da postavijo breskve na trg po taki ceni, da k producijskim stroškom, le priračunijo troške za vožnjo iz Kalifornije v Michigan. Ka ta način bi seveda dobili "San Francisco Plus" in izredno visoke cene. Kaj takega bi lahko storili tudi farmarji v Minnesoti, ki pridelavajo krompir. K produkcijskim stroškom bi priračunili vožnjo iz New Yorka ali pa do Montane, pa bi imeli "Montana ali pa New York Plus." Kajne, ako bi se kaj takega uvedlo, bi postale cene neznosne in vse časopisje bi zakričalo, da je odpravljena konkurenca in da je tako početje golo trustovstvo, ki je v protislovju s Shermanovim protitrustovskim zakonom. Sodišča in državni pravdniki bi posegli vmes. Jeklarskim magnatom se pa zaradi takega početja ne skrivi las na glavi. DE VALERA PROGLAŠEN ZA PROSTO DIVJAČINO. Vojaški zapovedniki armade Svobodne irske države so odredili, da se Eamonn de Valera, vodja republikanskega gibanja na Irskem ustreli, ako ga le vidjo. Tako poroča brzojavka iz Dublina, ki pomeni z drugimi besedami, da je de Valera proglašen za prosta zverjad, katero ima pravico ubiti vsak človek, ki jo izsledi. Naj bo sodba o de Valeri in homatijah na Irskem kakršna hoče, U ukaz pokazuje, da je de Valera ostal zve* svojemu principu, ko je dvignil revolto proti britske-mu imperiju, drugi so se pa izneverili principu in sprejeli kompromis, ki so bili dolgo časa njegovi sobojevniki. V tem ukazu je znova potrjena resnica, da tovariši, ki so se skupaj bojevali za eno stvar, nastopajo bolj brutalno proti svojim nekdanjim tovarišem, ker so ostali zvest principu, saradi katerega so se bojevali, kot pa sila, proti kateri so se skupaj bojevali, ko so ravno s pomočjo teh tovarišev zadostili svoji častihlepnosti in so splezali na vrh. Britoka vlada, proti kateri so se preje skupaj bojevali, ___________^ _ nI nikdar izdala ukaza, da ima vsakdo pravico ubiti del*11 p* »praviti pod evojo koitro Ford — upravitelj bogastva« Detroit, Mlak. — Henry Ford pove marsikatero, ki služi varstvu njegove industrije in obenem nepeljuje vodo na mlin njegove bodoče predsedniške kandidature. Da mu posrečijo njegove poteče, mora pasi ti na to, da napravi v javnoeti dober vtia. Ni ie dolgo Saša od tega, ko je "Wall Street Journal" dejal, da ja Ford najbogatejši človek in ns j vplivnejši bankir na evetu. Take izjave pa elabo učinkujejo v javnosti in Ford je eeveda odgovoril. Rekel je, da ne nabira »ogastva ca sobe, ampak za druge. Sebe je proglasil uprevite-jem bogastva, katerega koše izključno porabiti v dobro svojih uslužbencev. Pametnejši njegovi uslužbenci eo se eeveda smejali takemu odgovora. Zavedajo ee paš, da sdaj delajo bolj intenzivno in da producirajo sa vsaki dolar veliko veš, ki ga prejmejo, kot eo pro-dueirali preje. Dragi uslužbenci, caterih mogoče ne bo nikdar aro* šala pamet v njih življenju, pa verjamejo, dg j« vse zlata resnica, ksr govori Ford o zanimanju za blagostanje svojih delavcev. Kako delajo v Fordovih tovarnah in koliko producirajo, pove ist Fordove kompanije "Ford sJews". u pove Ford, da so v podjetju Ford Motor Car kompanije »roducirali v devet mesecih in leetnajat dneh en miljon avtomobilov in tovornih avtomobilov. To jo najaijajncjša perijoda produkcijo v agodovini, pravi list in nadaljnja: En miljon avtomobi-ov in motornih tovornih vos je t>ilo iagotovljenih v letu 1921, toda produkcija ni dosegla enega milj ona, dokler se niso dobili Statistični podatki zadnjega mesece. Ti statistični podadki govore doeti razumljivo in odločno, da, ahko vsakdo rasume, ksko Ford upravlja bogastvo v interesa svojih delavcev. Dodati je še treba, da sdaj dela manj delavcev za Forde kot v letu 1921. Pravi fakti pa postoje v tem, da akuša Ford ustvarjati bogastvo saae, ne da bi se pri tem po-sluševsl delavcev. V njegovih tovarnah. eo nastavljeni dobri V ženici. Njih naloga je, da tis? de jo najboljše avtomatične strada tsko znižajo Število sapo-sljenih delavcev pri produkciji avtomobilov. |Obče je snano, da je Ford zelo trd gocpodar. Njegovi delavci so, skoraj priklenjeni k njegovim svtomatičnim strojem. Priganja-■atorajo sami sebe, ako hočejo dršati korak s stroji, ki hite s hi, rico, katera končno ugonobi najbolj močne Šivce. Ford ima svo-delavce rad le teoretično, ne pa praktično. Ford je na pr. še lani obljub da uvede šeeturni delavnik. V ■niči delajo osem ur na dan od njih so zahteva, da opravlj jo Sesurno delo za navadni škodnineki čas. Z drugimi besedami to pomeni, da Fordovi dc-lavel doba sa vsako nro česurne-ga dela ravno toliko kot za navadnega delavnega čsss. Meeto, daj bi bil Ford avedel šeeturni delav-. nik, morajo njegovi delavci prak-tišno garati po dvangjet ur. V, drugih industrijah vidimo, ako delavci delajo vq§ ko osem ur na dan, da prejmejo za vssko uro česurnega dela čisinpol. Ali ti in« dustrijaloi ne iajavijajo, da s* varuhi bogaetva v interesu svoji)* delavcev, ampak odprto govore; da saradi tega obratujejo svoje tovarne, da pomnoše evoje dat hodke. Pametni delavci tudi vessti pravljice o upravitelju bogaetva v interesu evojik delavcev, ker imajo pravljico mod ljudstvom še dandancc izredno veliko priviašno moč. Električni motor. * m^m^mmm Ako ee ozremo nasaj v preteklost samo aa eno generacijo, sa prepričamo, da eo bili električni motorji še skoraj igraše. Daaaa pa gonijo elcktrišni motorji etre jc v moderni induetriji. Ti motorji ao razlišni. Imamo jih od 1900 do dsaet tieoš konjakih eil. Naj-manjši motor jo tako velik kot cevka, na katero ee navija sukanec, najvešji motor pa eega od tal do drugega nadstropja. Veš miljonov motorjev sa doneč obraša, da vrli industrijsko delo in da ravno tako olajša delo doma gospodinji. Motorji no« služijo, kadar * peljemo po cestni železnici, v elevatorju, ali še gospodinja doma čisti preprogo. In danee imamo motorje, ki gonijo velike seealke, ki dovajajo vodo v velike nabiralnike vodovodnih naprav, tako da aam »tožijo elcktrišni motorji tndi takrat, kadar emo žejni in pijeaso šašo vode. Ali malo ljudi oo zaveda, da je treba preiekati štiri de-le sveta, da se dobi potrebni materi jal sa seetavo motorja. Ako hočemo izdelati najenostavnejši motor, potrebujemo skoraj sto vrst rasličnega materij ala. Bres dvoma ao mod tioti-mi, ki bodo to čitali, tndi taki (felavei, ki cami producirajo avtorje, in toki, Id producirajo potrebni materijal aa motorje. Ali daleč od nos delajo tisoči dolov-cev in zbirajo potrebni materijal aa motorje. In delavci pripadajo rasnim narodom in nosijo se ras-Učne in šiva le bolj v različnih Šegah in navadah od asa. Delav-ci garajo pod tropičnim solneem, bimo potrebni asaterijal za električni motor. In danee ae lahko reče /la delajo delavci vseh narodov, da isdelajo električni motor, ki služi zveeto človeštvu. DBAVOI ▼ MIHIH VSTAJAJO PROTI PASIBTOM. 0 _ 1 Mežico Citjr. — Voditelji organiziranega delavetva v Mehiki eo prejšnji teden naznanili, da otvarjajo kampanjo proti mehi-škemu fašizmu. Fašizem v Mehiki je etari klcrikalizem pod novo krinko. Fašistovsko gibanje je sUro par meeeeev in voditelji gibanja ae hvalijo, da bodo imeli miljon članov v prihodnjem juniju f na delu je 22 organizatorjev. Delavsko organizacije so sklenile, do jo trebo takoj v začetku streti glavo tej kači. Mehiški fa-šisti niso drago kot klerikalci, fa-natični katoliki, ki bi radi oiivcU versko vojno pod masko fašizma v upanju, da ae a pomočjo buržo-azije opravijo na krmilo Mehike. General Calles, minister za notranje zadeve in glava Obregono-vega kabineta, je e eledečimi 1 eedami označil stališče vladne napram e fašizmom našemljenemu klerikaliamn: "Fašistoveko gibanje ni nič novega v Mehiki Mehikaneki na-sadnjaki so ie doetikrat poeku šali pod raanimi krinkami doseči nadvlado. Mehika jo imela prvega fašieta. To je bil Hernando Cortes, ki je leU 1019. sasužnjil Indijance." i od— razumejo, da mora Ford delati, ako A hoče obdršatl v industriji Tu ja na pr. General Motor kompanije. Tu je Wall 8treet, tukaj ao še druge kompanije. ki se pešajo 1 produkcijo avtomobilov, motornih tovornih vos, poljskih traktorjev itd., ki eo vee pod komando finančnikov v Wall 8treetu, kateri konkurirajo Fordu in ga košejo Izriniti is industrije, ali Valera, ako ga le vidi Zdaj je treba, da Irska svobodna drftava še razpiše nagrado sa morilca, ki ubije de Valera la zasede, in dokazano bo, da nekateri ljudje žive še s svojimi mislimi v dobi fevdnih bojev, v kateri je denar dostikrat dosegel to, kar ss ni dalo doeeči po odprti In ravni poti. Ako je de Valera puntar proti sedanji Svobodni Inki državi, je ravno tako upravičen do sodnijske obravnave, . . go bo prijet, kakor vjak drug hudodelec. Ptogtašanje J SMCft ljudi za prosto zver jad pa pokazuje, da matadorji Svo- ombleije, da koše veljati sa ,io bodne irska države tiče s svojimi mlaHmi še v srednjem l^1^« «i»veitva in poleg toga veku. Taka država nima bodočnosti, doklar m v«davn k »homiaja. da pcetaac nekega lo. Ford je v aamoobrambi in ni-j kakor ai varak bogaetva v inte reau evojik uslužbencev. Tak jo sakon v današnjem goepodar-skem sistemu. Kepltaliati sede drog dragemu na vratu, vai skupaj pa delavstvu, in tako ostane, dokler ee eedanji gospodaraki si-etem ae spremeni. |_Tadi Ford rasusse u sakoa la dne predsedaik ameriške repobti-tka. tedaj ja treba Javnosti aat drugi delajo v rudnikih, tretji ns polju, toda vai pripravljajo potrebni materijal. ; Ta materijal, ki ja potreben, aa produkcijo motorjev nooljo vel-blodi, prevažajo ga po morju in železnicah, predan doeoše tovarno, v kateri sestavljajo motorje. Poizkusimo sfraditi motor v mislih. Takoj ss bomo prepričali, da rabimo dvojni materijal; M-valski in rudninski. Najprvo uvažujmo žice, po katerih toče električal tok t mdtor-ju. Žica jo napravljena Is bakra. Rudo nakopljejo v Montani in jo stope. V New Jeraejjn rafinirajo baker in napravijo is njaga žico. Nekatero Žice ao povito s svilo, katere sopet producirajo Kitajci na Daljnem vstofeu, ki branijo goecniee s listi murve. Ko je svila dospela v Ameriko prek Paeifič-nega oceana, napravijo ia nje sukanec ▼ Oonnecticutu. Druge ši ee eo pokrito s kavčukom. Domačini na otoku Pojlonn ga pridobivajo is dreves na ta način, da jih navrtajo. Tema kavčuku aa pri meša sink, ki ga pridobivajo i Missouriju, pobelijo ga s belico ia Francijo in vulkanizirsjo žveplom ia Sicilije ali Louiaiane. Druge žice eo zopet vztrajna« pram vročini, kor ao pokrite asbeetam, katerega pridobivajo v Quebecu, očistijo in spletcjo ga v sukanec v New Jereejju ali pa v Penneylvaniji. Te Moč ao svita ▼ svitke in pokrite s trakom ia bombaiovine. Bombaž nabirajo r.smfrci v mm zaau, suksnec is njega napravijo v Severni Karolini, traka tkajo v Pawtueketu, R. L, dokončajo jih pa v Utici, N. T. Svitke aa to namočijo V firne-žu, Id jo napravljen is filipinske-ga kopala in kaurijekik odpad-kov is Singaporjo. To jo foaUni gumi, katerega pridobivajo is dreveanih debel, ki ao atoletja le-šala v se ml ji v tropičnft pokra, linah. Tej kaši primešajo še um brc s otoka Cipra ali Turčije, nakar primešajo ša laneno olje, da je firnež uporaben. Da ja popol. noma iadelan, ma primelajo olja is Kitajskega leča, špirit ia ter-pentlnovo olje. S tem pa ovitek še ni dovršen. Treba ga je paliti v paši, koi-žic pa sopet s činom, ki je na. pravljen la avinea la dna. Ko ja to delo konšano, pre vlečejo svi-tek a šelakom, U jo živakki produkt. Pridobivajo ga v Indiji Male iušalke ga spuščajo med Veje na drevja. Ta šelak naberejo domačini ia ko doopo v Združene dršave, ga rsspustc e špirita 1 žita, . Da jo motor dovršen, je treba ša še lesa ia jekla. Ia sopet vidi-mo. da morajo biU na dala radarji ia jeklarski delavci, da aa dobi potrebni materijal aa motor " Ia navedenega ee lahko pr»pr. da moraja delati dela ia aarodov, da 9UKA g PAMAiHJB DRUŽBB. How Tork, M. T. — 36-letna Dora Msrkowskij se jc morala safovarjati pred sodiščem, da ni poolala avoje petnajatletne hčere v šolo. Dora je mati dva in dvajset otrok. Mož jo jo pustil pred štirimi leti in izginil. Ona dela in saaluši po osem dolarjev na teden. Sodnik jo jo vprašal, kaj ima pdeovoriti na obtošbo. "Težko jo paziti na vee otroke, ako jih imate dva in dvajeet", jc odgovorila Dora. Sodnik jo jc začudeno pogledal, a ona je nada-ljevala: "Kadar ao bili vsi doma, sem prinesla zvečer domov osemnajst hlebov krttha. To je bilo vse, kar smo imeli jesti. Zdaj so nekateri reci mrtvi, židovska društva pa akrbijo aa pet otrok. Sodniku se je sjaanil obraz. Suspendiral je aodbo, nakar je. pa pripomnil: "Vaši otroci morajo obiska vati šolo, toda ielim, da živi še polkov-nik Rooeevelt, da vam podari kolajno." Postava določa, da morajo o-troci do gotove starosti hoditi v šolo. AU sakon pa ne pove naj-vašnejšega sa eiromake. In naj-vašneje za siromaka jc to, ako jo veliko otrok v družini, kako se naj nasitijo in oblačijo, ako sa-služek družinskega prahranitelja na sneee toliko, da lahko prehrani In oblači vse člane družine. Meteoriti Hail Columbia, poevečeno bodi tvoje ime, ako nam odpust ii n^ dolgove! e e • Ententni zdravniški štab j« ^ ključil v Londonu, da je treba nemškemu bolniku vzeti črev* srce, pljuča, obisti in mehur is telesa, toda bolnik ne sme umre-ti za nobeno ceno. AkoH vrag, ga zadene etrašna nataknejo ga na koL um rs kazen j i Sveti Mussolini je izvršil eno važno reformo: elekel je črne srsjeo in oblekel belo s trdim oJ vrstnikom. Eviva faeckmofl e • • Nehvaležni cvet ja hudoba« prezrl akron^no konfertnčico v Wsshingtonu, katero vodi nsš veliki državni Hughes s central, no-ameriškimi republikami. 8vs-tu ni treba zameriti. Kdo bi oiinil vse te konference! • • • Komisija je bila Imenovana ia poslana, da dožene, zakaj je ite rudarjev etorilo narodno smrt pod zemljo. Komisija jc dognala in objsvi. la: Po naacm globokem prepriča, nju so rudarji izvršili samomer, Rudarski magnat sa kulisami; Hehehe, tukaj je obljubljeni ček. e e e Vee, kar pride is Amerike Jugoelavijo, je sa nič—eamo do« larji so še dobri. (To pa, kar zadnje čase prihaja is Jugoslsvije v Ameriko, ni vre* dno niti enega dolarja.) < • e e "Meteoriti" jemljejo na zaa. nje, da je pater Hugo Brencelj poslušal enega največjih slsvi. stov in pogoltnil konja vseh noeti s kostmi jn kopiti vrsd, ns* to jo pa odšel v Ajneriko, kjer ae sdaj neomejeno emeši. . e e o Amerika se je odločila za koš. ljivo nalogo. Stopiti hoče do vratu v evropsko mlakušo in miili, da si ns umaže nog. Osel gre samo enkrat na led. i,-merika pojde dvakrat. e • e "Mir ljudem na zemljil" Kaj pa je tot ✓ Mir ljudem v zemlji 1 r PUBILJIVAKJl ZZ JUGOSLAVIJI SI BLIŽA H KONCU. New York. (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) Do konca mi-nolega novembra jc bil tekom tekočega fiskalnega Ista dovoljen vstop 5,166 priseljencem is Jugoslavije. Ker vsa letna kvota znaša 6,426, preostajalo je 1. decembra — po nekaterih odbitkih na rašun letne kvote — še 1,168 pri-seljencev, pripuetljivih is Jugoslavije do konca fiskalnega leta, t. j. do 80. junija 1928. Veak mesec — kakor znano — ema k večjemu priti po ena petina letne kvote, meeečna kvota sa Jugoelavijo znaša torej 1,285. Radi tega bi utegnili prieeljenci ia Jogoelavijc izčrpati vso letno kvoto ie tekom decembra. Dali pride zarez U meeec ie vse preostanek letne kvote, jc drago vprašanje. Od sačetka tekočega fiakalne ga leta, t. j. od 1. julija 1922, nieo prieeljenci is Jugoslavije še nikdar tsčrpsli meeečne kvote. Radi tega ni bil v tekočem fiekal-nam letu še noben priseljenec, rojen v Jugoslaviji, povrnjen, ker bi bil prišel šea kvoto. Meseca ju lija je bil dovoljen vetop 860 pri •oijeneem, avgnete 1,008, eeptem bra 1,071, oktobra 1,264 in no- o b o Ruaija je izvršila nov zločin. Strašni zločini Umorila je "Mi-klavža" in poslala angel je v Sibirijo I To je grosnol Poldragi miljon angeljev je šlo šabam gost 1 — Ako Lenin izve, kako ss zgraža ves svet, ai najSme morilca in umre trinajetič. e e e Ako zavezniki v Lozani zako-ljcjo Turke za božično praznovanje miru, se gotovo akregsjo zaradi dardanelskih koeti. In kje b«! potem mir 9 e e o Lovska sezona ne traja vedno. Na to ne smejo pozabiti nsši sosedje, ki tako enodnšno otreljsje kozle in kožico. » o o o Frančiškanska flikica je prinee* la aledečo absolutno, boginbogme resnično vest: "Včeraj popoldne ob štirih sta prišla v naše uredništvo Lenin in Trockij in lastnoročno podpisala in s uradnim pečatom potrdila poročilo, da st* dala umoriti sto miljonov Rusov. O poročilu ni torej najmanjšega dvoma več in kdor še ne verjema tega, izvrši smrtni greh, katerega ne odpuaeti qiti eam papež." (Prihodnji teden bo Kazimirje-va flikica — list sedmih ialoeti -poročala tndi sledeče: "Ameriške vlada je dobila uradno poročilo, da eo boljševiki podali dbiisko zimo v Chicago. Stvar je dokazana. Ker take zima ni nikjer kot v Sibiriji in ker ja Sibirija v rokah boljševikov, ao hudobe poels-le simo v Chicago.") e • e Komandant Ameriške legij« > dejal odprto, da legija strmoglsvi ameriško vlado in uvode dlkteto-ro po sgledu Huseolinije v Italiji. Zdaj čakamo, da pade težka roka pravice po tem nevarne® agitotorju in ga poatavi sa železno omrežje. Kaj — ali ne bo ničf e e e Poljaki ao ubili svojega prvegO predsednika. a sej dršav isčrpalo ,vojo letno kvoto, aa pr. Bolgarska, Grška, Portugalaka. gpanaka, itd. Kar ae riše Italije, jo od vae letne kvote M 42.067 pr^oatajalo koncem no-vembra ša samo M1S priseljen pripaatljivik do konca fia- demokrstično! K.T.B. kalnega lota. Roška driava pe šotore letna kvota znaša TI, js u še eo a mt^m PROSVBTA Svetoval bi ji, da naj nekaj če» puati adravila in adrevnlke pri tni ru ter ee ravna po Oouejevem m. svetu ter miali vsako jutro: "Vsak dan aa počutim bolje ia bolje v veeh oalrih." Naj dobro je in pije (mleko) ter nekoliko posabi ne boleaen. Ia akušnje ml je anano, Ae adravila ne pomagajo v nekaj mesecih, da jih aploh nI vredno jemati RAD BI IZVRDBL, ije se nahajata moja dva bratrau-« Tony Časnik in John Slaveo po lomeče Vidov ia Knašaka it 29 ua Notranjskem. Uljudno prosim, da ae ml priglaaita ako bosta fti-tale U oglas, ali pa naj mi oenje-ni rojaki naananijo njih naalova. Hoj naalov jei John Cheaaik, P. O. Box 60, Renton, Pa. (AUegha-ny Co.) (Adv.) . .............................. VABILO NA VESELICO IN DOMAČO ZABAVO i > ! "SLOVENSKO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO" v aoboto dna 90. dacambrn 1022 ▼ laatnom domu v Bridgorilla, Pa. Uljadao ee vabljeal vojaki la rojakinje domsfil, tsr tudi drag« l od bliso ia deleč, ds ss polnoitevilno vdelele asfts prve sahavs. Vstopala* Ml moška js (^^•■■•JtsfRgl^ mi rpasta viIs^rIm* Začetek ločno ob aadml url ivetar. Ea vseetransko dobre la to*no poatrelhof • jpVTltno fodho In ; dovolj druge rasnovrstns sshsvs hode akrbel ODBOR. Naznanilo! srečno novo leto 1023. FIRST NATIONAL BANK . Ckiiholm, Mina. . IZVRSTNA ZLATNINA PO NAJNI2JIH CENAH. Nikjer na morata kupiti dobra alatnlna tako po nlaki oanl. Mi amo v trgovini ilatnino na Smithfield alreefu la aadnjih 71 let pravo bliao fteate avenuje (Oth avenue). Vaši prijatelji Kupujejo pri naa po selo ZNIŽANI CENI IN ZNATNO PRIHRANIJO, ravno tako storita lahko tudi vi. Mi amo vedno tukaj in jamčimo aa vaak komad alatnlna kupljen od naa a našim jamatvom. To Jamatvo J a, da vedno uatrelemo našim odjemalcem. SLOVENSKI KROJAČ pri porota rojakom ln anan-mm m ruroftl. norik Mak, LOVIŠ De nOY * BROS. Strictly om priča lo jroa to avarybodf. 644 SmitbfUld St, Pittaburgk, Pa. Naše 71 Isto... Bliso Oth Avsnus. Najboljši prostor v Pittsburghu za nakupovanje blaga za božične praznike. KAUFMANN'S "THE BIG STORE" je najbolj priljubljen in primeren za nakupovanje raznih stvari za božične praznike za Pittsburgžane m za vso bližnjo okolico— ker vedo, da lahko kupijo vse karkoli potrebujejo sasa In za svoja družina, kjer se Uhko izbere kar kdo boČe — blago najfinejše vrste dobite pri nas. Za boljšo ugodnost nalih Slovenskih odjemalcev "THE BIG STORE" ima Slovanski oddelek s Slovanskimi prodajalci, da lahko kupujete in se pogajate v vašem jeziku. Kjer si prihranite Čas pri izbranju in na- ■smatftrrr ia?i kupovanju in vam pokažejo blego katereg* ^^AIBIHMMkMIMflP Vselej na razpolago Slovanski tahaal AMH* -^JJJJ^A v našem Slovanskem oddelka, ksteri se neja P v p riti j >£ ju na 5th Ave. vhoda PlTmutOH, PA. Ca ste slabega zdravja ia pri alabi meS, te a o min mraČi In vaše telo mrači, Če st« ae Že ••T' JAVNA GOVORNICA. Glaeovi članov 3. N. P* ia *itateljev Proeveto. J. Cenjenim dopisnikom! Pri doki ss nanašajo na raamere mora biti podpisano To ni uredniška kaprica to sshtevsjo pravila. U priporoča vsem dopis-nikom, da ss ravnajo po tem navodila kor prihranijo uredništvu veliko nepotrebnega dela, sebi pa Jezo f leta bilo v. naj dela tu-nem času na Olevsland, O. — Na seji dru štva št. 52 SNPJ, dne 10. t. m jc bila v pretresu zadeva glede skla da J. R. Z., in pri tem je bila spre je ta resolueija, ki graja podporo Prolctareu in odobrava podporo proaugarjen na stavki. Ne odobrevem akcije odbore, ki je določil popdoro Proletarcu in nekemu srbskemu listu, e tudi ne odobravam, da se da podpora etevkarjem is omenjenega sklada, ampak strinjam ee o členom Ivanom Prostorjem od društva It. 58, da najse sklad J. R. Z. da pod pokroviteljstvo 8NPJ kot narodni sklad, ki se naj ga rebi v te namene, ss kstere je bil ns* brsn. Mi ne vemo, ksj nsm princ-ss bodočnost. Jugoslovani nismo dobili prsvie ns svojem ozemlju, nismo dossgli svojegs ciljs, nsš boj še ni končen. Kdaj bomo f>oj pričeli še ne vemo, pač pa vemo, da kadar ge bomo pričeli, de bo sopst treba doierjev in Če sedaj rssdsmo dsnsr v namene, sa katere ni bil nabran, kako naj eto-pimo pred ljudstvo in zehtevemo podpore, ako ne rabimo podpore ln ne delamo zs smotsr, ki smo gs prišsli, ako bomo sopst potrebo-veli skled obrambe. Izvrievalni odbor JRZ naj o-atane pri onem odstavku, ki gs je podpbsl v spominski knjigi, imeniku prostovoljnega devke iz lota 1919, ki se glssi: Končno vsaksgs nobirales in dsrovslko sagotovljamo, da bp vsak darovani cent porabljen edino ze tinti nemen, sa katerege jc bil nabran, ee evobodo in obrambo previce in eeemlja Jugislovsnov, zs federativno republiko Jugoslavije. Torej, da ne bo po nepotrebnem kritike ne Chieego, izvrše-velni odbor JRZ in urednik^ SNPJ od zunaj, držite se tege, kar ete podpisali, pa bo mirna Bosna. Denar ni bil nabran sa nič drugsga kot v politične smotre Jugoslsvijs in gs tudi nikdo nima pravice rabiti ell zahtevati v druge namene, kejtl v onem od-etevfcu je jesno povedsno, zsksj naj ee ge rebl. Prrmogsrje podpirati je nsj-veš dolšnoet onih premegerjev, ki so jih pustili ns cedilu ter šli delet prej kot je bils stavka kon-Sena v splošnem. Jas sem člsn strokovne unije In naši Člani eo na etavkl še štiri meeeee v Buf-falu, N. Y., podpiramo jih s dolarjem od člene mesečno, dokler ho štrejk. Akp členetvo SNPJ želi podpirat premogsrje, nsj prične pobirat skled v ts nsmen. Zs Prolstarčevo eksistenco pe je treba agitacije in takege čtiva, ds ga bo ljudstvo rejše neročslo. Torej v imenu majhne manjšine proti majhni veČini protestiram, ds bi se omenjeni sklsd rabil v svrhe, za katere nI nabran. Roke proč vsi oni, ki nimajo pravice do sklsds I Haj veste, ksko je rekel Iiineoln t Neksj ljudi lshko vodite rs nos neksj čsas, ne mo. rete pa voditi za noa veeh ljudi ln redno. — Frank Barbič. som in drugimi rudarskimi okro-iji. Nekaj nas dela, nekaj pa nas je še vedno na stavki, kdo more torej reči, da ninumo separatnih pogodb f Zakaj se nismo dršali gesla; vsi za enega ln eden za vse, vsi na delo ali pa nobeden. To bi biio po pravici. In Še je na krmilu naš staro-kopitni Levris! Bratje ruderji, prihodnjo spomlad imamo zopet nekaj pričakovati in to je stav ka, kar je Še nekaj neizogibnega, Lewisove mašina pa bo zopet U ko za puhala, da bomo kakor ved no zopet enkrat tepe ni. Opisati hočem delsvske razme re tu. 8edsj amo pričeli delat ra-zun malih izjem vsaki dan. Delo pa je teško dobiti, zatorej vsem onim, ki ste me vprašali pismenim potom, kako je tukaj, odgovarjam, da ne svetujem nikomnr, iskati tukaj delo. Teško je dalo dobiti, v velikih slučajih pa sploh nemogoče. Rojeki pridejo, čekajo nekaj čaaa tn aa delo, pa morajo zopet oditi Ustava, o kateri smo volili tudi v naši naselbini za drževo Illinois, js prodrla stoodstotno "no" na glasovnici. Ker jc še skoro konec leta 1922, se je nsšc društvo št. 356 SNPJ nsmenilo prirediti zabavo s plesom na Silvestrov večer, te je zadnji dan tege lete, 81. decembra v Joe Zbojovski dvorani Na to zabevo ste povabljeni vsi členi in drugi Slovenci iz neselbine ter blUnje okolice. Čisti preostanek na zabavi gre za eno najlepših idej, za naš Nerodni dom. Torej, bratje, vsi ne zabavo. Vabi jeni ete tudi členi eoeednjih društev, Oilleepije, Stauhtona, Wil-sonvilla in Carllnville, de se udeležite te prireditve, ne kateri bo igral tamburaški zbor is Benida. Ljubiteljem petja bo ustreženo s petjem, kajti zapelo bo pevsko društvo SlavČek iz Carlinvilla pod vodstvom pevovodje g. Jene-žičs is Stsuntons. Zs dober prigri-ssk in žejna grla bo poskrbel odbor. Torej na evidenje ne Silveitrov večer. Pozdrav vsem rojekom žirom Amerike, vesele preznike in srečno Novo leto. Listu Prosvstv pe veliko naročnikov. — K. Drugi denar se izroči uradnikom SNPJ, do ka- mora prinesti drugih sto, danes sli jutri. Tsko misli tudi nsšc de lsvstvo, sli tu imamo ljudi ki Tem potom naznsnjsm sorodni kom in znancem, da sem se preselil iz f rwin Gas Coal Co., No. 9, Ezport, Pa., na moj novi naslov: John Raspet, P. O. Box 16, Ples sent Unity, Pa. Oollimrood, Ohio. — Resoluci- ja fiPfc1** dr*V* "Figo v kraneelnih, letošnje boj, št. *S SNPJ, dne 10, Jde. mbra, 1922. — Členi društvi V Benld, DI. — Ker se jsko ms-lo allši o tej naselbini, hočem jaz malo poročati. Imeli amo volitev neših odbornikov v 17. M. W. of A. Videlo se mi j«, kako zelo so členi nessdovoljnl. ker v eell organizaciji, ki Šteje čes 900.000 članov nI bilo ns glssovnlel niti enegs drugegs kandidata za predsednike rasun J. I*wl*a, za katerega hočeš ali nočeš, moraš voliti. Doatl sem jih CTišal. ko so rekli, ds mu niso dali glasu. med vrstsml organiziranih rudarjev ae vidi. kako velik protest je pro-ti Levrlsa. saj Članstvu Je msno še od leta 1919 in od letošnje spo mladi, koliko "koristneffs" je on aa pravil sa Člane V, M \Y Vse as je protirilo proti separatnim pogodbam, ali Lewi* In njegova amŠins ee, eko pogledsato malo globlje v našo organizacijo, vse te IsvedH, ksr ee premogarskl ba-renl hoteli imeti Vidi ee. de je J. L»wis va» t J proti Izvršil s pomočjo svojih pomožni kov v prid premogovnih bsretutv, kakor se eni beteli In sedsj si ve eslja men#>«< reke. ml pa dene« vidimo, kaj ee vrši e l*»nnsylva. nI jo, Sapadno Virginijo, Kaose. V eembra boj št. 53 8NPJ protestiramo proti sklepom Izvrševelnčge Odbore J. R. Z. is sledečih razlogov. Članstvo društva V boj js ves Čee, odkar ae je ustenofllo J. R. Z., aktivno in kekor tudi redno plačevalo mesečne prispevke do tlstcge česa, do je Še J. R. Z., bile ektivno, da ee pomega v stari domovini. Zatorej si vzamemo pre-vieo, da proteatiremo proti takim zaključkom kot jih je sprajela o-men jena seje dne 21. oktobra, 1922. Vsote, ki js bila nabrane, bi se ne smele razdeliti na kake poee-mezne osebe v Chicegu, smpek bi ee morale porabiti v namene, za katere je bile nebrene. Če niso sedsj v stari domovini razmera take, da bi ee moglo egitirati, pa bodo sčasome gotovo sopet. Kje bo tedej kek denar, da bi ga vie^ li v roke t Ko je prišla sugestija od štreni nevzočih se pomoč premoger-jem, ki so še sedaj ns stsvkl v različnih smeriških držsvsh, ni bil odobrsvsn ts korak, smpsk govorilo se je ravno nssprotno, ds bi bilo jsko težsvno pravilnim po tom denar razdeliti med atsvku-joče premogsrje rssdelitl densr. Po mišljenju neksterih ns aeji, bi bilo nevede težsvno rasdeliti ds nsr med premogsrje, jsko lshko ps gs je rssdelitl, če ostane vsa vsota v rhieagu. * Premogsrjem, mesto da bi se jim pomegalo finančno, naj ai jim pošlje par istisov Pro Ista res. Ko je bilo sugeetirano, da se po mega listu Prolctareu in nekemu srbskemu listu "Budučnost", je bilo pa ksr enoatavno sklenjeno s vsoto 13000 in ne vemo, kaj še vse. Tako se dela s denarjem, ki ga Je slovenski narod v Ameriki sbi-ral skupaj, da bl pomagal alojem v atari domovini sa boljšo bodočnost. Za štrajkovnl fond, veots $1.500, v keterega bode sopet ne hirali med Slovenci v Ameriki In ho densr sopet v rokah oseb, ki jim ni mar delavski rasrad, am pak njih lastna eksistenca. . Zatorej apeliram« na aobrataka društva MNPJ. da protootirajo takim zaključkom, kot ao terega pa ima pravico aamo slovenski narod odločevsti, v kske svrhe nsj se porabi. Svoječssno amo vedno čitsli in dobivsli aplikacije od strani iz-vrševslnegs odbora J. R. Z.: po-šiljsjte rezolucije v Psriz in Wa-shington, D. C., protestirajte proti tskim zsključkom, kot jih je sprejeis četvorics ns mirovni konferenci. Sedsj pa nsše društvo 'V boj' apelira na brstsks društvs, nsj pošljejo proteete v Chicsgo, ds bodo osebe, ki vso etvsr vodijo, vedele, ksko misli dsnes slov. nsrod o njih.—Ts re-zolucijs mors biti objsvljena v listu Prosveta, če je bilo objavljeno vse prej, ko so nabirali denar, in je prišlo iz ureda J. R. Z., kakor poročilo, je aedaj tudi dolž nost, da objavi, ksr člsnst^) SN£J zahteva. — Karol Kotnik, pred sednik; John Zupane, tajnik in Jernej Hafner, zapisnikar. (Dru štveni pečat.) vek sliši in miali, da nj. kov bavijo samo s tem, na borzah špe- stsnovanja, toda avtomobil jc mo- J . * . . ... a . . __1 I_x:*: - okni uri ^OTTItir kulirajo s bondi in delnicami. Nsm delavcem ni trebs s tem posebno rszbijsti glav in izgubljati čass. Povprečne smbicijs delavstvs je, ds ims svtomobil, to ksr mili-jonsr sli kspitslist. Gotovo, dele-vec bi moral imeti svtomobil, ssj gs je on nsredil in ne kspitslist, tods vprašan je je, sli sf more delavec pod dsnsšnjim sistemom ksj tskegs privoščiti. Jss pravim, da ue lahko, posebno v ssdnjih dveh letih ne. Človek bi si ne mislil, ds bo mrgolelo po uliesh toliko evto- 8t. Louls, Mo. — To pot želim opisati obširneje o ameriški delsar ski intelegenci in njenih smbici-jsh. Zadnja štiri leta se mi je nu dila prilika tu v Ameriki, de sem lahko spoznaval ameriško javnost več kakor bi jo mogel spoznavati drugače v 50 letih. Radi mojega dela sem dnevno med ljudmi vseh narodov, reveži in trgovci. Tu je zemlja, kamor se je veČi notna preselil narod iz Evrope v nadi, da tu hitrih rok obogati, v tem trgovskem svetu vedno Člo- NAZNANILO. •UHO 0ROZDJ1 DI DRUOZ SADEŽI. Ciper, najboljše vrste, jako velike jagode, bakea 25 funtov I 4.05 Muškatel, sledke debele jegode, beksa 50 funtov 6.00 Češpljc debele, bekss 25 funtov 4JK) Češplje drobne, baksa funto^ 25 bskss 110 ftinte* Brinjeve jagode, vreča 132 funtov i- x K nsročllu priložte Money Order MATH. PBZDDt, ; Živ- Bos 772, 0ity HaU Sta. New Vork, N. Y. mmmmmmmmmmmmm Kje dobita najboljšo i harmonike? -pri- Jacob Chudovan'u, •M W. B«tlMWM^ jk ' 1 'mseHMpB* ' > ( V žalost imam vedno prave krsnjukc in nom.Mce harmonike),* tri. ln štiri vrstne, dvakrat in trikrat uglašene. Torej kdor namerava nabeviti al trpežno ln dobro harmoniko naj piše SO cenik in ceno meni. V popravilo sprejemam tsdf stare harmonike ln računam po delu, kakoršoo delo kdo aahte-va. Uljudno se priporočam rojakom ilrom Združenih držav aa obilna naročila. S *pofctovanj em vaš Jacob Chudovan. bili sprejeti ne zadajl esji J. R. Z. Vsote, ki je bila darovana Usta I'rolet aren In Budačaoet. ss mora povrniti nazaj In dati jo aa itrejkarje, ki so b»lj potre bel ka kor list, peesboo aedaj v tem krt- VELIKA BAKRENIH Pe »lijl NAROČNIKI POZOR! ista ne Istn* Znamenja (Dne. 31-22) potnem, da vam naročnine potečo na In dna. Ponovite jo pmvočasno, dn vam liotn ne ustavimo. Ako I prejmete, jo mog Ijen, ker ni bil plašna. Ako jo vnš liet plačan in g n ne prejmete, io mogoče uetav-ljen, veled napačnega nnelo-va, pišite nnm dopienico in navedite etnri in novi nnsloy. Naši znatopniki to vai društveni tnjniki in drug| stopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročninn za celo leto jo $5.00 in so pol ietn pa $2L50. Člani S. N. P. J. plačajo so pol lota $1.90 in sn celo leto $3ja Za meato Chicago jo sn leto $6.80, pol lota $3.25. Za Evropo etane za pol le-U $4.00, sa vae leto pa $8.00. Tednik stan o sa Evropo $1.70. člani doplačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi eami oošljete na naalov: UPRAVNISTVO 2657 S. Lnvrndalo Avo., ! CHICAGO, ILL. na sto slučsjev, kjer je bil vec po 5 do 8 sli eelo 10 brez dela in ni imel s Čem plsčsti ral vlačiti s seboj, pri čemur }t mogoče mislil, ds ne spsds več k delavski masi, ker on ims avtomobil in mu ni trebs hoditi peš. Mislil je, ds je tudi on mali kepita- glaaovati za <■'','* , •• f-f in, Ossta Ia lir. al Z F. D.*...................................................... Krojači in prodajalci oblek T i , sJcsaaaHasgaBscacs i i i i == Frank 8. Tauchar je Kan korespopdančnega oddelka pri CONTINETAL TAILORS ki Je unijska firma, izdeluje obleke, površnike, sUknjs Itd. natančno po meri, točno in solidno. V— dalo J« garantirano. J Iščemo zastopnike zs vse kraje v Zed. drŽavah. Plača js dobra, ia. lično delo vam pridobiva čimdalje več naročnikov. ZgtaaS naj se oai U imajo že kaj izkušnje v t«m poslu in ki vedo, ds bodo Uhko prevuM nsše sastopstvo. Novinci, ki se nahajajo v. dobrih dtztriktih in »matrv je ds bl napravili debro trgovino če bi sneli meriti obleke, naj nam pišejo po specijslne inatrukcije. Vse priglašence bomo dali na listo h prihodnjo sezono ln jim poslali vsorce pravočasno, pišite v slovanskem, hrvatskem ali angleškem jeziku. Priglasite se takoj ali pišite za nadtlj-na pojasnila na: CONTINETAL TAltoi^iD^partmeitt F) 600 S. Marehfield Ave., Chicago, 11L u v Ameriki jo v Clevelandu, O., kajti v dobrih dveh letih svojega obstanki izkazuje nad DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA- • f : ^ ■ -'J^'V - ,> g* 1 ' ^ ^V^J^J^M^M Malo je bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto. Popolna varnost vloženega denaija je poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustanovili so jo naši ljudje z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah naših ljudij. PH ie« SS'r POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni direktorih, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorja in šestih svetovalcev. Slednjimi n«jdete sama naša imena, poznane in zaupanja vredna može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše L.* JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI Is vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki je država sama, County, šole, knjižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po 4% od dneva vloge do dneva dviga« Denar prinesete lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljete po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ga rabite. Polšja denar na vse strani sveta ln sicer po dnevnem kurzu—kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi V zvezi je najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem. NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE )e vselej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Banki, potem lahko bres m skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na The North American Banking & Savings Co. l CLEVELAND. a PROSVBTA naša mlada življenj«, zato amo ji vračali i molitvijo. Malodužni o-troci amo bili. Za pečjo je klečal oče, ie danea' ga vidim, kako je klečal; sključen, na pol sede in malomarno odgovarjal — molil. Bil je velik in proatoduien, toda ni hotel razdirati, mati ga je razumela, otroci ga pa niamo. Skoraj smo ga zavi-dali, ker ni dosti molil in s tem Žalil našo ljubesnivo mater. Tako smo sodili otroci, toda ksj otrok zna, kaj je svet, kaj borba aa Življenje. Dobro je vedel oče, da s molitvijo ni nič, ali razdora ni hotel delati. :T Večkrat sem mater vprašal, za. kaj oče tako nerazumljivo mr-mre, kadar molimo in ali se ne boji pekla, kadar bo treba umre-ti. "Potrpi, otrok moj, mafeuček ai ie," mi je dejala mati. V Ako ti bo bog dal dolgo življenje, boi vae razumel in tudi. zakaj tvoj oče tako malo moli." "Pa danes je sveti večer, ko se bo rodilo božje dete", sem dejal, *'danes bi ja morali oče moliti." — "Zebe ga, zdaj ko se je malo ogrel pa skoro dremlje. Bo pa jutri molil." Zapomnil sem si besede, ki mi jih je mati dejala na sveti večer, kajti drugi dan je bil sveti dan in oče je bil ves dan doma. Pregrel ae je bil do dobra in ko je nasto-pil zopet čas molitve, pa je komsj sliino mrmral. ^ Taki ao bili božični prazniki v-borni koči nažo družine. Prihajali ao in odhajali, vaak svet večer naa jo bilo manj doma, kajti otroci smo se porazgubili okrog — za kruhom. Rasli smo in k sreči bili tudi zdravi, koliko sploh morejo biti zdravi ponižan! okoli drugih ljudi. % Ob večjih praznikih aem priiel domov pogledat avojo drago ma-mioo, ki aem jo ljubil a veo otroško ljubeznijo. Prineeel aem ji kako darilce, kakor aploh more ljubesnjiv otrok dati avoji dragi mamici. Največjo ljubezen do matere pa ima* žele takrat, ko je prepozno. Otrneš par duoatov solz, prša se ti ni široko stresejo in pozabii za nekaj časa. Tako je bilo in bo ostalo v domovini, kjer amo bili otročaji. Bil sem mlad in zdrav in aam aebi sem se sdel veaten dečko. Nekoč aem priiel domov k ma« teri, bilo je ravno na sveti večer in star aem bil nekako 14 la£. Stariši in ie par malenčkov ao bili pri večerji, ko aem vetopil v borno kočo. Običajni aprejem ja bil a poljubom matere, nato sta me bratca obkolila, da li sem prinesel kako darilce ali ne. Obljubil sem jima, da sem materi nekaj daroval in da bosta že dobila, vsak nekaj bonbončkov, nato pa sta ae umirila in pričela a avoji m igranjem naprej. Tiati večer nismo molili, saj tudi ni imel kdo. Po kratkem pogo- MOROAN taji, da posodi MIUABDI MBMOUI. RAD BI IZVEDBL za svojega brsta Joseph Biajak's doma la vaai Belce nad Skotjo Loko. Zadnjič aem čul od njega pred itirlml leti U države Illinoia. Po ročati mu imam selo važno stvari. Vsled tega želim, da se mi priglesi ako bo Čital ta oglas. Ganjena rojake pa prosim, če kdo ve sa njegov naslov, da ml ietega aporoče, sa kar bom selo hveležen. Moj naslov je; Jakob Biajak, P. O. Bos 738, Cle Klum, Waah. (Adv.) člsasv S. N. P. J. čitataU** New York, N. T. — J. P. Mor gaa & Co je v pondeljek aanikala veet, da pripravlja veliko posojilo sa Nemčijo. Poročilo ae glaai, da je bil aamčki poalanik v Wash Ingtonu obveičen, da je nemogoče govoriti o poaojilu, dokler ni reiano vprašanje vojne odškodnine. ■ (Nadaljevanja a «. atranl) I «dUo mrmrajo in tožijo med ae-■hOj k« pa enkrat pričnejo delati, I Ukoj pozabijo na miserijo in po ■ Mbijo za delavako stvar. To se je ■ ka?alo dne 7. novembra* Človek uZ mora rea pomilovatf, kajti to ■Tv$i oni veliki untfski prijktelji ■ 4tl kapitalistom, na dan volitev ■ L *> kapitalista. C« bi delavei ■ jr* nt marali današnjega sistema, ■£kdsr bi aa njega ne volili. Zdi ■ * da ae ga ne morejo oproetiti in ■ k redno jim najbolj dopade. Kaj HSsristi takemu človeku biti orga-I uvrša! Kij mu koristi, da hodi k KZn, ds bere delavsko časopisje, I It p« m ne more nikdar ničesar Ktottti. Ns tisoče in milijone de-■brest bere leta in leta časopisje I fe brošure, ravnotako sliši govore, ■ p rte zsstonj. Bolje, da bi ostali ■ doma in še drugih na biufali. I Če bi sodil ameriško delavstvo I m notoji, bi ga raa smatral aa ■ JieUgsntnege ,toda te je na su- ■ UJ, nofoja, kar je treba pa ni, to I je prosveta, znanost. Zakaj je na- ■ nd tako nedostopen sa kako j>ro- ■ neto tu v Ameriki, ne vem. Koli-I ksr morem jss presoditi, je glavni I gnotfr vsakega predvsem, da obo- ■ gsti, da ai nabavi dober avtomobil I is n lepo obleče. Tudi glaisk ■ dobrega mora biti aa danea, aa I jitri... kakor bog da. I Kako lahko je voditi ameriško I bmo za noa, ae je pokazalo tudi ■ t priliki, ko je imel bivši franeoeki ■ aimsterski predaodnik Cletoen- ■ eesu tvojo govorniško turo. čisto ■ mvadnemu krvoloku, ki ie vedno laitli, ds so ljudje navadne divje ■ iveri, ki se morajo medseboj čim- ■ bolj uničevati, je bil sprejet v ■ večini mest s burnimi ovacijami ■ td »trsni ameriškega ljudstva. Ka-I dir je mir, tedaj so "preponotni ■ n vojno", ko pa je vojna, vržejo I noj ponos med staro šaro in tako m tort s inteligenco in pe 3000 milj ■daleč gredo iskat se vrag a. To vam I ji demokracija in inteligenca 1 I tudi vodja francoakih aociali-Raov, Longuet, je obdršaval govo-I n, toda on ni tako zanimiv de-I kveem kot je Clemenceau. Delav-I «i mogoče, mislijo, mi amo v Ame- ■ riki, oni v Franciji pa naj osta-I D'jo tam. I i Ds od delavstva res ni mogoče K ksj prida pričakovati, to se je po-■jkiKtlo leta 1918 ter tudi tedaj, ko Kje bila končana vojna. Siromak I.Debt j« moral ostal dalja v ječi, »dokler ga kapitaliati sami niao iz >«tUi ven. Toliko moč imajo ameriške unijo in taks naj ho de-kvtks solidarnost v Ameriki, ns katero te mogoča Debs šs sanaša. Treba bo morda fte deset lat, poltem šele se bodo morda delavei kaj 'mučili. Slišimo sicer, da ss vedno aiijo ali počasi gre, kajti takoj *>ubljajo na dogodljajs. »koda je pač, da sa nekateri preveč žrtvujejo moralno in materialno, drugi pa spijo in vedno Utajo na druge, kaj bodo storili °^ravljala ostanke borna krneč-v^erja, poškropila je celo dru f""' a blagoslovljeno vodo ln vso-» f ">ke molek s debelimi jagoda-»abrsnka na tankam sakan-2 ^or«pljali smo na kolena pri okreg mite, kjer je bil f Prostor. Oče je bil aajrajše P kotička sa pečjo, pričeli smo. MaU js saaaotfla . .. ia sledili sme ji tudi daeiravao aismo imeli do-« amiaU za molHev. Mati ja ma-JJn "hogali smo ja ter molili sa Z Bdi smo šs mali časriji. sa-7Ba,M jo ubogali Is Ijnbeanl do do metera. Ona nas je vsga- ^ ^ k m aaa la l^ala lUREf KONCLRTI IN PLESNE ZABAVE. Brzojavna Božična nakazila. te izvanradno ugodnost sa brzojavna poiiljatve. Vsled mnogih brzojavnih nakasll prad bošičom eestariti jih skupno a posebno znižanim atroškom. lahko brzojavno pošljeta Vala denarno darilo da bo v nailrr.ii— času v posesti naslovnika. pravodasno"doaw!tU Mto^^JfSTta"jjSiki-in^SjiS°vl£j pošiljate v brzojavno akos J 82 Cortlandt Stmet, New York City. ; GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE 1 NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA 961*45 101—1791» J. namesto m J. S. Z. POPRAVLJAMO: ure Ia drugo slotnino po nisld ceni PODRUŽNICA Colnmbia Gramofonov mecK^^iSlaffffite^SSf ketert^fv mpcS^chr^ eli pe ocebno vprašaju aa cene predno drugod kupite. Najbolj!« blago. Na julijo cona. CENIK Največja slovenska tiskarna v Ameriki je 2146-48-60 Blue leland Are., Chicago, Illinois. i? -' B!|' ^^V^f?' ^tlatoo^v^alojre^em, hrvaškem, slovaškem, Češkem, poljskem, vine'sa"draštva ^^vJe^^^S^^''1!!4^^^ tfcki^' ivV CANKA BJ A .. 20< [NIČI DR. IT. KUKA «0 SLOVENSKE LTIIKE..$5c ^KENAIPRANC. LUUKfT.. M ...... t ,„,.,,,,,„ 40 POHOBKE POTt .....|| Val. Vodnik: OVOJEM^ NAEODU 20 iv* ..........oo »ENfcB .......M mm...............<0;!' ISSSSiaaSStii ■ COLUMBIA CLOTHING STORE je velika moderna trgovina s moškimi eblekami tn epravo. Rasno vrstna obuvala, klobuki in kapa vedno najnovejše vrste. Vse kar v naši trgovini kupite je jamteno, ako vam ni všeš kupljeno blago dobite denar povrnen. W* »«aaa cm ta baši« la aava lato. COLUMBIA CLOTHING STORE, Inc., tli W. Laka St.. CUabalm, Mm. Akrun Ohio. — Slovensko pav. «; društvo "Danica" ln drultvo Bleniee. št. 170 v Akronu. t>hlo. DR. KOLER . *• Aao^ rui.borffk. Pa. o ** *••»> «ys>sn VICTOR NAVINSEK, un veseli- kal« selleo, bo iks v*top Iko sa dodani in ►kor vsi aatelbi e d niši v« 1142 N. E. DaDao Rd. CLEVELAND, O. i oeananim. da bo dr Orel priredile igr« "Ha.valiea EMIL BACHMAN, Imcu,