VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec E	Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt	E
E	tzhaja	v Ceiovcu
Erscheinungsort Ktagenturt
E	Posamezni	izvod 3 šiiinge
E	mesečna naročnina 12 šiiingov	E
E ceioietna naročnina 120 šiiingov E
=	P.	b. b.
§	š
5<)mtHHMHMmMunmnmnnnunMmtmmmHnmnnMtmttni=
LETNIK XXX)i.
CELOVEC, PETEK, 4. NOVEMBER 1977
ŠTEV. 44 (1838)
ŠestdeseUetnica
oktobrske
revotmttje
Ro se v te/z dzze/z yo zzsezzz tzzetz; sporrzzzzjarrzo zzzzagovzte o^to/zrs^e re-zzoFacFje, zz/zojecarze v 5ovjets^F ztze-zz pred sestdesetFr?!; Fetz, m zrz rze zwo-re /z;t; čFove^a, /zž sž zz^zaF zarzzMtz' ogrozzzezz jtzozzzerz, ^F ga Fzrza zzzzaga przze socžaFFstzčrze rezzoFzzcFje rze /e za narobe 5ovjets^e zczeze zzz JragF/z so-cFaFz'st;čzzF/z držav, zzzarveč za vse človeštvo. O^to^rs^a revoFacFja — to ;e Mo tžstz/z „ deset dzzž, ^F so pretres/z svet" — je namreč ozzzarzFFa zzovo razdo/zje v zgodovzzzF č/oveštva.* z rzjo so se preoMMva/a vsa wedzzarodaa razmerja za so se o^repFFe ter Ja/je MepFFe sFFe draž/zezzega rzapred^a v sveta.
Daaes, po sestz/z JesetFetjFZz, se pogosto zastavka vprašanje, v čem je najpomembnejše zzročzjo „ve/žbega Obtobra". NeJvomrzo v zgovornem JoMzzt, da je ztzar^sFzezrz žFva mzse/, bž jo je mogoče areszzFčevatF v prabsz. Z obtobrsbo revo/ztczjo je nasta/a prva zn za JoFgo edzaa socza/zstžčna država, zato je tadz' tabo mogočno odzzzevaFa po vsem sveta. Do/go je bz7a edFzza Fz^aszzja, edzzzF zg jez/, babo sta za grazčztev soczaJzzma zzeogz/zzzo potrebna dva pogoja — abžnztev bapz-ta/zstzčne FastrzFzze zn temeJjna sprememba socžaJnega rzosFFca ob/astž. V tem sznzs/a je po vsem sveta spoJba-jaFa revo/aežonarnž boj zče/avsbžb zn bmečbzb množzc protz MpztaFFstFčzze-ma zzborzsčanja — za z/ražbo novzb, vzsjzb zTzožzzostF.
Že od vsega začetba pa se je tzzdF pobazajo, da zmajo revo/acžje szcer nebatere sbapne zzzačFFzzostz, toda ta-JF veJzbo posebnost;'. Že benzn je b;j protz' zjogmz' o enz' samž pot; v socza-FFzerzz. A/erzzF je, da je v nerazvztzb država/z razmeroma jaze FzpeFjatz' re-vojaczjo, je pa zato v nj;'b mnogo teže atrjevatž nove zjražbene odnose — Frz narobe, da bo v razvztz/z bapz-taFFstFčzzz/z država/? teže zzvest; revo-FzzcFjo, zato pa bo v razmerah vzsobo razvztz/z pro;zvaja/n;b sFF, ba/tare Fzz Jemobratzčne tradzczje Faže gradztz' soc;'aj;'zem.
Razvoj v sveta je to mzse/ povsenz potrzj;'/. NajvečjF poab, bž ga daje zgodovFzza, je torej ta, Ja se obtobr-s^arevoFzzczjarzFFzzsetadFrze/zo pozzavFjaFa, Ja ne gre za nove Fzdaje Obtobra, za nebab svetovn; Obtober, ampab je astvarz/a razmere, Ja bo ostaFo čFovestvo sFo Jragače — vsab naroj zn vsaba Jržava na svoj /a-sten načzn po potž v soc;aF;zcm. A/or-Ja je v tem oz;ra najbo/j značJen pr;'mer /agosFavžje.* jagosjovansba re-voFaczja je potebaFa v posebnFb raz-meraFz naroJnoosvoboJzFnega boja, znnožzčnega patrzotsbega gzbanja, bz' je zmeFo poFeg naeFonaFnzb taJz' raz-reJne. soczaFne, ebonomsbe, poFFtzč-ne, zJeoFosbe, baFtarne zn Jrage se-stavzne.
Ta „jagosFovansba pot" v soczaFz-zem pa je przveJFa tzzJz' Jo poznemb-nega preobrata v meJnaroJnem Je-Favsbem gzbanja. Rcr se v svojem bzstva nz' ravnaFa po spFosno veFjav-nem moJeFa, je bzFa JeFežna ostre brztzbe zn je naFeteFa na baJe ovzre; prav tz pojav; pa so sprožzFzszrob proces borenzte revzzzje ccFotnega spFeta zJeoFošbzFz postavb zn oJnosov v meJnaroJnem JeFavsbem gzbanja zn posebej tazF; oJnosov meJ soczaFz-stzčnzmz' Jržavamz. Togam, vreJen zgFeJa obtobrsbe revoFaczje, je JobzF posnemaFce zn Janes se napreJne, so-czaFzstzčne s;Fe v raznzb preJeFz/r sveta zgFeJajcjo po JagosFavzp, bo s; v Fastnzb razmerah atzrajo pot v socza-szzem, bo graJzjo temeFje prav;čz;ez;a Jražbenega reja, bo obFzbajejo meJ-naroJne oJnose na osnov; enaboprav-nega soJeFovanja zn mzrnega sožztja.
/agosFovansba prabsa pa je vreJrza posnemanja taJz' se na Jragem poj-
OB DRŽAVNEM PRAZNIKU:
Počasti!) smo spomin
padtih borcev za svobodo v borbi proti fašizmu
Tudi ietos smo dostojno počastili spomin vseh številnih žrtev, ki jih je zahteval od koroških Slovencev zločinski nacizem s svojim krvavim nasiljem: poklonili smo se padlim partizanskim borcem prav tako kot onim rojakom, ki so trpeli in izkrvaveli v zaporih, taboriščih in moriščih skupaj s pripadniki številnih drugih svobodoljubnih narodov. Predstavniki Zveze koroških partizanov in generalnega konzulata SFRJ v Celovcu so spet na vseh 40 pokopališčih širom Koroške, kjer so partizanska grobišča, položili vence.
Osrednja spominska svečanost je letos bila ob državnem prazniku 26. oktobra na pokopališču v Borovljah, kjer je pokopanih 50 partizanov. Ob spomeniku protifašističnim borcem in žrtvam fašizma je udeležencem svečanosti spregovoril predsednik Zveze koroških parfiza-
Mnogo prezgodaj
JE [ZGOREL SRED! DELA
Tik pred dopotnitvijo svojega 34. teta je za srčno kapjo umr) Mi!ja Gorjup, giavni urednik in direktor tjubtjanskega ,,Deia", čian predsedstva repubiiške konference SZDL Siovenije, čian CK ZKS in do pred kratkim predsednik novinarjev Jugostavije, prej pa predsednik Zveze mta-dine Siovenije.
Nenadna smrt miadega, vsestransko angažiranega družbe-no-poiitičnega deiavca je gio-boko odjeknita v vsej siovenski in širši jugosiovanski javnosti. Mi vsi — je v sožaini brzojavki nagiasi! predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher — izgubija-mo z njim zvestega, živijenja in iniciative potnega sodeiavca in tovariša, ki se je pogumno spoprijema) s probtemi našega časa in jih pomaga) reševati z njemu iastno neposrednostjo in osebno prizadetostjo.
Ob smrti Mitje Gorjupa je tudi Zveza siovenskih organizacij na Koroškem izraziia sožatje, ki se mu pridružuje tudi uredništvo Stovenskega vestnika.
nov Karel Prušnik-Gašper, ki je naglasil, da se ob dnevu mrtvih po vsem svetu spominjajo umrlih svojcev. Zlasti pa je dan mrtvih tudi dan spomina na padle narodne junake, zato koroški Slovenci še posebno častimo spomin padlih partizanov, ki so v boju proti nacizmu nesebično darovali svoja mlada življenja.
Govornik se je spomnil besed pokojnega dekana Koširja, ki je 1. decembra 1946 ob prekopu partizanov v Borovljah dejal: ^Tvegati življenje za svobodo drugih, to je največja žrtev, ki jo more doprinesti zemljan." Za današnji praznik Avstrije — je poudaril predsednik ZKP — pa imajo te besede grenek priokus in še toliko pomembnejši smisel, ker koroški Slovenci še vedno živimo v nesvobodi, ker še vedno nimamo pravice do svojega materinega jezika, kajti za določene kroge večno včerajšnjih nacistov in nepoboljšljivih šovinistov že sama dvojezičnost pomeni ,izzivanje nemške Koroške".
Tovoriš Prušnik je omenil tudi besede, ki so vklesane v spomenik v Železni Kapli, kjer je pokopanih 120 partizanskih borcev in žrtev nacizma: ,Mostovi rasto, iz vseh človeških src se pno in v vsa srca." Naj nam globoka človečanska misel teh besed ostane vedno pred očmi, je dejal ker nam bo krepila pogum in samozavest v boju za dosego pravic, ki so nam zajamčene v členu 7 državne pogodbe.
Spominska svečanost ob državnem prazniku je bila tudi na celovškem pokopališču, kjer so zastopniki organizacij avstrijskih borcev za svobodo in žrtev fašizma ter Zveze koroških partizanov položili vence ob spomeniku žrtvam za svobodo Avstrije. Poleg drugih je spregovoril tudi podpredsednik KZ-Ver-banda dr. Luka Sienčnik, ki je spomnil na leto 1938, ko smo po nacistični zasedbi zlasti koroški Slovenci z zaskrbljenostjo gledali v bodočnost, saj smo vedeli, da bomo najbolj v napoto nacistom. Ni-(DaFjerza#. sfra?;;)
ročja JosFcJzzega spozJovazzja zrz arcs-Mzčevarzja zzačeF o^oFzrsFse revoFaczje, aazrzreč gFeJe reševanja rzaezorzaFnega vprašanja. /nfernaczorzaFzzezrz je F?;'F že za Terzzrza rzeFočFjFvo povezan z naczonaFnzm vprašanjem, saj so po njem MmanzsfF JoFžnz FmjevafF se za svoMJo svojega naroJa zn F?^ratz za enakopravnost JragzFz. Spoznanje, Ja je v soczaFzzma rešztev ne samo za JeFavskz razred zn JeFovno FjaJ-stvo marveč za ceFe narode, zFastF maFe, zatirane zn neenake v primerjavi z veFikimi, večiJeF izkoriščane in nasiFno prikFjzzčene k tzzjim državnim skupnostim — to spoznanje pomeni veFik dosežek v razvoj;; Jrzzž-kene misFz' in kkrati priča o živFjenj-skiF? sposoknosti/r sociaFizma kot Jrzzžkenega reda prikodnosti.
Ok sestdesetFetnici oktokrske revo-Fzzeije pač Fakko rečemo, Ja je Romzz-nistzčni manzjest postaF kri in meso živFjenja sto in sto miFijonov Fjndi. SociaFistične siFe mogočno osvajajo svet. SociaFizem kot teorija in praksa prodira v vse nove JežeFe,- sociaFi-stična zavest čedaFje koFj prežema so-Jokno Jrzzžko; sociaFistične siFe so do-segFc vpFiv, kakršnega niso imeFe nzko-Fz' poprej. Roj za sociaFizem v svojik raznovrstni/? in pogosto protisFovnzk okFikak Jokiva čedaFje koFj izrazit pečat svetovnega procesa. Za končno zmago sociaFizma pa je oJFočiFnega pomena sodokna strategija in taktika koja za mir in za pogFokFjeno demokracijo — to je koj za JosFedno HveFjavFjanje vsekine in načeF vcFike-ga Oktokra.
Pozno priznanje
Za državni praznik 26. oktobra :o na Dunaju in v zveznih deželah števitnim av:trijskim državtjanom izročiti „čaztno odtikovanje za zastuge za osvoboditev Avstrije". Na Koroškem, kjer je bito odtikovanih 76 oseb, je odtikovanja v imenu zveznega predsednika izroči) dežetni gtavar Wagner, ki je ob tej pritožnosti nagtasi), da je Koroška da)a posebno visok prispevek za osvoboditev Avstrije izpod nacizma ter za ustanovitev in razvoj sedanje repubtike.
S tem je bi) uradno priznan tudi prispevek, ki smo ga v boju proti tašizmu z oboroženo borbo in s krvavimi žrtvami dati koroški Stovenci. Kajti med odtikovanimi je tudi večje šfevito naših rojakov, izmed katerih osebno omenjamo te predsednika Zveze koroških partizanov Karta Prušnika-Gašperja in podpredsednika KZ-Verbanda dr. LukoSienčnika.
V imenu odtikovanih se je zahvatit konzut Peter Griebichter [ki se je med vojno pridružit francoskemu odporniškemu gibanju — op. ured.j. Spomnit je na grozote fašizma in poudarit potrebo po nadatjnji borbi proti stehernemu oživtjanju nacistične misetnosti, kakor je treba gojiti in posredovati naprej tudi brezkompromisen odpor zoper vse ideje, ki nasprotujejo ideatom mednarodnega sporazumevanja in čtove-čanstva.
Značiino pa je, da je podetitev odtikovanj potekata takorekoč ob izktjučitvi javnosti — kakor da bi se sramovati, da so zastuge za osvoboditev Avstrije detežne uradnega priznanja šete zdaj, več kot 32 tet
po zmagi nad fašizmom; ati da bi bito neprijetno odti-kovati tiste, ki so se boriti proti fašizmu in ki so danes že spet izpo-stavtjeni žatji-vim napadom in grožnjam. Spomnimo se te sramotnih dogodkov tani poteti ob izročitvi jugosto-vanskih odtikovanj koroškim partizanom: takrat se nihče ni zavzet zanje, da bi jih branit pred žatjivimi izpadi starih in novih nacistov. Tudi na to je treba spomniti in to niso ugotovitve samo sto-venskih partizanov, ampak tudi nemško govorečih antifašistov.
Zašč/fa man/šm
;e iegrjfjznna s&rb mednarodne s^rupnosd
Na letošnjem 32. zasedanju glavne skupščine OZN so napravili Združeni narodi nadaljnji korak naprej v uveljavitvi narodnostnih in etničnih pravic ter k odpravljanju vseh oblik diskriminacije. Sklenjeno je namreč bilo, da bo svetovna organizacija pozvala vse države, naj „v celoti" upoštevajo mednarodno konvencijo, ki ščiti te pravice in določa obveznosti držav. Od vseh držav bo zahtevala, naj posebnemu organu OZN za odpravo rasne diskriminacije redno posredujejo podatke o demografski sestavi svojega prebivalstva. To zahtevo je narekovalo dejstvo, da nekatere države v splošni sliki svojega prebivalstva narodnostnih manjšin ne upoštevajo. Omenjeni organ OZN pa je bil tudi pooblaščen, da od držav zahteva podatke o tem, kaj so ukrenile za krepitev razumevanja, tolerance in prijateljstva med narodnostnimi, rasnimi in etničnimi skupinami.
V razpravi o tem vprašanju je jugoslovanska delegacija zastopala stališče, da zaščita manjšinskih pravic ni samo notranja stvar držav, temveč iegitimna skrb mednarodne skupnosti, saj prav problemi s tega področja ogrožajo mednarodno varnost in razvoj prijatelj-
skih odnosov med narodi in državami.
Članica jugoslovanske delegacije Zagorka Ilič je v razpravi opozorita, da manjšine povsod ne uživajo pravic, ki jim pripadajo. „Z
veiiko zoskrbijenostjo ugotavtjamo, da v nekaterih državah zanikajo že sam obstoj manjšin, v drugih pa kijub jasno izgrajenim mednarodnim obveznostim, ki temeije na mednarodnih sporazumih, pravice manjšin enostavno spreminjajo in jih omejujejo," je poudarila Zagorka Ilič z nedvoumnim opozorilom tudi na razmere v Avstriji. Dejala je, da je v obeh primerih končna posledica podobna:	narodnostnim
manjšinam odrekajo pravico do ohranitve iastnih značiinosti in izvajajo nad njimi prisiino denacio-naiizacijo in asimiiacijo.
Prav tako je jugoslovansko delegacija izrazila veliko zaskrbljenost tudi zaradi oživljanja neonacizma ponekod v svetu ter naglasila upanje, da bodo države storile vse, da bi napravile konec rasističnim in nacističnim ideologijam, saj so le-te popolno zanikanje vsega, kar želijo zaščititi in izboljšati mednarodni zakoni in mednarodna konvencija.
Enotnost koroških Stovencev
ne sme služiti ozkim in enostranskim interesom
Enakopravno vkLj nče vanj e
je pogoj za obstoj in razvoj manjšine
Odno: nafe družbene skupnosti do nacionalnega vprašanja sodi med bi:tvene :ta!nice naše politike in prak:e. Zato ve: čas po osvoboditvi veija posebna skrb naše socialistične skupnosti uveijavijanju enakopravnega vkijučevanja narodnosti v gospodarski in družbeni razvoj ter prizadevanje za njihovo jezikovno in kuiturno rast, ne nazadnje pa tudi pogiabijanju stikov narodnosti z njihovimi matičnimi dežeiami.
Tako je poudarii Geza Bačič, predsednik komisije za narodnosti pri skupščini SR Siovenije, ko je prejšnji teden na seji vodstva ZKS, ki je biia v Murski Soboti, poročat o poiožaju madžarske in itaiijanske narodnosti v Sioveniji. Na seji je biio ugotovijeno, da sta se po zasiugi take poiitike itaiijanska in madžarska narodnost v vzdušju tvornega sožitja z večinskim narodom vkijučiii povsem enakopravno v samoupravni družbeni razvoj. Uveijaviii sta se na vseh področjih ne ie kot subjekt družbenopoiitičnega, ampak tudi kot tvoren dejavnik ekonomskega razvoja in predstavijata danes pomemben most sožitja s sosedi.
Sekretar iK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc pa je nagiasii, da je uspešno uveijavijanje narodnosti na področju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov odiočiien dejavnik, saj preko svojega družbenoekonomskega poiožaja narodnostne skupnosti uveijavijajo svoj vpliv na vrsto pomembnih odiočitev in tudi na uresničevanje njihovih posebnih pravic. „Ker smo pri nas — kakor je dejai Šetinc — ustvariii objektivno take pogoje, da gre razvoj v prid obstoja in razvoja narodnosti, za kar so danes manjšine še marsikje prikrajšane, kar vetja ziasti za položaj naših narodnosti v Avstriji, je tembolj pomembno, da tudi zaradi mednarodne razsežnosti naše narodnostne poiitike ne zapiramo oči pred problemi in da smo budni ob siehernem pojavu nestrpnosti.*
Razpravo v Murski Soboti, kjer so obravnavati tudi še obstoječe pomanjkijivosti in se zavzeli za njihovo takojšnjo odpravo, so v tukajšnjem tisku vzeii za povod, da so Sioveniji oz. Jugoslaviji spet enkrat oporekati pravico zavzemati se za pravično rešitev vprašanj siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Pri tem pa so ..pozabiti* omeniti „matenko:tno" raziiko, da se v Jugosiaviji poiožaj narodnosti nenehno izboijšuje, medtem ko se v Avstriji z vsakim novim „manj-šinskim" zakonom in ukrepom nasprotno posiabšuje — za kar so najboljši dokaz zakon o narodnih skupinah in izvedbene odredbe.
Čudežno množenje
„teroristov" v Avstriji
.Odklanjamo tako zakon o narodnostnih skupinah kakor tudi njegove izvedbene odredbe, ki delijo oz. jemljejo Slovencem pravice na podlagi krivičnega, od manjšine uspešno bojkotiranega ljudskega štetja posebne vrste lanskega leta. Hkrati opozarjajo na nesprejemljivo absurdnost, da nova določila izključujejo iz že okrnjene dvojezične ureditve celo take občine, v katerih so v občinskih svetih tudi zastopniki slovenskih samostojnih list; da nova določila ne dopuščajo uporabe slovenskega jezika na občinskih torumih in da imajo v nekaterih krajih postavljeni dvojezični krajevni napisi samo namen, da potrjujejo lažnive trditve o ,otokih' s slovenskim ali jezikovno mešanim prebivalstvom."
Tako je med drugim rečeno v resoluciji, ki je bila sprejeta na zbo-
rovanju Kluba slovenskih občinskih odbornikov, ki je bilo na državni praznik 26. oktobra v Borovljah.
Zborovanje je bilo zelo široko zasnovano, saj je bilo povabljenih kar 260 oseb. Toda udeležba — 25 oseb in od tega le dobra polovica občinskih odbornikov! — je pokazala, da naše ljudstvo v trenutnem položaju zelo resno jemlje vprašanje enotnosti koroških Slovencev in da te enotnosti ni pripravljeno spravljati v nevarnost za ceno kakršnihkoli ozkih in enostranskih interesov.
Na potrebo resnične enotnosti je opozoril tudi boroveljski občinski odbornik ter član upravnega odbora ZSO Feliks Wieser, ki je med drugim dejal, da smo v zadnjih letih uspešno vodili našo politično borbo predvsem zaradi tega, ker smo uspeli napram oblastem in na-
rodnim nasprotnikom nastopati dokaj enotno in složno. .Globoko sem prepričan, da je za koroške Slovence trenutno in v prihodnjih letih najbolj važno to, da uspemo ohraniti enotnost," je naglasil Feliks Wieser in dodal, da morajo pri tem igrati najbolj pomembno vlogo naše narodne organizacije. Zagovarja! je stališče, da se morata ZSO in NSKS na seji koordinacijskega odbora pogovoriti tudi o občinskih volitvah leta 1979 in se skupaj dogovoriti za nastopanje po posameznih občinah. V podkrepitev pravilnosti in potrebe takega skupnega dogovora je Wieser omenil nastop KEL pri zadnjih deželno-zborskih volitvah ter opozoril, da po volitvah o KEL ni bilo ničesar slišati pri pomembnih dogodkih, kot so bili preštevanje manjšin, protimanjšinska zakonodaja, demonstracije in podobne prireditve. Glavni nosilec političnega delovanja so bile in bodo slovenske politične organizacije, je ugotovil občinski odbornik Feliks Wieser ter poudaril, da morajo zato te organizacije razpravljati in sklepati tudi o morebitnem samostojnem nastopu pri naslednjih volitvah. Konkretno je predlagal, da bi sklepe zborovanja predložili v obravnavo in odobritev koordinacijskemu odboru ZSO in NSKS, svoje izvajanje pa zaključil: .Če si enotnost na tak način razlagajo tudi sklicatelji tega zborovanja, potem ne vidim težav."
Razen nekaj posameznikov so udeleženci zborovanja s ploskanjem sprejeli predlog Feliksa Wie-serja, kakor se je večji del zborovalcev na njegovo pobudo udeležil tudi spominske svečanosti, ki je bila prav tedaj ob spomeniku padlim pcrtizanom in žrtvam fašizma na boroveljskem pokopališču.
V resoluciji, ki je bila sprejeta na zborovanju, je glede nastopa pri naslednjih občinskih volitvah povedano naslednje: .Z ozirom na to, da koroške stranke nočejo ali ne zmorejo pravične rešitve narodnostnega vprašanja, izjavljamo svojo pripravljenost, nadaljevati boj za enakopravnost ne nazadnje tudi s tem, da bomo enotno podprli samostojni nastop koroških Slovencev pri naslednjih občinskih volitvah."
Na državni praznik 26. oktobra je bila na Dunaju široka in množična demonstracija proti jedrskim elektrarnam v Avstriji. Na demonstracijo je vabila nadstrankarska Iniciativa avstrijskih nasprotnikov jedrske energije (IOAG), ki je v preteklosti že večkrat opozarjala na nevarnosti, ki jih predstavljajo jedrske elektrarne, dokler niso zadovoljivo rešena razna tehnična vprašanja glede varnosti takih naprav in še zlasti glede odlaganja atomskih odpadkov.
Zadnja demonstracija je imela predvsem namen, da bi vlado seznanila z naraščajočim nezadovoljstvom širokih plasti prebivalstva z vladnim energetskim načrtom, ki vključuje določeno količino električne energije, ki jo naj bi proizvajala atomska elektrarna Zwentendorf na Nižjem Avstrijskem. Čeprav se že skoraj dve leti trudi, da bi atomsko elektrarno Zvventendorf prikazala za najbolj varno na svetu (pri tem pa leži Zwentendorf na tako-
imenovanem potresnem področju ter je le kakih 30 km oddaljen od Dunaja), čeprav je do zadnjega zamolčala vse pomisleke uglednih znanstvenikov glede atomske energije in je v zadnjem času začela celo s policijskim zasledovanjem aktivnih nasprotnikov atomske energije, vladi kljub temu ni uspelo, da bi zatrla čedalje širši odpor proti elektrarni Zwentendorf.
To je dovolj jasno pokazala tudi zadnja demonstracija. Že ob pol osmih zjutraj se je na zbirnem prostoru zbrala velika množica demonstrantov, ki je tekom pohoda pred sedež zvezne vlade (kjer je vlada imela pravkar slavnostno sejo za državni praznik) narasla na blizu 7000 ljudi, ki so prišli iz vseh predelov Avstrije, zlasti pa tudi iz neposredno prizadetih krajev na Nižjem Avstrijskem, kjer je v gradnji atomska elektrarna in kjer nameravajo deponirati odpadke iz te elektrarne. S transparenti in gesli so demonstranti zahtevali, da se vlada končno jasno izreče proti atomski elektrarni. V to smer je šla tudi njihova zahteva, da bi jim kancler Kreisky spregovoril in javno tolmačil svoje stališče glede jedrske energije.
Toda pri kanclerju demonstranti s svojo željo niso našli razumevanja. Nasprotno: očitno še od prejšnjega dne razjarjen zaradi demonstracije GVP-jevskega družinskega združenja, je kancler deputacijo demonstrantov proti jedrski energiji sprejel zelo nemilostno ter njihovo željo po javni diskusiji skrajno nevljudno zavrnil, češ, da se s .smrkavci* ne pogovarja. Ta svoj nezaslišani izpad je utemeljeval s tem, da je demonstracijo oz. demonstrante skušal spraviti v zvezo s komunisti in celo s teroristi — čeprav so bile med udeleženci številne ugledne osebnosti iz vseh političnih taborov, med njimi npr. tudi znani znanstvenik in Nobelov nagrajenec dr. Konrad Lorenz, ki je v svojem govoru svaril pred .samomorom na obroke", kot je imenoval posledice, ki bi jih imela atomska elektrarna.
Kanclerjev .odgovor" tisočem demonstrantov gotovo ni bil izraz moči in gotovosti, marveč obratno dokaz nemoči vladajočih zaradi naraščajočega nezadovoljstva in odpora med ljudstvom. Podobno doživljamo na Koroškem: ker se nočemo podrediti tri-strankarskemu diktatu, smo Slovenci ekstremisti in teroristi; enako prekletstvo je doletelo pripadnike večinskega naroda, ki podpirajo naš boj; v državnem merilu pa so to zdaj tudi nasprotniki jedrske energije.
Ali za majhno Avstrijo to le ni že malo preveč .teroristov"?
Sociaiisti na Tržaškem
odtočno za pravice Siovencev
Pokrajinsko vodstvo Socialistične stranke Malije v Trstu se je odtočno zavzeto za uvedbo izključno siovenskih oddaj v radiu in televiziji ter je podprto tozadevne zahteve in predioge Slovencev. Socialisti pri tem ugotavljajo, da ima siovenska narodnostna skupnost na podiagi zakonov pravico do iastnih oddaj in da je vprašanje treba urediti v okviru sedanje spiošne reforme, kjer gre za vprašanja demokratizacije, sodeiovanja, pluraiizma itd.
Posebej poudarjajo, da morajo programe in poročila pripravijati sestavljati in snemati člani siovenske narodnostne skupnosti, zato morajo biti na razpoiago potrebna tehnična in finančna sredstva, ziasti pa tudi osebje, ki obviada siovenski jezik. Zaradi števiia programov in zaradi kvaiitete informativnih in ostaiih oddaj — je rečeno v tozadevnem dokumentu sociaiistov — je treba čim prej povečati razpoioiijivost osebja, ki je že zdaj povsem nezadostno; treba je najti druga in nova tehnična sredstva za nov način deia; in končno je treba poskrbeti za primerna in zadostna finančna sredstva, od katerih zavisi višina in kvaiiteta speciaiiziranih oddaj.
Ko poudarjajo viogo in pomen, ki ga ima siovenska postaja RA1, pa sociaiisti opozarjajo tudi na potrebo zboijšanja kvaiitete siovenskih oddaj, ko pravijo: Za uveijavitev vioge in pomena, ki ga ima siovenska postaja, je treba poskrbeti za boij resno, boij razčienjeno, boij reaiistično in piura-iistično programiranje. Sociaiisti kritično ugotavijajo, da zaradi .zunanjih vpiivov" večinoma iz katoiiških krogov ni prišio do potrebnega izboijšanja oddaj ter se odiočno upirajo takemu obubožanju siovenskih oddaj.
Giede radijskih oddaj v siovenščini se sociaiisti zavzemajo za podaij-šanje teh oddaj .vsaj za kakšno uro" dnevno, na področju teievizije pa zahtevajo, .da ustanova RAi čimprej uresniči voijo pariamentarcev, ki so doiočiii ustanovitev siovenskih teievizijskih oddaj". Tudi te oddaje — kot radijske — morajo pripravijati in reaiizirati Siovenci popoinoma samostojno, upoštevajoč piuraiizem posiušaicev.
$
Ob prebiranju teh vrstic se nehote vsiijuje primerjava z razmerami pri nas na Koroškem, kjer se Siovenci prav tako borimo za enakopravno upoštevanje na teh področjih. So pa bistvene raziike: ne samo, da so tukaj povsem .giuhi" za vsako misei o samostojnih siovenskih teievizijskih oddajah, marveč izrazito mačehovsko ravnajo s Siovenci tudi pri spiošnih, to je nemških oddajah, predvsem pa s sprenevedanjem o nekih tehničnih ovirah postavijajo potitič-ne ieiezne zavese na Karavankah in tako onemogočajo, da bi koroški Siovenci iahko sprejemati oddaje siovenske TV iz Ljubljane. Vse do danes tudi še nismo siišaii, da bi se biii tukajšnji sociaiisti tako odiočno zavzeii za pravice siovenskih sodriavijanov, kot do deiajo v Matiji.
Klub slovenskih študentov na Dunaju je na prvem srečanju v zimskem semestru 1977/78 razpravljal o trenutni narodnopolitični situaciji ter o delu, ki ga moramo koroški Slovenci opraviti, da se bomo z uspehom izvili iz trostrankarskega oklepa različnih protimanjšinskih ukrepov. Na podlagi te razprave je KSŠ objavil posebno izjavo, v kateri med drugim pravi:
Slovenski študentje na Dunaju smo v zadnjih letih večji del svojih naporov vložili v boj proti poskusom avstrijske vlade in treh parlamentarnih strank, vsiliti naši narodni manjšini preštevanje in ji kot nadomestilo za resnično izpolnitev sedmega člena avstrijske državne pogodbe diktirati .zakon o narodnostnih skupinah'. Vse politične okoliščine, ki so botrovale temu .imenitnemu' zakonu, same že dovolj zgovorno pričajo o tem, kakšen značaj in kakšne dolgoročne cilje ima: odločilno besedo pri oblikovanju tega zakona je vlada prepustila manjšini sovražnim nemškonacionalnim silam in njenim pomagačem v vseh treh strankah. Zakon o narodnostnih skupinah so skleniti brez nas in proti nam. S tem zakonom, oziroma z uredbami (izdane julija 1977) skuša vlada razdrobiti naselitveno ozemlje koroških Slovencev in ga skrčiti na eno samo šestino. Kakor rdeča nit se vije skozi zakonska določila tako imenovana procentna klavzula.
„Zakon o narodnostnih skupinah," je potem rečeno v izjavi KSŠ, „ki se z njim vlada v mednarodni javnosti celo ponaša in ga prikazuje kot zgled širokogrudnega reševanja manjšinske problematike, nikakor ne predstavlja dokončne izpolnitve sedmega člena državne pogodbe, temveč omejuje ustavne določbe in jih skuša izničiti v
njihovem samem jedru — to pa je kolektivna zaščita naše manjšine na celotnem dvojezičnem ozemlju. Zaradi tega skupno z osrednjima organizacijama ZSO in NSKS koroški Slovenci zakon o narodnostnih skupinah odklanjamo, z nami pa vsa demokratična avstrijska javnost. Posebno pa še odklanjamo manjšinske sosvete, ki bi izpodrezali koroškim Slovencem njihovo legitim-
iZJAVA KSŠ NA DUNAJU:
Kako naprej
v narodnem gibanju
no predstavništvo in s tem bistveno zožili pravico do lastnega zastopanja svojih narodnopolitičnih teženj."
Glede nadaljnje borbe za dosledno izpolnitev člena 7 KSŠ v svoji izjavi poudarja:
.Peščica dvojezičnih krajevnih napisov oz. tabel, ki nam jih je vlada zasadila pod pritiskom našega boja in solidarnosti avstrijskih demokratov v nekatere kraje naše dežele, seveda ne pomeni uresničitve tistega odstavka sedmega Člena državne pogodbe, ki varuje naše celotno dvojezično ozemlje, nas pa naj vzpodbuja, da bomo usmerili vse naše sile v to, da bodo stale dvojezične table tudi tam, kjer jih danes še ni. Kar pa velja za dvojezične table, bo treba upoštevati tudi na drugih področjih — dvojezično uradova-
nje, dvojezično šolstvo. Naši politični napori bodo morali iti v to smer, da v praksi in konkretno dokumentirano dokažemo javnosti, da zakon o narodnostnih skupinah ne zadošča potrebam koroških Slovencev po narodni enakopravnosti. Tega zakona v tej obliki, kakršen je trenutno, nikoli ne bomo sprejeli in priznali kot realizacijo sedmega člena. Ne moremo pa prezreti dejstva, da ga je vlada pred dobrim letom sklenila in da ga trenutno — saj vemo kako! — z uredbami uresničuje. Zato se nam stavlja sedaj še to vprašanje: kako se bomo uspešno izvili iz njegovih oklepov in ojačili oziroma razširili boj za dosledno uresničitev določil iz državne pogodbe."
V tej zvezi KSŠ poziva obe osrednji organizaciji in njene zaupnike na podeželju, naj usmerijo vso svojo dejavnost v prid podrobnega in vztrajnega političnega dela v smislu doslednega uveljavljanja dvojezičnosti na Koroškem. Na koncu svoje izjave pa naglaša:
.Povečajmo slovenske vloge pri uradih in sodiščih, pri javnih ustanovah in podobno! Povišajmo število k dvojezičnemu pouku najavljenih otrok! Poslužimo se slovenskega jezika v javnem življenju! Utrdimo narodno zavest naših ljudi! Povečajmo lastne politične napore in povežimo se še tesneje z demokratičnimi silami Avstrije! Sedmega člena državne pogodbe nam nobena avstrijska vlada ne more vzeti! Mednarodno-pravna zaščita avstrijske državne pogodbe, rezultati Helsinške konference in skupni boj za demokratične pravice manjšin, ki povezuje napredne sile v avstrijski družbi, nam zagotavljajo, da naši nasprotniki in nasprotniki demokracije ne bodo odnesli zmage!"
Naši prosvetaši obiskati
retoromansko narodnost v Švici
„AULA SLOVENtCA' JE !ZDALA:
Umetniški koledar
z lesorezi Toneta Kralja
Vsak stik, ki povezuje ijudi v boju za enakopravnost in mir med narodi, je treba pozdraviti, posebno pa, če gre za povezavo med dvema narodnostima, ki ju veže ista usoda — namreč, da v državi, v kateri živita, predstavijata narodnostno manjšino. Taki stiki ne krepijo ie humano misetnost, ampak pospešujejo tudi spoznavanje težav in pravic, ki jih uživa odnosno se mora za tete boriti neka narodnost.
V okviru teh prizadevanj je v ietošnjem poietju prišio do obiska deiegacije iz Švice, kateri so pripadati tud) čtani retoromanske narodne skupnosti, ki živi v kantonu Graubunden. Prišti so, da spoznajo razmere, v katerih koroški Stovenci živimo. Med tem obiskom je prišto tudi do dogovora, da skupina koroških Stovencev še ietos obišče Švico oziroma retoromansko narodno skupnost.
Tako se je v ranih jutranjih urah 26. oktobra letos odpravila na pot desetčlanska skupina, katero so sestavljali ansambel „ Drava" SPD Borovlje, pevski kvartet SPD .Vrtača" Slovenji Plajberk, študent Toni Scheltander in tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot. Šli so na povabilo glavnega združenja retoromanske narodne skupnosti Lia Rumantscha, organizacijsko pa je gostovanje pripravil in vodil Gian Gianotti, član švicarske delegacije, ki je poleti obiskala Koroško. Namen obiska naših prosvetašev v Švici je bil, da Retoromanom predstavijo pevsko kulturo koroških Slovencev in da jih seznanijo s trenutno situacijo, v kateri živimo koroški Slovenci.
Naj že kar na začetku povemo, da je bil namen tega obiska povsem dosežen. Nastopi v krajih Diesentis/Muster, Chur, Savognin in Zernez so to potrdili. Predvsem so bili uspešni nastopi obeh ansamblov, ki sta s svojim glasbeno-pev-skim sporedom navdušita poslušalce, ki so z velikim zanimanjem sledili njihovim izvajanjem. Z veliko pozornostjo pa so sledili tudi besedam povezave, katere je govorit Toni Schellander. V svojih izvajanjih je nazorno orisal položaj in težave, v katerih se nahajamo koroški Slovenci. Orisal je tudi pravno osnovo, na podlagi katere se borimo za dosego naših narodnostnih pravic. Vsakemu nastopu pa je sledil še sproščen pogovor, v katerem so posamezni člani nastopajočih in spremljevalci pojasnjevati in tolmačiti našo prav nič rožnato situacijo.
Moramo reči, da so bili pripadniki retoromanske narodne skupnosti zelo ogorčeni nad tem, da avstrijske oblasti ne rešijo oz. izpolnijo obveznosti, sprejete s podpi-
som državne pogodbe. Z njihove strani pa je bilo povedano, da kot narodna manjšina uživajo v Švici vso podporo. Kljub temu pa se je izkazalo, da ima vsaka narodna skupnost, ki preživlja usodo manjšine, svoje probleme, zlasti skrb za svoj obstoj, zakaj tudi v še tako idealno rešenih razmerah nastajajo situacije, ki ogrožajo in zmanjšujejo možnosti za vsestranski razvoj.
t
Tega se v Švici zavedajo tako oblasti kot seveda tudi retoromansko narodna skupnost in le ob pomoči in zaščiti oblasti je mogoče ohraniti kulturo in živelj narodne skupnosti. Zelo nestvarno je zatrjevati, da je problem neke manjšine dokončno in morda celo vzorno rešen, posebno pa ne, če se to dogaja tako kot pri nas na Koroškem, kjer politične stranke oziroma oblasti zadevo rešujejo mimo prizadete narodne skupnosti.
Naj zaključno še enkrat naglasimo, da je povezava med miroljubnimi narodi potrebna in koristna. To se je ob zadnjem obisku naših prosvetašev iz Borovelj in Slovenjega Plajberka ponovno potrdilo, zlasti še zato, da tudi v drugih državah spoznajo našo borbo. Retoromansko narodna skupnost nam je izrazila vso solidarnost; njihova krajevna organizacija v Zer-nezu je celo sklenila, da bo avstrijskemu poslaniku v Švici poslala pismo, v katerem bodo povprašali, zakaj na Koroškem vladajo take razmere.
Dražgoška bitka
bo zaživeia na fitmskem traku
Pisatelj in scenarist Ivan Ribič je pred kratkim končal scenarij za doslej največji slovenski filmski projekt — za devet televizijskih nadaljevanj in hkrati za triurni celovečerni film .Dražgoška bitka", v katerem bo prikazana ena najslavnejših akcij slovenske partizanske vojske na Gorenjskem, to je bitke v Dražgošah, kjer se je 10.000 okupatorjevim vojakom upiralo 200 borcev Cankarjevega bataljona.
Avtor scenarija sam priznava, da je .Dražgoška bitka" verjetno eden težjih ali najtežjih projektov, kar jih je doslej naredil. Izbral je tak način prikazovanja, ki ga zahteva že dokaj odmaknjeni čas: ni poudarjal akcije, marveč idejo, ki je vsako akcijo porodila. Vendar pa je vztrajal pri kar se da avtentičnem konceptu, tudi pri bitki sami, ki pa jo je omejil na povsem določen filmski čas približno 45 minut. V ostalem pa je hotel prikazati predvsem usode ljudi: .V filmu poudarjam predvsem človeka in idejo, saj brez takšnih ljudi, kot jih je imel tedaj gorenjski svet in jih je kalila jeseniška železarna in brez takšnega časa, kot je bil v letih 1941 in 1942 in kasneje, ne bi nastale takš-
Mlada slovenska umetnostna galerija v Celovcu „Au!a slovenica" svojo nalogo, da umetnost slovenskega naroda posreduje tako svojim lastnim rojakom na Koroškem kakor tudi sosednjemu narodu v deželi, izpolnjuje zelo uspešno. Za leto 1977 je imela v načrtu skupno pet razstav; štiri od teh je že realizirala, s peto razstavo, ki bo odprta v drugi polovici novembra, pa bo koroški javnosti predstavila slovenskega umetnika iz Trsta Lojzeta Spacala, ki je letos obhajal svojo 70-letnico in bil ob tej priložnosti deležen velikih počastitev v domačem Trstu, pa tudi v Sloveniji.
Omenjeno nalogo pa izpolnjuje „Aula slovenica" tudi z izdajanjem umetniško oblikovanih stenskih koledarjev. Prvi korak na tem področju je zastavila z ..Omanovim koledarjem"
ne akcije in takšna moč malega naroda."
Ivan Ribič je kot scenarist zabeležil že izredne uspehe: tako je film .Dolina miru" prejel veliko nagrado v Cannesu, film „Ne joči Peter" pa je bil v Puli nagrajen z zlato areno za scenarij. Torej je pričakovati, da bo velik uspeh tudi njegov najnovejši projekt, s katerim je ustvaril temelje za filmsko ponazoritev enega najslavnejših dogodkov iz novejše slovenske zgodovine.
Au!a stovenica
za leto 1977, prejšnji teden pa je zastopnikom tiska predstavila svoj koledar za leto 1978, ki ga je posvetila znanemu slovenskemu umetniku Tonetu Kralju. Na trinajstih tistih so reproducirani lesorezi iz znanega ciklusa .Zemlja", ki ga je Tone Kralj ustvaril v letih 1953—1957 in ki je kot celotna zbirka zastopan samo v galeriji .Božidar Jakac" v Kostanjevici.
Ni torej naključje, cta so tudi spremne besede o umetniku in njegovi umetnosti iz Kostanjevice; prispeval jih je znani delavec in umetnik prot. Lado Smrekar, ki je zapisal takole:
Podobe iz življenja slovenskega
„%broš4ri frenufeJc"
na zborovanju sJavisfov
Na Btedu je bito konec minutega tedna dvodnevno zborovanje dovenskih davidov. V ospredju drokovnih razprav so bita vprašanja stovenskega jezika v javnosti in vprašanja stovenske kuiture. Vetik de) tetošnjega srečanja pa je bi) posvečen .koroškemu trenutku", ko so b))i udeteženci seznanjeni z današnjim potožajem na Koroškem ter so razprav)ja)i o aktua)nih vprašanjih siovenskega jezika in kutture na Koroškem. Tudi tradicionatni iztet, s katerim siavisti zaktjučijo svoje vsakotetno srečanje, je tokrat veija) Koroški. V nedetjo dopotdne so se na stovenski gimnaziji v Cetovcu srečati s stovenskimi učitetji, popoidne pa so v Gtobasnici spoznati kutturno-prosvetno deto koroških Stoven-cev, medtem ko so se jim naši besedni obtikovatci predstaviti na titerar-nem večeru, s katerim je bito v soboto zaktjučeno zborovanje na Btedu.
kmeta, kakor jih je v les vrezal umetnik Tone Kralj, nam kažejo trinajst postaj trdega kmečkega delavnika od vida do vida in od rane vigredi do pozne jeseni in še globoko v zimo, kjer gre bolj za kmečke praznike kot za trpeči vsakdan. Tone Kralj je svoje podobe vrezal v les in jih z lesenih predlog prenesel na izdelek japonskih kmetov, na prefinjeni, kot Židana ruta mojstrsko izdelani rižev papir. Trinajst podob, trinajst postaj trdega in neprizanesljivega življenja od rojstva do smrti. Življenja, ki mu je žulava dlan zvesta spremljevalka in prijateljica, življenja, ki mu je tovariš znoj v brazdah težkih ilovnatih tal, ki še ne poznajo obdelovalnih strojev današnjega dne, življenja, ki pozna bel kruh le takrat, ko se Bog rodi in umre, življenja, ki trepeta pred strelo in točo in sleherno ujmo in je zato vraževerno pri tleh in ponižno pred bogkovim kotom. Zato je to pehanje za žito, seno, krompir, za blago v hlevu, za proso in drva en sam boj s trmasto zemljo, ki jo more obdelovati le prav tako trmast kmet, surov, kakor je surovo življenje, in nežen samo takrat, kadar ga obišče družinska sreča in mu da dvoje teličkov hkrati, in sramežljivo praznična slovesnost, ko nevesto odpeljejo k poroki, čemur sledi prešerna svatba in nato rojstvo za rojstvom, kakor jagode na paternoštru . .. Medtem pa je pretresljiva zareza slovesa, ko mrtvaški zvonovi izvabijo gospodarja iz hiše. Kmečki ciklus Toneta Kralja je zato trinajst postaj slovenskega kmečkega leta, kakor so ga naši starši živeli še do včeraj in kakor ga do neke mere še marsikod živijo danes. To je sporočilo izpred dolgih tisoč let, sporočilo iz časov našega prihoda, sporočilo o srečanju in poroki z našo zemljo, sporočilo iz časov, ko so se naši kmetje zakleli: V boj za staro pravdo! — sporočilo o boju za našo besedo, za naš narodni obraz in za našo kulturo, ki ji je še do včeraj dajala svoje razumnike edinole lesena in s slamo prekrita slovenska domačija. Tone Kralj je slovenski ljudski slikar, grafik, intarzist, kipar in arhitekt, vendar po svojem osnovnem prepričanju in mišljenju, kar je potrdil s svojim življenjem in nehanjem, zmeraj kmet v najplemenitejšem in mogočnem pomenu te besede. Staro se umika novemu, podobe iz kmečkega življenja Toneta Kralja pa so postale ikone o dolgem človekovem popotovanju k svetlobi skozi noč . . .
Ta globoka izpoved — poleg osnovnih biografskih podatkov— je v koledarju natisnjena v treh jezikih, kot je koledar sploh trijezičen — slovenski, nemški in italijanski. Nagovarja pripadnike treh narodov, vsakega v njegovi materinščini, in tako skuša prispevati k medsebojnemu spoznavanju, k prijateljskemu sožitju.
Nej še kratko navedemo, da je koledar oblikoval dr. Miran Zwitter, tiskan pa je bil v podjetju Norea-Repro v Celovcu. Ob izredno okusni opremi bo koledar z dragocenimi reprodukcijami resničen okras vsakega doma. To je menila tudi umetnikova vdova Maio Kralj: ko ji je predsednik društva Aula slovenica" dr. Mirt Zwitter izročil prvi izvod koledarja, je dejala, da ima enake občutke, kot bi jih imel njen mož, ki je bil velik prijatelj Koroške in bi bil ponosen na to, da bodo njegovi tisfi krasili koroške domove.
MOŽ, *' NtKDAR Nt ZATAJtL — MOŽ, K! NIKDAR Nt ZATAJtL — MOŽ, *' NtKDAR Nt ZATAJtL — MOŽ, Kt NIKDAR Nt ZATAJtL - MOŽ, *' NtKDAR Nt ZATAJtL — MOŽ, Kt NIKDAR
FRANC ACHHOLZER ^ ^jj), gpQ^jnQy
Kmalu smo se znašli pred novimi procedurami. Bili smo ostriženi, kajti jetniki so brez ilasti in ne smejo nositi dolgih las; prišli smo v kopel in potem dobili cebrasto barvano obleko, čepico in težke čevlje, kakršne nosijo gozdni delavci. Ker smo bili označeni kot ..politični" jetniki, je bil vsakemu od nas prišit na levi strani bluze rdeč trikotni znak, da smo se tako razločevali od drugih taboriščnikov (na primer delomrzneži so imeli črne znake, razlagalci biblije vijoličaste in izraziti zločinci zelene znake, medtem ko so bili Židje označeni z židovsko zvezdo). Nad znakom pa je bila našita številka, zakaj v KZ-tabo-rišču je bil vsak jetnik le še številka.
Če je kdo kaj zagrešil ali se je kakemu SS-ovcu zdelo vredno koga ovaditi — kajti v taborišču je bilo težko vedeti, kaj je prav in kaj ni prav — si je zapisal številko dotičnega -grešnika" in ga ovadil pri komandi. V tem primeru je bil dotični klican — kakor se je temu reklo — -pred vrata", kjer je poslovala komanda. Po kratkem zaslišanju je bila izrečena kazen: 10, 15, 20 ali tudi več udarcev s pretepačem na zadnji del telesa. Eksekucija se je navadno takoj izvršila. Obsojenec se je moral s celim gornjim životom nasloniti na takoimenovanega kozla (to je bilo štirinožno močno stojalo, podobno mizi) in postaviti noge na znotraj, tako da je bil dotični del telesa močno napet. Potem sta eden ali dva SS-ovca 2 vso silo s pretepačem udarjala po ubogi
žrtvi. Posledice so bile pogosto zelo hude, posebno tedaj, če so bile telesne poškodbe težke ali če je imela žrtev slabo srce. Toda za vse to se surovi SS-ovci niso zmenili — nasprotno, uživali so ob stokanju trpinov. Druge, zelo težke kazni za taboriščnike so bile temnica ali bunker in kazenske kompanije. Te kazni so bile v glavnem določene za politične nasprotnike, nad katerimi so se hoteli maščevati.
Taborišče je bilo obdano z žico, ki je bila napolnjena z jakim tokom, tako da je stik z njo povzročil takojšnjo smrt tistega, ki je poskušal priti čez ograjo. Na vsakih 50 metrov so stali stražni stolpi, na katerih so ponoči vključili žaromete. Tako so stražarji obvladali ves prostor in je bil beg iz taborišča skoraj nemogoč.
Če pa se je kljub temu pripetilo, da je kak jetnik izginil, je to imelo zle posledice za vse taboriščnike. V takih primerih so morali jetniki, ki jih je bilo navadno več kot 10.000, stati na prostoru za apele tudi pri najslabšem vremenu in najhujšem mrazu po več ur in tudi ves dan, dostikrat celo še ponoči — posebno, če se pobegli ni sam vrnil ali ga ni bilo mogoče najti. Tudi se je zgodilo, da je bila ob takih primerih vsem jetnikom odvzeta ali vsaj močno prikrajšana že tako zelo pičla hrana, in sicer tudi za več dni, vendar so morali kljub temu opravljati svoje težko delo. Posledica je bila, da so ljudje od slabosti popadali in jih je bilo treba odpeljati ali odnesti v
bloke oziroma v revir, kjer So si morda spet opomogli, ali pa so hirali naprej in umirali.
Kar se tiče zaposlitve jetnikov v Buchen-waldu, je treba vedeti, da je bilo to taborišče zgrajeno in se je tudi oskrbovalo izključno z delom KZ-larjev. Ubogi sužnji so na kraju, kjer so se poprej razprostirali bukovi gozdovi (od tu tudi ime taborišča!), tekom let zgradili celo mestece. Tu so nastale številne barake za jetnike, lepe in razkošno opremljene vile za SS-ovske oficirje, garaže, kasarne, kuhinje, pralnice, kopališča, različne delavnice, drvarnice, žaga, vrtnarija, opekarna, hlevi za svi-njerejo, ceste, zloglasni kamnolom, kamor so navadno pošiljali žrtve, ki jim ie bila namenjena smrt, da so mogli potem objavljati, da je bil jetnik na begu ustreljen. Taborišče je imelo tudi bolnišnico, katere pa se je vsakdo izogibal, kolikor dolgo je le mogel; nadalje pisarne, shrambe za obleke, ter ograjen prostor za vzrejo policijskih psov, za katere je kazal posebno zanimanje Reichsftihrer SS Himmler. Vsa ogromna, deloma zelo težka dela so morali opravljati KZ-larji ob vsakem vremenu, pozimi tudi v najhujšem mrazu, pod nadzorstvom SS-ovcev, ki so z izmučenimi in sestradanimi jetniki čestokrat zelo surovo in nečloveško ravnali.
Le nekaj so še pogrešali v taborišču — to je bil krematorij. Sprva so prevažali mrliče v Weimar. Ker pa je njih število naraščalo iz dneva v dan ter so postali transporti že preobilni in preočitni, so leta 1940 zgradili v Buchenwa!du lastni krematorij. S tem so si olajšali delo, hkrati pa — in to je bilo glav-
no — odtegnili zunanji kontroli, da so toliko lažje izvajali načrtno iztrebljenje, ki je najbolj prizadejalo Poljake in Žide.
Da so vsled napornega dela in ob slabi hrani jetniki po nekaj mesecih začeli rapidno hirati, je bilo povsem razumljivo. Saj je bil namen taborišča vendar ta, da tam poginemo, kakor nam je vodja taborišča ob našem prihodu tako prostodušno povedal. Toda ne le slaba hrana in težko delo, marveč v še večji meri je na jetnike vplivala duševna potrtost, in zaskrbljenost, kadar so se spomnili svojega doma in družine. Naravnost pretresljivi prizori so se dogajali; ljudje v takem položaju so tožili, jokali, obupavali in celo znoreli. Spominjam se jetnika, ki je živel v prepričanju, da je general — dajal je povelja, imel govore svojim vojakom in jih ošteval. Tovariši v njegovi delovni koloni so ga vsi poznali in imeli z njim potrpljenje in usmiljenje. Zgodilo se je, da so si taki nesrečneži v obupu in duševni zmedenosti jemali življenje. Večkrat so koga našli, ko je mrtev visel na električni ograji taborišča. To je bila dostikrat usoda najbolj poštenih in značajnih ljudi — samo zaradi tega, ker niso hoteli verovati v Hitlerja.
Izmed koroških tovarišev-sotrpinov se posebno spominjam bivšega velikovškega okrajnega glavarja Lestoka, ki je prav tako zgubil življenje v taborišču. Bil nam je dober tovariš in tudi Slovencem naklonjen.
čNa&djfvgnjf v prihodnji'
Bogata dejavnost Zveze slovenskih žena
Visoko priznanje našim kuiturnim deiavcem
V kratkem obdobju dveh tednov je naša ženska organizacija, Zveza slovenskih žena izvedia kar tri akcije in sicer dva izieta — v Lendavo ob madžarski meji in na nasprotni konec Siovenije v Posočje in še preko državne meje v stovensko Benečijo ter tetovanje koroških predšoiskih otrok na Pohorju.
V ponedeljek 17. oktobra so se odbornice ZSŽ in aktivistke podale na enodnevno ekskurzijo v Pomurje. V Mariboru sta se našim ženam pridružila spremljevalca Velič Alojz-Gams in Lidija Potrč-Dunja. V kulturnem središču Pomurja v Murski Soboti smo si ogledali dva industrijska obrata — tovarno mesnih izdelkov in tovarno perila oz. oblek. Ker je Pomurje pretežno kmetijsko področje, je bilo razumljivo, da so tako ustregli danim pogojem in ustanovili mesno industrijo. Omenjeni obrat mesnih izdelkov je tako sodobno urejen, da je to potrdila tudi posebna kanadska inšpekcija, ki si je ogledala ta obrat in pri tem ugotovila, da je eden najbolj urejenih mesno predelovalnih obratov v Evropi. Tudi tekstilna tovarna „Mura" je moderno urejen obrat, v katerem izdelujejo modna oblačila. Zaposlitev je predvsem ženska. V mesni tovarni so našim ženam lepo postregli za kar se ponovno tem potom naše žene iskreno zahvaljujejo. Naslednji cilj naših žena, katere sta od Murske Sobote naprej spremljali predsednica SIS za prosveto in kulturo madžarske narodnosti, Krecsmar Rozca in sekre-
Slovensko prosvetno društvo „Trta" v Žitari vasi vabi na
PEVSKi KONCERT
ki bo v nedeijo 6. novembra 1977 ob 14.30 uri pri Rutarju v Žitari vasi.
Gostuje: moški zbor DPD .Svoboda" iz Črne.
Vri prisrčno vahljcrzl/
tarka občinske konference SZDL Murske Sobote Erna Brumen, je bila Lendava. Ker je v tem mestu in drugih okoliških krajih močno prisotna madžarska narodnostna skupnost, so kažipoti, napisi raznih ustanov — od občine preko trgovin, milice itd. — dvojezični. Seveda je tudi pouk v šolah dvojezičen. Posebnost bivanja v Lendavi je bil obisk dvojezične šole „Draga Logariča", kjer so bile naše žene sprejete od dveh šolark — pionirk, ki sta jih pozdravili v obeh jezikih. Ravnatelj te šole Anton Dominko nas je nato seznanil s prakso dvojezičnega šolstva, ki je v glavnem v tem, da otroci po končani šoli obvladajo oba jezika, kar je seveda v obojno korist. Seveda vzgojitelji že v šoli in pa še prej, v otroških vrtcih vzgajajo otroke v medsebojnem spoštovanju tako da problema dis-
kriminacije tam ne poznajo. Prebivalci tamošnjega območja — Madžari in Slovenci so enakopravno ljudstvo in to ne samo na papirju marveč v dejanjih.
Da bi se tem bolj seznanili s prakso dvojezičnega pouka, je šolsko vodstvo razdelilo naše žene na tri skupine, ki so imele tako priložnost prisostvovati poteku šolskega pouka in se na lastne oči prepričati, kaj je dvojezičnost v resnici — pri nas na Koroškem na papirju, v Pomurju pa v dejanjih; pri nas da se zadosti nadležnemu zakonu, v Pomurju, da se ustvari zdrave in bratske razmere med narodnostima. Po prisrčnem slovesu v Lendavi je bil zaključni obed v Murski Soboti z razgovorom z navzočimi družbenimi predstavniki. Prisrčna zahvala velja vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je ta enodnevna poučna ekskurzija tako lepo uspela.
V torek 25. oktobra pa so naše žene organizirale za svoje članice izlet v Beneško Slovenijo v Italiji. Pot jih je vodila skozi Trbiž (kjer sta se pridružila spremljevalca Silvo Ov-senk in Pogačnik Janko), mimo Rabeljskega jezera in preko mejnega gorskega prelaza v Posočje do Kobarida. Od tam pa so zavili proti jugozahodu preko mejnega prehoda Robičje v Beneški Sloveniji in dosegli Čedad, kjer imajo beneški Slovenci svoje kulturno središče. V Čedadu so jih sprejeli odbor žena in predstavniki tamošnjih kulturnih društev. Najprej so si naše žene ogledale sedež slovenskega kulturnega društva „Ivan Trinko" nato pa upravo in uredništvo glasila beneških Slovencev „Novi Matajur". Na sedežu društva „Ivan Trinko" je naše žene sprejel in pozdravil predsednik prof. Viljem Černo, v uredništvu .Novega Matajurja" pa odgovorni urednik Izidor Predan. Na obeh sedežih so naše žene seznanili s problematiko oziroma zgodovino beneških Slovencev, kjer je prišla do izraza sličnost usode obeh narodnostnih skupnosti, tako v Avstriji kot v Italiji. V obeh primerih se morajo Slovenci boriti za najosnovnejše narodnostne in človečanske pravice. Beneške kot koroške Slovence preveva želja, da bi te pravice kmalu dosegli. Čeprav v beneški Sloveniji še nikoli niso imeli šol v materinskem jeziku, igra „Novi Matajur" v obveščanju beneških Slovencev posebno važno vlogo, to se predvsem vidi v tem, da se število bralcev in naročnikov veča iz dneva v dan. Predsednica ZSŽ Milena Groblacher se je gostiteljem prisrčno zahvalila za topli sprejem in ob tej priložnosti tudi obrazložila trenutno stanje na Koroškem in boj za uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Po sprejemu v domači kavarni v Čedadu je skupina naših žena ob
spremstvu beneških tovarišic obiskala še Staro goro in Kamenico, kjer se nahaja kamen, ki priča o široki avtonomiji ter samoupravljanju slovenskih prednikov pod beneško republiko in na kraj vsakoletnega kulturnega srečanja med sosednjimi narodi. Na povratku so se naše žene še ustavile v Novi Gorici, in nato preko Ljubljane nadaljevale pot na Koroško. To prvo srečanje z beneškimi Slovenci bo našim ženam ostalo v prijetnem in nepozabnem spominu.
Ne nazadnje naj bo seveda izrečena iskrena zahvala obema spremljevalcema — Silvu Ovsenku in Janku Pogačniku, ki sta naše žene seznanila z zgodovinskimi in naravnimi posebnostmi lepe slovenske zemlje in tako mnogo prispevala, da je bil izlet naših žena še bolj privlačen in zanimiv. Tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali, da je izlet tako lepo uspel, velja prisrčna zahvala naših žena.
V času od 18. do 27. oktobra sta Zveza prijateljev mladine in pododbor koroških partizanov iz Maribora omogočila naši predšolski mladini prijetno bivanje v domu Miloša Zidanška na Pohorju. Izvedbo te otroške kolonije je imela Zveza slovenskih žena, ki je priskrbela tudi dve spremljevalki. Naši otroci so se odlično počutili, povrhu pa jim je bilo na razpolago tudi izredno lepo sončno vreme s prekrasnim razgledom na bližnje in oddaljene gore, ki so kukale iz meglenega morja. Naše žene izrekajo obema zgoraj omenjenima ustanovama v imenu otrok iskreno zahvalo, saj jim je bilo omogočeno preživeti teden čudovito lepih dni na sončnem Pohorju.
Rože^r
Pred dnevi je Bloveasho planlMsho Kraštfo v Celovca prejelo 200 šilingov od Mahsa Kanzlana v Rožeha. Na položnici, s katero je vplačal to vsoto, je hllo napisano; „her se ni-setn tnogel udeležiti planinske delovne akcije na Bleščeči."
Po teista Usodil, da gre ta M tnladega aktivnega planinca, Iti tna je zelo žal, da se ni tnogel adeležiti delovne akcije; zato se je ..opravičil" na taho nenavaden način. Ne, zgoraj imenovani Mahs Kanzian ni mlad planinec, pač pa je to znani Mahs Nanzian, A' ga poznamo hot dolgoletnega ohčlnshega odPormPa občine Rožeh in A je pred nedavnim obhajal svojo 70-ietnico.
Slovenski planinci se Mahta Kart-zlana iskreno zahvaljujemo za to lepo in plemenito gesto, hi zgovorno priča, habo resno spremlja dejavnost naših planincev. Nhratl ma oh njegovem prazniha ishreno čestitamo z željo, da hi hii zdrav in vesel in da hi še mnogo let ohishoval Pleščečo pianino. Čestitham se pridražajejo aredništvo 5iovenshega vestniha ter Z50 in vse v njo včlanjene organizacije.
Koncert ob državnem prazniku
Ni tu mesto, da bi govorili o potrebi koncerta, ki go je SPD .Zarja" izvedlo letos na predvečer državnega praznika; koncert sam nomreč postaja že tradicija in udeležba dokazuje, da ni nepotreben. Na splošno pa je znana tudi pasivnost državljanov ob državnem prazniku in rekli bi, da spet enkrat Slovenci dokazujemo lojalnost in dobro voljo in to — kot je v zadnjem Slovenskem vestniku zapisano — ne lahkega srca. Udeležba je bila res nekoliko manjša kot zadnji dve leti (to pripisujemo v glavnem številnim prireditvam .Zarje" v mesecu oktobru), vendar smo tudi letos videli med poslušalci nekaj občinskih odbornikov z županom Lubasom na čelu pa tudi prednika NSKS dr. Grilca.
Priti pa je treba do spoznanja, da ni mogoče zaslediti novih prijateljev pa tudi ne občinskih mož. Zgleda, da velikemu številu ljudi in prebivalcev pač noče v ušesa slovenska beseda ali pesem, pa naj bo njun namen še tako human. Dobra volja .Zarje" in s tem koroških Slovencev se slabo plačuje in še dolgo ne bo mogoče govoriti c iskrenem sožitju.
Po slovenski in nemški pozdravni pesmi moškega zbora SPD .Zarja" sta spregovorila k državemu prazniku predsednik društva Peter Kuhar in župan Josef
Lubas. Kuhar je poudaril predvsem dejstvo, da so k nastanku 2. republike doprinesli velik delež ravno koroški Slovenci, saj se to odraža v členu 7. avstrijske državne pogodbe in odklonil tristrankarske ukrepe kot neprimerne in krivične. Zupan Lubas je v prav tako kratkem govoru orisal splošni — predvsem pa gospodarski napredek — Avstrije in se tako razumljivo izognil tematike okoli koroških Slovencev.
Nato je potekala kulturna prireditev vzorno in dosledno dvojezično. Tudi sodelujoči zbori — Obir-ski ženski oktet SPD Obir, mešani zbor SPD .Danica iz St. Vida, moški zbor .Trta" iz Zitare vasi ter moški in mešani zbor SPD .Zarja" iz Železne Kaple — so se polrudili in v svojem lepem in pestrem sporedu zapeli tudi nekaj nemških pesmi. Z dvojezično povezavo je koncertu dal okvir Miha Travnik. Vsebina besed je bila zgodovinska. Prikazala je nastanek Avstrije, vzporedno pa položaj in zgodovino koroških Slovencev. Svoj prispevek je Miha Travnik zaključil z besedami, da slavimo ta praznik zato, ker verujemo v pravico.
Koncert je naše! odziv tudi pri radiu in televiziji, saj je bil v celoti posnet in tudi delno prikazan tako v radiu kot v TV.
Zveza kulturnih organizacij SRS (ZKOS) obhaja letos po vsej Sloveniji 30-letnico svojega obstoja. Na osrednji prireditvi, ki se je minuli teden odvijala v Murski Soboti pod pokroviteljstvom ZKOS in zveznih kulturnih organizacij občin Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota, je bilo poskrbljeno za pester in bogat kulturni program, v okviru katerega sta sodelovala tudi dva koroška zbora — ansambel .Korotan" SPD Danica in ženski oktet SPD .Obir".
V okviru te jubilejne slovesnosti pa je bila tudi svečana podelitev odličij Svobod — 28 z zlatim in 18 s srebrnim listom — katere je predsednik ZKOS predal zaslužnim slovenskim kulturnim delavcem iz matične domovine in zamejstva. Med odlikovanci sta bita tudi dva zaslužna koroška slovenska delavca, Umek Tone iz Škofič in Wrulich Šimen z Radiš, ki sta prejela odličje Svobod z zlatim listom. K temu visokemu priznanju obema odlikovancema iskreno čestitamo!
Izšel je Mladi rod
BreK Knev! ;e Izšla števllha 3—4 MlaKega roKa, šolshega lista za ho-rošho mladino, hi hahor že Ime pove, horlstno slažl solshl mladini na dvojezičnih šolah Korošhe. Med glavnimi sodelavci Mladega roda so naši ačftelj! In pa seveda naša šolsha mladina, haterl predvsem je namenjen ta list. Slednja se vedno holj ahtlvno vhljačaje v delo, har je Izredno razveseljiv pojav. Tadl tohrat je naslovna stran Mladega roda v lepi harvnl pestrosti. Avtorica tega ahvarela je šolarha Brigita Grlic Iz Pllherha.
Ker števllha Mladega roda sovpada z mesecema november In december, je vsebina tadl tema dvema mesecema primerno prlhrojena, taho da prideta do Izraza oba letna časa jesen In zima In v ohvlra le-teh tadl praz-nlhl dan mrtvih, Mlhlavž In božič.
Poleg naših domačih sodelavcev — Mohar Mllhe, Ogris Tomaža, Plpp Milene, Palanšeh Marte, Srlenc Mlrha, Vellh Marte, Voah Olge, Voah Radija, dr. Pavla Zablatnlha — In obeh znanih že amrllh horošhlh besednih astvarjalcev Urbana /arnlha s pesmijo „Pojd'te noter v hišo h nam" In Lovra Kaharja-Rrežlhovega Voranca, s hratho zgodbico „Črne plhe v snega", so tohrat v tej števllhl Mladega roda zastopani tadl znani slovenshl pisatelji In pesnih! — France Bevh z odlomhom Iz hnjlge „Rož, Podjana, Zlla", Beljah; Alojz Gradnlh s pesmijo .Drvarji" ter še celo vrsto dragih.
Kot smo že omenil! je še posebno razveseljivo, da je tadl tohrat šolsha mladina lepo zastopana s svojim! prlspevhl, har obeta, da se bo hrog sodelavcev Mladega roda v bližnji prihodnosti še povečal In da bo taho prišlo do še večje popestritve tega zanimivega In poačnega šolshega lista. Naj še omenimo, da je Mladi rod privlačen tadl za odrasle, saj je njegova vsebina Izredno zanimiva In poačna.
To števllho je Kastrirala /elha Kelcbmann. Cena posamezne števllhe znaša 10 šilingov. Dopise In naročila pošljite na naslov; Mlad! rod, Post-jach 43, 902/ Klagenjart-Celovec.
Smrt je kosita
Pred nedavnim je v naši občini Vrbi cb Vrbskem jezeru neizprosna smrf iztrgala iz naše srede dva zaslužna občana, za katera je značilno, da sta ostala vse svoje življenje zvesta svoji materini govorici in tako pokazala tisto značaj-nost, ki jo žal mnogokrat pogrešamo pri našem ljudstvu, ki zaradi kruha zataji svoj izvor in si izbere drugo narodnost.
Na Spodnjih Jezercah je po dolgoletnem trpljenju umrl Vincenc Kleinberger pd. Hobjanov Cene (57). Pred vojno je obiskoval realno gimnazijo v Celovcu in hotel postati duhovnik. Vendar mu je vojna to namero prekrižala. Po naravi je bil Cene odkrit in odtočen človek. On je vsakomur odkrito v obraz povedal svoje mnenje in tudi ni zamolčal, da se ne strinja s sistemom, ki je sedem let .osrečeval" Avstrijo. Zalo so ga poslali na razne (ronte, gotovo z željo, da se ga znebijo. Čeprav je Cene mnogo presta! in pretrpel, se je srečno vrnil domov. Vendar posledice tega nečloveškega trpljenja so prišle do izraza po vojni. Leta in leta je bolehal, večkrat je bil že tik pred smrtjo, pa se ji je izvil. To-
krat je bita smrt močnejša. Cene je za vedno zatisnit oči. Da se je tako dolgo upiral smrti je glavna zasluga dr. Krajgerja iz Rožeka, ki ga je dolga leta zdravil. Čeprav nas je zapustil, živi še vedno med nami, saj nas spominja na človeka, ki se ni uprl samo protiljudskemu režimu, temveč celo beli smrti. Habjanovega Cenca bomo ohranili v častnem spominu, svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
V Deščicah pri Št. liju nas je pred nedavnim zapusti! Nočnik Mihael pd. Košat (70). Svoje zadnje počivališče je našel na šentiljskem pokopališču. Tudi on je bil zvest svojemu materinskemu jeziku in tudi on je kot nemški vojak trpel na vzhodni tronti. Da je prišel še živ domov, se ima kakor je vedno izjavljal zahvaliti samo znanju slovenskega jezika. Pokojni je bil izredno delaven človek. Rad je pomagal tudi drugim. Poleg tega je imel še lepo in prijetno lastnost, da je bil izredno družaben. Kjer se se je pojavil, je bilo luštno in veselo. Sedaj ga ni več med nami, zelo ga bomo pogrešali. Ženi in otrokom izrekamo naše globoko sožalje.

Občni zbor SPD „Bilka" v Biičovsu
V soboto 15. oktobra so imeti društveniki „Bitke" svoj redni občni zbor pri Miklavžu v Biičovsu. Ker so občni zbori in druge podobne pkonterence" več ali manj dolgočasne, so vsem navzočim olepšali večer pevci mešanega zbora pod vodstvom Valentina Kapusa, kar je seveda dvignilo zanimanje za zborovanje.
Pozdravne besede in poročila o pretekli delovni dobi je podal predsednik Toni Schellander. O prizadevnosti društva, ki je pravkar slavilo 65. obletnico delovanja — poudariti je treba, uspešnega delovanja — saj je omenjeno društvo eno najbolj aktivnih — ni treba podajati posebnih podatkov, kajti vsem je znano aktivno delovanje na prosvetnem področju bilčovskih društvenikov. Saj sta pevska zbo-
ra pod vodstvom V. Kapusa in mladega Joška Boštjančiča imela številne nastope doma, pri sosednjih društvih in še izven naših meja kot n. pr. na Tirolskem, kjer so s slovensko pesmijo seznanili nem-škogovoreče Avstrijce in jih tako hkrati opozorili na neizpolnjen 7. čen Avstrijske državne pogodbe. Čeprav so imeli nekaj odrskih nastopov, se je na občnem zboru izrazila splošna želja, da se tej društveni veji posveti več pozornosti. Podrobno poročilo pa je podal tudi tajnik Rupert Reichmann, ki je poudarit, da pevski zbor poje tudi kot cerkveni zbor. S pevskim nastopom pa je med drugim tudi olepšal spominsko svečanost padlim partizanom na sveškem pokopališču. Izražena je bila tudi potreba po tem, da se evidentira vso slovensko študirajočo mladino iz bilčovske
JP/sTMC bralca
Sicer ne proti duhu, pač pa proti črki zakona o narodnih skupinah je ravnal šofer OBB (omnibusa ob 7.30 uri iz Podrošce v Celovec), ko mi je ob dani priložnosti hotel zabraniti uporabo materinščine v javnosti. Ne bom raziskoval ali je to storil iz strahu ali zaradi narodne nestrpnosti. Ugotoviti moram le, kar so mnogi že pred menoj povedali, da namreč odgovorne oblasti nimajo volje izpolniti niti tega spakedranega manjšinskega zakona. Pa še nekaj: če bomo bolj odločni, potem bodo morali kloniti nestrpni nepridipravi od šoferja pa do direktorja.
Seveda — danes se poslužujejo slovenskega uradovanja le najbolj korajžni; jutri pa bo le-teh, ki se bodo med seboj .oplojevali " v samozavesti že več. Uporabljanje slovenščine pri uradih potem ne bo več pojmovano kot radikalizem, temveč kot zadeva samoumevnosti.
Nazaj k omenjenemu šoferju: Tudi brez 7. člena in zakona o narodnih skupinah bi njegovo obnašanje pomenilo kulturno sramoto ali pa vsaj grobo nevljudnost. Samoumevno je tudi, da ga bo moral prej ali slej njegov predstojnik opozoriti, da je takšno ravnanje tudi protizakonito, to se pravi, da ga zakoni silijo vsaj v tem pogledu k .vljudnosti". Podobno bi se lahko odvijalo na pošti, na občini, na davčnem uradu. Tudi urad koroške deželne vlade in okrajna glavarstva bi morala pri uradovanju priznavati obstoj naše narodne manjšine (slovensko uradovanje), pravtako škofija, vojaška uprava in druge ustanove. Morda nam bo sčasoma uspelo koroški birokraciji iztrgati več pravic, ki nam gredo po 7. členu avstrijske državne pogodbe. Le v politični praksi bomo v zadostni meri lahko dokazali ozkosrčnost in krivičnost manjšinskih zakonov. Nam in svetu pa bomo tudi še dokazali poli-
tično perspektivnost in nezlomljivo voljo s krepko hrbtenico obdarjenega naroda.
Franci Serajnik šentpeter pri Šentjakobu v R.
občine in se jo aktivno vključi v društveno delo.
Po razrešnici staremu društvenemu odboru so bile volitve. V bistvu je bil potrjen stari odbor.
Po končanih volitvah se je razvila živahna diskusija o današnjih narodnostno-političnih razmerah, ki so zavladale po sprejetju zakona o narodnih skupnostih, ki ne ščitijo in pospešujejo slovenske manjšine, temveč ji odrekajo osnovne pravice. S tem v zvezi so poslali zveznemu kanclerju Kreiskemu pismo, v katerem zavračajo to zakonodajo posebne vrste. Svoje zahteve so društveniki podkrepili z dvesto podpisi bilčovskih občanov. Na občnem zboru je bila tudi izražena potreba po glasbeni vzgoji naše mladine, naših bodečih dejavnikov društva, zato so se .bilčani" obrnili na obe osrednji kulturni organizaciji z nujno prošnjo za tozadevno pomoč.
Bilčovškim prosvetašem velja za njihov nesebični trud in uspešno delovanje na prosvetnem področju iskrena zahvala z najboljšimi željami za naslednjo dobo delovanja v korist naše narodnostne skupnosti.
Ati bomo Avstrijci
postati „narod marširarjev"?
Včasih je veljalo za Nemce, da radi korakajo, zdaj pa smo Avstrijci na najboljši poti, da postanemo .narod marširarjev". Saj se celo državljanska vzgoja mladine, kot bi jo bilo pričakovati zlasti ob državnem prazniku 26. oktobra, v giavnem manifestira v raznih „fit-marših" in podobnih podvigih. Za utrjevanje telesa so take prireditve gotovo koristne, v kolikor pa morejo prispevati k bogatenju duha, je drugo vprašanje. Tukaj niti stari pregovor, da v zdravem telesu živi zdrav duh, ne more dosti pomagati, če se duhovna vzgoja povsem zanemarja.
Vsekakor je čudno slišati, da je mestni šolski svet v Ceiovcu dal šolam navodilo, naj za državni praznik 26. oktobra ne prirejajo šolskih siavnosti, „da ne bo zapravljen čas pouka". (Nismo pa še slišati, da bi bile šolske oblasti podobno zaskrbijene za smotrno izkoriščanje časa pouka tedaj, kadar je ob 10. oktobru treba praznovati „zmago v nemški noči"!)
Ali se je potem čuditi, da se celo med mladino množijo kritične ugotovitve v zvezi s sedanjim .praznovanjem" državnega praznika, kritične ugotovitve predvsem v tem smislu, da mladina pač ne more poznati zgodovine svoje lastne domovine, če ji nihče ne pove, kaj se je npr. dogajalo v letih 1938—1945, kakšne žrtve je nacizem zahteva) tudi od avstrijskega ljudstva, kakšna je v resnici bila .cena", ki jo je moraia Avstrija plačati, da je leta 195$ dobila državno pogodbo itd.
Nič proti .tit-maršom" in drugim oblikam utrjevanja telesa — toda za oblikovanje in utrjevanje zdrave državljanske zavesti je to vsekakor premaio. V tem oziru pa bi bi) ravno državni praznik 26. oktobra najbolj primeren dan v letu, samo bi bilo vsebino praznovanja treba tako izpopolniti, da bi v vsakem oziru služilo uresničevanju načela, da v zdrovem telesu živi zdrav duh ...
OBVESTILO
V soboto 12. novembra 1977 s pričetkom ob 9.30 uri bo v celovški Delavski zbornici (1. nadstropje, dvorana IV)
JUBILEJNI OBČNI ZBOR
Zveze koroških partizanov
Občni zbor bo letos v znamenju tridesetletnice obstoja in delovanja naše borčevske organizacije. Deiegati in gostje so prejeli pismena vabila.
Odbor
Plodno sodelovanje med koroškimi in primorskimi planinci
V soboto 15. oktobra smo siovenski pia-ninci obhajaii veseto srečanje s pianinci iz Nove Gorice. Biio je to naše tretje skupno srečanje in sicer tokrat na Bie-ščeči pianini, kjer imamo siovenski pianinci svojo pianinsko postojanko „Kočo nad Arihovo pečjo". Naše prvo srečanje s pianinci iz Nove Gorice je biio v mesecu juniju v pogorju Košute. Takrat smo biii povabijeni, da obiščemo njihove gore in tako je prišio do drugega srečanja 17. juiija na Krnu.
Snidenje z goriškimi pianinci je biio prisrčno, saj smo se spet srečati z našimi starimi znanci Kiemento, Nado in Stanetom in še drugimi miadimi pianinkami in pianinci, katere vse preveva žeija, da bi spoznati koroške hribe in da bi navezati tesnejše stike s siovenskimi pta-ninci na Koroškem.
Še isti dan v soboto smo se podati na btižnjo razgiedno goro Gračenico. Na za-
Slovensko prosvetno društvo .Herman Velik" v Selah-Kot vebi na
LITERARNI VEČER ki bo v petek 4. novembra 1977 ob 19.30 uri v šoli na Kotu.
Sodelujejo člani pododbora .Društva slovenskih pisateljev" iz Maribora.
Ljubitelji slovenske besedne umetnosti prisrčno vabljeni.
Ker pa je biio vreme v soboto zeio neprijazno, nismo imeti mnogo upanja, da bo iztet na Kepo uspet, totaiiii smo se s tem, da ie ne bi deževato. Vendar nastednji dan v nedeijo je bito najiepše vreme. Tako iepega pogteda s Kepe še nismo doživeti. Do pribiiino 2000 m višine je vse kotiine in doiine zakrivata beta megta. Zato pa je bii pogted na Juiijske Atpe s Trigtavom na četu in pa na Visoke Ture, kjer sta ponosno izstopata iz bete rajde gorskih veiikanov, GroBgtockner in Hoch-aimspitze, tem priviačnejši. Posebno tep je bii pogied na Dobrač ki je siiči! otoku sredi beiega morja.
Z naše pianinske koče na Bieščeči pianini smo se podaii proti Kepi skupno. Na Borovščici, to je pianina med Komnico in Kepo, se je naša skupina detiia; nekaj jih je što preko severnega grebena na vrh, ostati pa po navadni poti. Na vrh
smo prispeti istočasno in tako skupno uživati tisto čudovito sončno jesensko ne-detjo.
Družabni det tega prisrčnega srečanja se je odvijat v naši ptaninski postojanki, kjer smo ob ubranih zvokih kitare — izvajat tovariš Stane — prepevati in tudi pie-saii. še predno smo se vrgti v družabno živijenje, nam je tovarišica Berta iz Set, postregta z odtičnimi koroškimi žganci, katere so si goriški pianinci zažeteii že na prvem srečanju v Košuti. Da so ji odiično uspeii najprepričijivo dokazuje dejstvo, da smo jih pospraviti do zadnje drobtinice, tako da jih je nastednji dan zjutraj moraia na našo žeijo še enkrat narediti.
Na tem srečanju s primorskimi pianinci pa smo imeii tudi priiožnost spoznati društveno deiovanje njihove ptaninske organizacije, ki se ne bavi samo s ptani-narjenjem, temveč tudi z atpinistiko. V biižnji prihodnosti nameravajo ustanoviti svoj atpinistični odsek. V siikoviti doiini Bavščici pa imajo v načrtu ustanovitev pte-zatne šoie, kjer bodo vaditi mtadi naraščaj za aipinistične podvige. Od primorskih pianincev smo tudi zvedeii, da pri njih zima ne pomeni čas počitka, nasprotno tudi pozimi so aktivni in detajo iziete in vzpone v zasnežene gore in s tem skrbijo zato, da poieti pridobijeno kondicijo ne zgubijo. Tudi nas so povabiti, da se udeiežimo njihovih zimskih pohodov.
Samokritično je treba priznati, da je naša zimska dejavnost v primerjavi z njihovo zeio pomanjkijiva in to kijub temu, da imamo gotovo boijše pogoje kot naši prijateiji na Primorskem. Zanimivo je tudi to, da zimske pohode izvajajo s smučmi in brez njih — tako da ni izgovora, če kdo ni smučar. Zima torej naj ne bi bita ovira za uspešno pianinsko izživijanje pianincev. Nas siovenske pianince na Koroškem druži s primorskimi morda tudi to, da so pred nedavnim imeii podobno usodo, kakor mi, da so biii tujci v svoji domovini.
Verjetno je tudi to vzrok, da so navezati prijateijske stike, z nami, saj imajo ijudje, ki so še pred nedavnim živeii v podobnih razmerah, še večje razumevanje za usodo pripadnikov manjšin. Goriški pianinci imajo na tem področju izkušnje, z goriškimi, tržaškimi in beneškimi pianinci in zato je tudi razumijivo, da so to svojo dejavnost razširiti tudi na koroške Siovence. Mi siovenski pianinci na Koroškem smo vsekakor izredno srečni, da je prišio do tesnega medsebojnega sodeiovanja, saj imamo tako iepo priiožnost da se boije spoznamo in da se seznanimo s pokrajinskimi posebnostmi obeh dežei. V zvezi s tem imamo že načrte; tako misiijo Goričani obiskati naš koroški Rigi — Obir, mi pa se bomo skupno z njimi povzpeti na razgiedno goro Nanos.
IVAN CANKAR	14
Črtice 122 novele
1907—1909
PRAVICA ZA PRAVICO
Nasmehnil sem se, pozdravil sem jo in sem bil vesel njenega veselja. To je bilo vse in čisto dovolj. Ko se me je oklenila in je začela govoriti s svojtm hitrim, otroškim sunkoma sopečim glasom, mi je bilo najprej dolgčas, kmalu že zoprno.
„Ves čas, glej, ves čas sem se te bala. Rekla sem zvečer: Da bi ga	še ne	bilo!	In takoj nato sem rekla: O, da bi ze
prišel! ...	Pa	če	sem	prišla in si bil doma, sem čakala pred
durmi. Udari me v obraz! — sem rekla in sem se vsa tresla. Ali takoj	mi	je	bito	prijetno pri srcu. Pozdravi me sladko!
— sem rekla	in	sem	odprla duri. Pa me nisi ne udaril, ne
pozdravil; še pogledal me nisi, ko sem bila željna tvojih oči . . . Koliko je zdaj? — o, mesec dni je že in dalj, da me nisi pogledal tako prijazno kakor nocoj! Saj sem tudi jaz bila jezna nate, nič nikar mi ne zameri, hudo sem bila jezna in hudo sem jokala, ker sem mislila v svoji nespameti, da me nič več nimaš rad. Ampak zdaj nikoli več tako ne bom mislila in nikoli več ne bom huda nate . . . Bodi spet svetlo v tej izbi in veselo; tudi vijolic sem prinesla, da bi nama dišale, ko je pomlad!"
Govorila je dolgo; vse tiste lepe, sladke, prijetne besede, ki so toliko tednov molčale s srcu, so hrepenele na dan. Jaz pa sem bil truden, vse drugje so bile moje misli, nisem je več slišal.
„Dovolj je, dovolj za nocoj!"
Utihnila je nenadoma, sredi stavka. Njene oči, v tistem kipu še vesele in bleščeče, so se razširile in plahost je pogledala iz njih. Roke so omahnile, njen život se je narahlo odmaknil od mene.
„S katero besedo sem te žalila? Nisem hotela..."
„Z nobeno besedo, s prav nobeno!"
Vstal sem ves nestrpen in vznemirjen; mislil sem si ogrniti suknjo ter pobegniti na polje, da si oddahnem, ohladim prevroče misli. Ali vstala je tudi ona — in glej: na njenem obrazu tista plaha vdanost, tista tiha, trpeča svetost, ki mi je vselej, da sem jo le ugledal, pognala v čelo kri, za-suknila in zameglila mi vse misli. Zakaj stala je pred menoj, kakor križ pred grehom — očitanje nizkotnosti.
„Kaj stojiš zdaj? Kaj gledaš? Ali sem te udaril?"
Da je takrat odgovorila, da je vzkliknila: Udaril si me! S pestjo si ubil mene in mojo ljubezen! — glavo bi bil povesil, oproščenja bi jo prosil ... Ni odgovorila, strmela je name in je molčala.
Vroča kri se mi je izlila v glavo; sam sem se opajal s svojo besnostjo, sam sem prekričaval svoje besede.
„Ti veš — o, ti vse sama dobro veš, kako je z menoj in kaj je v meni! Zato ta tvoja svetost, zato ta tvoj pobožni molk — in zato vse tvoje sladke besede, tvoja ljubeznivost in tvoje solze! Smeješ se v svojem srcu: tako je uklenjen, ko sam ne ve! Kriči, bije ob zid, tepta z nogami — ali zid je močan, molči, smehlja se in ne izpusti jetnika ... Jaz pa ne maram več te ječe, ne maram je, ne maram! Rajši... Kaj ti nisem že rekel, že zdavnaj rekel, da pojdi? Kaj stojiš in se ne ganeš? Gani se, poveži culo, pojdi! Drugim prodajaj svoje sladko svetništvo! Na cesto pojdi, nastavi se ob oglu, mnogo jih boš dobila!"
Kričal sem, mislim, do noči.
Kričal sem in komaj sem videl z motnimi očmi, da je upognjena, s težkim korakom hodila po izbi, da je razgrnila veliko rdečo ruto, pospravljala vanjo pisane cunje, da si je oblekla črno jopo in si ogrnila šerpo okoli glave in vratu. Videl sem jo šele, ko je stala pred durmi.
„Samo zbogom mi še reci!"
Ne vem, če sem ji rekel zbogom; duri so se tiho zaprle zanjo.
Komaj se je tako zgodilo, sem se vzdramil; ne srda več v srcu, ne ognja več v glavi, ne megle pred očmi. In v ti-
stem hipu sem bil slabič, majhen in bojazljiv, kakor sem bil rojen.
Stopil sem k oknu; ali okno je gledalo na polje in polje je bilo že vse v mraku; tam bi ne razločil sence med sencami.
„Saj ni šla! Povrne se, kadar bo kasna in neprijazna noč ... in pozdravim jo, kakor se spodobi za moj greh ..."
Tako sem prosil oproščena v svojem srcu; ali misel se je smejala:
..Svoboden si zdaj; duri so odprte, stopi iz ječe! . . ."
Stal sem ob oknu, gledal na polje, ki je tiho tonilo v noč. In ko sem gledal, se mi je zazdelo, da vidim drobno senco v daljavi. In ko sem poslušal z bolno mislijo, sem slišal jok S samotnega polja, jok otroka, ki kliče po materi. . . Zaprl sem okno in sem ga zadelal z zagrinjalom in s suknjo; legel sem na posteljo, zakopal sem obraz v blazino... pa sem videl samotno polje in sem poslušal jok otroka vso dolgo noč.
XII
Teden dni sem čakal, prisluškoval ob durih, trepetajoč, proseč, manjši in podlejši nego kdaj poprej.
„Zdaj si svoboden!" se mi je smejala misel. „Zdaj pojdi, uživaj življenje, široka ti je zdaj do njega pot!"
Ko se je nagnil sedmi dan, sem vedel, da je dopolnjen in podpisan pravični račun . . . Pod večer sem pospravil svoje stvari, nato sem legel oblečen ter sem ležal do jutra. Takrat se je pričelo tisto življenje, ki ga bom na teh trudnih plečih nosil do konca dni. Življenje prazno, pusto, brez upanja, brez hrepenenja, brez misli. In življenje s tistimi nočmi, ki je vsaka zase devetkratna smrt. Ob zori šele se vrne praznota, z njo topi mir in razbolele misli ugasnejo v trudnem spanju. Ob mraku pa se vrača preteklost, sedi ob postelji do zore, pripoveduje strašne zgodbe. Braniš se, zatisneš oči, z bičem udariš po mislih, da bi krenile na drugo pot, na svetlejšo . . . preteklost govori z enakomernim, trdim, hladnim glasom, poslušaš jo z napetim srcem in ne preslišiš ne ene besede . ..
Dopolnjen in podpisan je bil račun: pravica za pravico.
Omeniti moramo tudi posebej častite sestre v narodni šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu inč. g. prošta iz Tinj, Be-netka, ki je osebno v gosti megli in temni noči spremljal in blagoslavljal trupla treh borcev, ki so bili pokopan) v njegovi proštniji, da dobijo svoje častno bivališče v skupnem grobu z ostalimi tovariši. Prav tako gre topla zahvala našemu dobremu ljudstvu, ki je brez razlike stanu in političnega prepričanja pomagalo našim partizanom pri težavnem prekopu, jih hranilo in podpiralo. In to tembolj, čim manj so naši partizani našli razumevanja za svoje častno delo pri nekaterih nemških .Herrenbaurich' ki so zahtevali visoko plačilo celo za prenočevanje v hlevih. Podoben smisel za vojne žrtve je pokazal tudi vetikovški „Kriegsopfer-verband", ki je uprizoril na dan pogreba 83 padlih borcev za svobodo svojo zabavo pod geslom ,Frohsinn-Heiter-keit-Tanz", na kateri je igrala godba z značilnim imenom „Berlin". Slovenska prosvetna zveza je ta dan v počastitev padlih partizanov opustila vse prireditve, tudi kulturne!
To leto so koroški partizani izvedli še eno težavno delo: prekopali so padle borce v Borovljah. V nedeljo 1. decembra 1946 je bi! tam slovesen prekop 48 partizanov, ki so padli med 9. in 14. majem 1945 v bojih za Borovlje. Šestindvajset teh junakov je bilo zagrebljenih že na pokopališču v Borovljah takoj po borbah, ko so tamkaj gospodarili še nacisti. Slovensko in avstrijsko protifašistično prebivalstvo se jim takrat ni moglo dostojno pokloniti in se posloviti od najboljših sinov. Tudi ni moglo preprečiti, da podivjani esesovci, ustaši in belogardisti ne bi pometali v Dravo naših padlih borcev Bračičeve brigade, Koroškega odreda, gorenjskih in drugih slovenskih brigad ter odredov in hrabrih borcev s koroških kurirskih postaj. Več kot sto junakov je v tistih majskih dneh izgubilo
življenje v bojih z fašističnimi tolpami,
ki so se umikale iz Jugoslavije in iskale zatočišče pri Angležih. Dvaindvajset partizanov je še do decembra 1946 samevalo po gmajnah in grapah okoli Borovelj, ki jim je 1. decembra 1946 naše ljudstvo preskrbelo počitek v skupnem grobu ob mrtvih tovariših. Tudi tega pogreba se je udeležilo več kot dva tisoč ljudi iz vse Koroške, čeprav je tistega dne močno snežilo.
Kakor v Št. Rupertu in Borovljah so partizani po vsej Koroški prekopali iz gozdov svoje mrtve tovariše in jih prekopavali na pokopališča. Na štiridesetih pokopališčih po Koroški danes počivajo partizani in Zveza koroških partizanov skrbi za dostojno ureditev njihovih zadnjih počivališč:	Apače,
Bajdiše, Bilčovs, Borovlje, Celovec, Dobrla vas, Glinje, Globasnica, Golo-vica, Grebinj, Kapla na Dravi, Kotma-ra vas, Libuče, Loče, Loga vas, Lom, Malošče, Medgorje, Obirsko, Podljubelj, Radiše, Rebrca, Sele, Slovenj Plajberk, Sveče, Eberštein-Svinc.Šmar-jeta pri Pliberku, Šmarjeta v Rožu, Šmihel pri Pliberku, Št. Jakob v Rožu, Št. Janž v Rožu, St. Lenart pri sedmih studencih, St. Lipš v Podjuni, St. Martin na Dholci, St. Rupert pri Velikovcu, Št. Vid v Podjuni, Vrba, Ziljica, Železna Kapla, Zitara vas in Zrelec.
To je bil prvi odlomek o dejavnosti naše koroške borčevske organizacije. V prihodnjem sestavku bo govora o organiziranem delu Zveze nekdanjih
partizanov slovenske Koroške, ki se je leta 1952 preimenovala v Zvezo koroških partizanov.
Ohranitev enotnosti bivših koroških partizanov je bilo eno najpomembnejših vprašanj in najtežja naloga organizacije zveze bivših partizanov slovenske Koroške. Te enotnosti niso sistematično cepili, razkrajali samo bivši nacisti, ki so se vriniti pod varstvo zasedbenih oblasti — in te so jim dajale vso pomoč — dobršen del so pti-spevali k neenotnosti tudi jugoslovanski emigranti. Zelo škodljivo pa je leta 1949 posegla v vrste protifašističnih borcev tudi zloglasna resolucija In-formbiroja, kiječez noč spremenila razmerje do nove Jugoslavije in jugoslovansko partijsko vodstvo imenovala fašistično. Ves štiriletni boj proti fašizmu je bi! po agentih Informbiroja postavljen v najslabšo luč. Bivši partizani, ki so biti prva povojna leta sprejeti v KPA — trije tudi v deželno vod-
Zelezni Kapli, ki se je pred šestimi dnevi drznil javno ogrožati življenje vodilnega organizatorja oboroženega protifašističnega boja na Koroškem in sedanjega podpredsednika OF za Slovensko Koroško ter predsednika Zveze bivših partizanov Šlovenske Koroške Karla Prušnika-Gašperja in njegovega soborca Boltežarja Jožkota . . . Škandalozne razmere na Koroškem je mogoče pojasniti samo s tem, da na vplivnih položajih varnostnega aparata na Koroškem sedijo bivši visoki Hitlerjevi oficirji, ki proti slovenskim protifaši-stom uporabljajo metode, kakor so se jih naučili v službi nacizma . . Na koncu resolucije je bilo zapisano: „V interesu miru pozivamo avstrijsko notranje ministrstvo, ki je soodgovorno za razmere na Koroškem, da z učinkovitimi ukrepi poskrbi za odpravo takega stanja."
Vsa povojna leta je Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške poia-
biralna akcija za postavitev partizanskih spomenikov. Naredili so tudi vlogo na varnostno direkcijo v Celovcu (8. 6. 1949), da bi nabiralna akcija bila javna. Prošnji pa ni bilo ustreženo; 13. 7. 1949 so jo telefonično zavrnili z utemeljitvijo: Dr. Romauch odgovori, da bo vprašanje javne zbirke za partizanske spomenike obravnavano na naslednji vladni seji koroške deželne vlade. Do danes, ko to pišem, in od tega je 28 let, te seje in tudi pozitivnega sklepa in odgovora ni bilo.
Zveza je še enkrat naredila prošnjo za nabiralno akcijo za postavitev spomenika v Železni Kapli. Ker je prošnja bila tudi tokrat zavrnjena, je Zveza bivših partizanov pisala odprto protestno pismo ravnatelju deželnih uradov: „Koroška deželna vlada je po Vašem pisanju št. 708-1/50 z dne 6.
aprila 1950 sklenila, da našo prošnjo za javno zbirko za postavitev spomenika padlim partizanom v Železni Ka-
Kare) Prusnik-Gašper
Rojstvo in živijenje
Zveze koroških partizanov
stvo —, so bili izključeni iz KPA —, ob stranki, ki je do resolucije Informbiroja še najbolj pozitivno zastopala stališča, za katera se je potegovala naša borčevska organizacija. Bivši nacisti, do nedavnega še poskriti po luknjah, so :e opogumili in vsevprek obrekovati bivše partizane. Spletke so se kar vrstile. Vse plasti nemško govoreče Koroške so bile na eni črti, proti bivšim partizanom in njih enotnosti. Desničarski listi so o partizanih pisali kot o komunističnih banditih, medtem ko so levičarski časopisi pisali članke o tito-fašistih.
Koroški partizani so bili seveda močno izpostavljeni desni in levi protipar-tizanski propagandi; ta je bila usmerjena tudi osebno, predvsem na vodilne tovariše mlade koroške borčevske organizacije, Zveze bivših partizanov slovenske Koroške; organizacija je 27. januarja 1952 na svojem občnem zboru spremenila ime. Od takrat naprej se imenuje Zveza koroških partizanov.
III. pokrajinski zbor koroških partizanov je izrazil zvestobo tradicijam NOB (na tem zboru je bilo navzočih preko 200 delegatov), ostro prolest ral proti škandaloznim razmeram na Koroškem v zvezi s takratnimi oblastmi, ko so biii zapori v Celovcu. Velikovcu, Dobrli vasi, Pliberku, Železni Kapli, Borovljah in Beljaku polni protifašističnih borcev, — samo Lipej Kolenik je bil takrat že osmič neupravičeno zaprt, obsojen na 14 tednov zapora in višjo denarno globo. Tretji pokrajinski zbo" je avstrijskemu notranjemu ministrstvu posla) dolgo protestno pismo; iz njega citiram nekaj odstavkov:	.Hkrati najostreje
protestiramo proti zločinskemu ravnanju komandanta orožniške postaje v
gala na 40 pokopališčih za 1. november vence na grobove padlih partizanov. Tako je tudi ob večjih spomenikih in množičnih grobiščih organizirala spominske slovesnosti. Leta 1949 so bile take počastitve naših žrtev v Borovljah, Velikovcu in Železni Kapli. 6. novembra 1949 pa je bi! prekop 13 žrtev nemškega terorja, ki so bile 29. 4. 1943 obglavljene na Dunaju. Hkrati
je bil prvim aktivistom OF, ki so bili doma iz Sel, Borovelj, Železne Kaple, Lobnika, Obirske in Suhe, postavljen lep spomenik iz umetnega kamna; izdelal ga je znani umetnik kipar Matijevič.
Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške je na slovesnost prekopa in odkritja povabila tudi takratno deželno vlado, vendar je le-ta povabilo ignorirala. S tem je pač pokazala, da naših žrtev ne prizna, jih noče priznati in jih hoče za vsako ceno zanikati. S tem pa hoče pred svetovno javnostjo zanikati tudi nesporno dejstvo, da smo bili v mejah sedanje Avstrije koroški Slovenci edini, ki smo se z orožjem v rokah organizirano uprli Hitlerjevi Nemčiji.
Zelo značilno pa je bilo na predvečer in na sam dan prekopa 13. žrtev v Selah. Tja so prišli trije vohuni oz. skrivni policisti iz Celovca in natančno zapisovali ves potek priprav in samo slavnost prekopa in odkritja spomenika. Celo župnikov nagovor, da o govorih drugih sploh ne govorimo, so omenjeni trije stenogratirali in se pri tem tako vneto trudili, da jim je pot tekel po obrazih. Čeprav je vse vedelo, da so v Selah policisti, je naše ljudstvo množično prišlo na slovesnost.
V tem obdobju je potekala tudi na-
pii zavrne, ker sme zbirke dovoliti načelno samo za splošne koristi in ljudstvo z nabirkami ne sme biti premočno obremenjeno. — Zveza bivših partizanov slovenske Koroške odločno protestira proti tej negativna rešitvi in se pri tem sklicuje na zakon, ki obravnava ureditev javnih zbirk (LGBI. 6/1949 vom 4. 1.1949); ta izrecno dovoljuje možnost zbirke, če za njo obstaja javna potreba in sta zagotovljeni smotrna izvedba in neoporečna uporaba zneska od nabirke. Vse to je v tem primeru dano. — Zveza bivših partizanov slovenske Koroške se je odločila za postavitev spomenika padlim partizanom v Železni Kapli le na izrecno in splošno željo slovenskega koroškega ljudstva, ki ima za svojo dolžnost, da se oddolži svojim sinovom, ki so dali življenja v boju proti fašizmu za lepšo prihodnost slovenskega naroda na Koroškem. Mislimo, da je s tem dovolj prepričljivo utemeljena javna potreba po zbirki. Da bo Zveza bivših partizanov slovenske Koroške to zbirko v ta namen porabila, dokazujejo že postavljeni partizanski spomeniki, ki jih je zveza že postavila v
čast svojim padlim tovarišem. — Kar zadeva v zakonu omenjene vzroke za prepoved zbirke, pa ugotavljamo, da nobeden teh vzrokov ne upravičuje odklonitev naše prošnje. Prav tako pa tudi ne drži vzrok, ki ga navaja koroška deželna vlada v svoji prepovedi, da bi bilo prebivalstvo s to zbirko premočno obremenjeno. — Dokler ima deželna vlada v svojem proračunu postavke več tisoč šilingov ljudskega premoženja za proslave 10. oktobra, ki so od nekdaj podžigale le sovraštvo do koroških Slovencev in dajale vse-
nemškim šovinističnim hujskačem pobudo in možnost za rovarjenje proti domačemu slovenskemu ljudstvu, tako dolgo Zveza bivših koroških partizanov tega vzroka ne more priznati in odločno zahteva, da koroška deželna vlada prekliče svojo prepoved nabirke za spomenik padlim partizanom in ustreže njeni prošnji za javno zbirko za postavitev partizanskega spomenika." Do danes javna nabirka še ni bila dovoljena.
Šele 30. X. 1960 je Zvezi koroških partizanov uspelo skupaj z Jurijem Pasterkom iz Lobnika postaviti partizanom spomenik, oz. nagrobni kamen, in to na mestu, kjer je pokopan narodni heroj Franc Pasterk-Lenart. Tudi to delo so imeli namen preprečiti NOV sovražni elementi. Vmešal se je celo škofijski ordinariat ter zahteval, naj na spominskem kamnu izbrišejo zaznambe FLRJ in ZSSR, ki so bile pripisane k imenom padlih borcev — jugoslovanskih ali sovjetskih državljanov.
Prav tako je zveza bivših partizanov slovenske Koroške organizirala invalidsko komisijo; ta je imela in še imet nalogo skrbeti za gmotni položaj partizanskih invalidov, vdov in sirot padlih borcev. Naša borčevska organizacija je prek zvezne invalidske uprave posredovala invalidnino za več kot 150 koroških partizanskih invalidov in svojcev padlih partizanov. Hkrati s to akcijo pa se je z avstrijskimi oblastmi bojevala, da bi bivši protifašistični borci in svojci padlih partizanov dobili podporo od Avstrije, ki jim gre po OFG § 4. (OFG = Zakon o podpori žrtvam fašizma.)
30. aprila 1950 je bil v Celovcu IV. pokrajinski zbor Zveze bivših partizanov slovenske Koroške (stopetdeseti delegatov). Pokrajinski zbor je potekal v času, ko je informbirojevska resolucija proti vodstvu jugoslovanskega partizanskega vodstva tudi pri koroških borcih dosegla ,svojo zmago* (poskus, da bi med bivše partizane zasejali zmedo in medsebojno nezaupanje, cepili enotnost bivših borcev proti fašizmu). Pokrajinski zbor je temeljito razkrinkal laži in obrekovanja Informbiroja.
Naša borčevska organizacija je ostala enotna, ker je znala kljubovati vsem težavam in v lastnih vrstah odstraniti pleve od zdravih zrn.
Zveza je prirejala razna srečanja bivših borcev. Tako je bil na bin-koštni ponedeljek 5. junija 1950 znova partizanski miting v Selah. Na mitingu pri Mažiju v Selah se je zbralo veliko število domačinov, predvsem pa bivših partizanov. Prepevali so partizanske pesmi in budili spomine na pretekle dni, ko so z orožjem v rokah izganjali z naše zemlje krutega sovražnika — nemški nacifašizem.
Koroški partizani so se 23. julija 1950 udeležili tudi prvega koroškega partizanskega tabora v Kotlah, kjer je v imenu ZBPSK pozdravil predsednik in izjavil, da prinaša taboru iskrene pozdrave slovenskih in avstrijskih protifašističnih borcev ter poudaril, da se je v času boja na najsevernejši jezikovni meji, na Sinški planini, v krvavem boju proti tiranskemu fašizmu simbolično kovala enotnost demokratičnega avstrijskega in jugoslovanskega življa, ki rodi trajne sadove in se čim bolj poglablja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
IHHMH)

im
dvoje sotz za eno, troje za dve; drugemu srcu izžemaj kri, da bo tekta iz tvojega v potoku!
Kje so zdaj tisti, ki sem jih žatii? Kje sem jaz? Do zadnjega se je dopolnita pravica . . .
Zjutraj sem se napotit v najtišjo samoto, ki je zdaj moj detež. Čakat sem dotgo vtaka; ker je bita nedetja, se je trto na peronu in v krčmi vse potno ljudstva, zato sem pobegnit v drevored. Ati tudi tam je bito mnogo veselih tjudi; nekdo, ki ga nisem poznat, se mi je četo nasmehnit in me je pozdravit; izza kostanjev se je gtasita poskočna godba, na beto pot je sijato sonce.
Tudi pod kostanji mi je bito neprijetno; veseli obrazi, veseta pesem, vesela tuč — kaj bi meni? Ko sem se ztovotjen okrenit, da bi se vrnit, sem ugtedat v soncu, sto korakov dateč, mtad par, ki je šet počasi naravnost meni nasproti. Vodita sta se pod pazduho, obadva sta bita veseta, čut sem njun zvonki smeh. Natašč, meni v znamenje in spomin so se igrati sončni žarki na njunih obrazih. Njena beta šerpa se je prešerno bteščata v soncu, njena tiča so dihata mtadost in pomtad — kakor takrat v žitnem potju nad vasjo .. .
Potisnit sem klobuk gtoboko na četo in sem pobegnit. Zakaj tjubit sem jo, kakor nekdaj in na vekomaj ... Kadar se v dotgih nočeh pogovarja pretektost z menoj, pripoveduje o njej največ in najtepše zgodbe.
Nisem še dotgo samevat v tišini teh sivih, nebtagostov-tjenih utic, ko so mi sporočiti, da je Olga umrla. Ne vem, kdo mi je pisat, in ne vem, kdo mu je naročit. Pisat pa mi je, da je umrla teden dni po poroki in da je bit na mrtvaškem odru trd in grenak njen obraz. Mož je bit ves siv in star; od žatosti, so rekti. Kupit je drag venec s svilenimi trakovi ter dat napraviti veličasten pogreb; na fari je pozvanjato z vsemi tremi. K pogrebu pa ga ni bito; ko so biti pogrebci na pokopališču, je izginit Bog vedi kam; nihče ga ni več videt ...
Njo pa vidim, kadar ptanem ponoči pokoncu, pogtedam proti zvezdam; tam je ona, pozdravlja me in vprašuje: „Ati veš zdaj, dragi moj, kaj je bolest? .. ."
Tako se je dopolnilo: pravica za pravico, sotza sotzo . ..
O
za
Matinovec je dovršit zgodbo, natočit je ostanek čaja in je molčat.
Poslovita sva se v temi in si nisva segta v roko. Bito mi je težko pri srcu, kakor da sem slišat bolesten ktic iz svoje mladosti...
BRAT EDVARD
ZGODBA IZ SAN)
I
Ko je Francka služila v samoti pri Ferjanovih, je planita neko noč iz sanj in se je hudo prestrašita.
„Nikar!" je vzktiknita — toda tiho je bito v izbi in tiho je bito zunaj.
Tresta se je po vsem životu in mraz ji je bito, ko je stopita k oknu in odgrnita črni zastor. Noč je bita tako temna kakor malokdaj, ne zvezd ni bito, ne meseca. Če so se raz-mekniti za trenotek obtaki, je pogtedato neskončno datjno, sanjavo nebo, kakor skozi ozko tino; pogtedato je in je ugasnilo, tina se je tiho zaprta.
In vendar se je zdeto Francki, da niso bite sanje, ko je stišata krik, ki se je bit nenadoma vzdignit iz teme kakor črna ptica. Krik brez besed, ki ptane sunkoma iz prs, nerazločen, nerazumtjiv — nenaden krik sredi gozda, krik iz zemtje same, ki se je zgrozita v sanjah . ..
Francka je razločita dom Travnovih. Onkraj ceste je stato vetiko črno poslopje, napot utoptjeno v temo, vse pusto in osorno... „Dom ztih duhov!" je vztrepetata Francka. Zobje so ji šklepetati od mraza in že je hoteta zagrniti okno, ko se ji je zazdelo nenadoma, da se je bito zgenito v ogromnem črnem poslopju, da se je bito tam nekje zasvetito za hip, kakor da je bita švignita skozi temo drobna svetta vešča.
Dotgo je gtedata Francka, toda vešče ni bito več; tišina Sama.
„Bog nas varuj greha!" je izpregovorita, pokrižata se je in je zastrta okno.
Zadremata je in ko je dremata, je stišata, kako je potrkat hlapec na duri in izpregovorit napot šepetaje:
„Ati spiš, Francka?"
„Ne spim, Tone!"
„Ati si kaj stišata?"
„S)išata sem."
„Iz krčme sem šet, čez most...tudi jaz sem stišat..."
Tiho je bito za hip.
„Ati spiš, Francka?"
Ni odgovorita več; stišata je kakor v sanjah in je razumeta, govoriti ni mogta.
„Spet ga bodo nocoj!"
„Bog se usmiti ... Bog odpusti!"
Samo zavzdihnita je, samo ustnice so se premeknite, gtasu ni stišat.
„Lahko noč, Francka!"
Zaspata je, njene sanje pa so bite težke, betostrmeče, kakor vzrastte počasi iz črnega postopja onkraj ceste, ptahu-taje z ogromnimi perutmi — ogromen netopir.
Videta je obraz, ki ji je bi) znan in ki je bit vendar čisto drugačen — kakor da se je bit vzdignit iz groba in je bita na njem še senca trohnobe in smrti. Dotgi črni tasje so padati na četo v sprijetih mokrih kodrih, tudi brada je bita razkuštrana; oči so ležate v gtobokih jamah, tako da je komaj sija! iz gtobočine njih btedožarki ptamen; od četa, tzpod tas, čez upata, dotga, siva tiča je tekta kri v debetih curkih; počasi je tekta, napot se je bita že strdita in od brade ni kapato več.
v prihodnji števd^f)
Prebujenje koroških Slovencev, posebno pa še razne akcije slovenske mladine v Rožu in Podjuni so izredno odmevale v javnosti matičnega naroda. Njihova stiska je prišla v zavest vsakogar od nas, ki živimo v okviru Jugoslavije. Od te zavesti pa zavisi tudi podpora matičnega naroda, ki bo tem večja, kolikor bolj bo opažal, da prebujenje napreduje. Brezbrižnosti je vedno manj. Podiranje dvojezičnih napisov v Pliberku in grob postopek oblasti z mladinci je v živo zadel naš čut za pravičnost, s tem pa tudi vzpodbudil našo pripravljenost, da rojakom pomagamo. Včasih s Koroške ni bilo poročil. Danes je naš človek o vsem dobro informiran. Napredek je torej večji, kot bi se komu morda sprva zdelo.
Samo veseli smo lahko, da je opisano prebujanje odločno, da ga spremlja velika mera samopožrtvovanja in da vseeno ni zapadlo v to, da bi se udarec vračal z udarcem. Borba naših ljudi je ostala vseskozi poštena.
Značilno pa je, da tudi tako borbo nasprotniki imenujejo .ekstremizem". S takim poimenovanjem hočejo zavreti prav vse, kar ima za cilj, da prepreči nadaljnje izginjanje slovenske narodne biti na Koroškem. Nekateri nasedajo in se bojijo že lastne sence. V strahu odrekajo podporo celo takim nenasilnim akcijam, kakršne so bile nedavno, in se umikajo. K sreči so to posamezniki, ki so takorekoč že kronično zastrašeni. Vedno več jih je, ki spoznavajo, da so vsi pošteni in odkriti načini borbe daleč od ekstremizma in daleč od nasilja. Vedo, da nasprotnik zmaguje samo toliko, kolikor mu uspeva, da nas zastraši. Zato hoče pogum slovenskega človeka očrniti kot .ekstremizem".
Sploh lahko opažamo, kako veliko-nemške in novonacistične ter meščansko nemškutarske sile ponavljajo gesla o ekstremizmu, katerih edini cilj je, da b! Slovencem vzeli zagon pri njihovih prizadevanjih po samozaščiti. Vemo, da je to pri zastrašenih prebivalcih uspelo. Le-ti se bojijo očitka ekstremizma že celo tedaj, če bi spregovorili slovensko na javnem mestu. 2e to naj bi bila predrznost, ki moti sožitje na Koroškem, pa pohlevno tolčejo nemščino, ki je včasih niti ne znajo prav.
Drugo tako geslo, s katerim skušajo velikonemške sile zaustaviti preporod slovenske narodne in socialne zavesti na Koroškem, je očitek, da Slovenci pripravljajo nekako slovenizacijo in
reslovenizacijo. Prav posebno bi rad poudaril, da je tak očitek morda še bolj nevarno geslo, kot tisto o ekstremizmu. Zavrl naj bi neko nalogo, ki je usodno važna za naš obstoj, pa se je sploh še nismo lotili. In žal, tudi ta očitek je doslej vžgal. Preplašeni starši se npr. odrekajo slovenskega pogovora s svojimi otroci, oziroma so se uklonili, ko so njihove otroke v ponemčevalnih vrtcih iztrgali materini govorici. Tako se je zgodilo, da imamo danes na Koroškem veliko Slovencev, ki slovensko sploh ne znajo več in katerih slovenska zavest ždi pokopana nekje v podzavesti. Podoben maloduš-
šele omogočiti. Tega naj se zavedajo tisti posamezniki med slovenskimi duhovniki, ki zaradi zahtev nemškutarjev uvajajo nemške obrede, čeprav v fari ne živi morda niti peščica pravih Nemcev. Če to delajo, nasedajo zločinski raznarodovalni strategiji in s tem nehote postajajo sodelavec tujca. S tem pa se tudi odrekajo dediščine mnogih nekdanjih in sedanjih slovenskih duhovnikov, ki so bili stebri narodne samobitnosti.
Gre torej le zato, da ljudi vrnemo k svojim izvirom, da jim damo, da zopet svobodno črpajo življenjsko silo iz svojih korenin. Da se zavedo sloven-
se nauči slovensko:	prestara sem.
Mnogi pa niso prestari. Nekateri se npr. ne bj upali. Npr. vrsta visokih uradnikov v deželni vladi, pa tudi ne kak delavec, ki dela pri tujem podjetniku. Toda nekateri so se nekako zaradi drugih podredili tujčevanju. Dali jim je treba samo priložnost, da se vrnejo.
Moramo torej omogočiti povratek v domovinski jezik svojih prednikov. To ni reslovenizacija, kajti ti ijudje v resnici spioh niso biii deslovenizirani. Tuj jezik jih je sicer razklai, ni jim pa odvzei bioioške in psihološke danosti njihove osebnosti. Ne smemo se odreči rojakov, ki ne znajo več slo-
Pozor pred nakonami
ki hočejo vzeti zagon prebujenju
než kot tisti, ki se ni upal spregovoriti slovensko na vlaku oziroma na javnem prostoru, bi enako malodušno v tem primeru dejal: to pač niso več Slovenci in bi opusti) vsak napor, kako popraviti očitno jezikovno in človeško krivico ob vsiljeni govorici.
Pa vendar ne gre za nobeno reslovenizacijo in še manj siovenizacijo, če bi storili vse, kar je v naši moči, da generacije, ki so jih odtujevali, povrnemo nazaj k resnici njihovega rojstva. Saj je vendar nesmisel, da bi slovenska mati in slovenski oče naro-dila nemškega otroka! Nesmisel celo tedaj, če sta slovenska mati in slovenski oče že precej nasedla potujčevanju in se spremenila zaradi golega miru in oporfunizma v nekega nem-čurja. Jasno je, da tudi vnuki slovenskih starih staršev ne morejo biti Nemci. Narodnosti si človek ne izbira, narodnost se narodi.
Se nekaj je treba opozoriti. Pravice do asimilacije ni. Še zlasti ne v okolju, kjer se hoče z asimilacijo poimenovati najbolj grobe načine potujčevanja. Asimilacija je tedaj le zločin nad človekom, ki ga noben količkaj pošten človek ne more zagovarjati, kaj
skega porekla, čeprav slovensko ne znajo več. Kajti potujčenost je istočasno osebna iznakaženost in iztrganost iz harmonične celovitosti s svojo podzavestjo. Pametni starši je svojemu otroku ne bodo privoščili. Zapeljani starši tega ne uvidijo. Toda pogovor s takimi otroci, ki slovensko sploh ne znajo več, nas večinoma prepriča, da je v njihovi podzavesti slovenska preteklost, čeprav odrinjena, še močno prisotna. Ti otroci so podobni zdomcu, ki je na tujem. Pridejo trenutki, ko občutijo bolečo izgnanost, bolečo oddaljenost „domovine". In v teh trenutkih jih razjeda domotožje. To seveda ni prostorska odgnanost. Pač pa odrezanost od res tople neposrednosti matere, od očeta, od starih mater in očetov ... Nič več ni pristnih stikov. Ni več istosti, ki ni le jezikovna. To so ljudje, ki jim je bila preteklost prednikov ukradena.
S tem domotožjem moramo računati. Malokdo si ga upa javno izraziti. Toda ne morem pozabiti pogovorov, ki sem jih imel s takimi ljudmi. Vide! sem, da bi spregovorili slovensko, če bi le znali. Neka stara ženska mi je skoraj v solzah dejala, ko sem jo vabil, naj
vensko. Imenovati jih Nemce, pomeni kapitulacijo, pomeni, da smo sprejeli zakone igre, ki so jo vsilile nemškona-cionalne organizacije. Če ne bomo storili nič za povratek teh ljudi, bodo prav med njimi vedno znova našli orodja janičarskega pregona, kajti ..domotožje" si bodo preganjali tako, da si bodo dopovedovali, da sploh niso pofujčeni. Da so torej Nemci. Udarjali bodo po Slovencih, ker jih bodo le-ti vedno znova spominjali na njihovo slovenstvo. Tafelsturm je bil tudi njihovo delo. Bolj ko tolčejo po slovenski besedi, bolj v resnici dokazujejo, da so Slovenci!
Zato ni čudno, če se tudi ti ljudje, ki skušajo zatreti domotožje z janičarskim obnašnajem, v globinah vendarle zavedajo svojega resničnega bistva. Osebna imena dajejo svojim otrokom sicer nemška, da bi poudarili svoje nemštvo. Toda ohranili so slovenske priimke. Ostali so Dobernigi itd. Zato smo lahko o nečem prepričani: celo v krogih najbolj Slovencem sovražnih ljudi so naši rojaki, ki jih potujčenost sicer pači, ki pa v globini podzavesti vendarle skrivajo željo po slovenski resnici.
Zato ni bilo prav, če smo te janičarje in nemškutarje vsevprek samo obsojali. Najostreje moramo seveda obsoditi njihovo početje; obenem pa moramo najti pot do njih, da jim pomagamo da se rešijo dejanj, o katerih niti ne vedo, kako zelo so jim v sramoto in pogubo. Vedeti moramo, da je njihovo ravnanje bolno. Prav bi bilo, da jih rešimo duševne in osebne spačenosti in stiske, v katero so zapadli. Naloga sploh ni neuresničljiva. In kakšen bi bit uspeh? Zopet lahko sežemo k primerjavi z izseljencem. Ko se po dolgih letih vrne domov, ko zopet vidi domovino svojega otroštva oziroma dom svojih prednikov, prične takorekoč s širokimi pljuči vdihavati domač zrak. Človek, ki je zopet naše! domovino, je ne bo nikoli več zapustil. Znal ji bo biti zvest bolj, kot vsi tisti, ki niso nikoli okusili, kaj je to zdomstvo. Zato bi ne bilo nič čudnega, če bi nekdo, ki je včeraj podira! slovenske napise, jutri raje žrtvoval samega sebe, kot pa da bi pustil, da pade napis, katerega zdaj brani. Morda bi kaj podobnega sprva uspelo le pri enem ali dveh; toda tudi to bi bilo za začetek ogromno. Vedno je najtežje prvo dejanje, drugo je že lažje, tretje gre samo od sebe!
Če torej hočemo pregnati sovraštvo, je treba po tej poti. Če to ne bomo storili, bomo imeli jutri potujčene otroke tistih današnjih slovenskih mladincev, ki so najbotj zavedni Slovenci. Sovraštvo se bo stopnjevalo do zadnjega obračuna, ko se noben Korošec ne bo več hotel šteti k narodu svojih prednikov. Zato je najbotj bistvena naloga, kako načeti in razkrojiti pojav odpadništva.
K sreči že vemo za primere, da so se „izseljenci"-žrtve potujčevanja vrnili. Slovenci na Koroškem imajo danes dovolj izučenih ljudi, ki so v stanju najti načine, kako iz takih posameznih primerov narediti pravilo. Predvsem pa, kakšne psihološke in sociološke prijeme uporabiti, da to dosežemo.
Taka pot je tudi v interesu nemštva. Janičarji ga ne jačajo, ampak izpodkopavajo in pačijo. Pravo nemštvo je v svobodnem utripu resnične nemške kulture. Janičar pa ustvarja kulturo Wehrmachfa in SS. Skupna naloga Slovencev in pravih nemško govorečih Avstrijcev mora torej biti, da asimilacijo zaustavijo, posledice pa odpravijo.
primarij dr. !urij Zaiokar
Občina Murska Sobota
je obhajata svoj praznik
V	spomin na pomemben in krvav dogodek iz dobe narodnoosvobodilne borbe in revolucije obhaja občina Murska Sobota vsako leto 17. oktobra svoj praznik. V teh dneh leta 1944 je prišlo do spopada med madžarsko vojsko in žandarmerijo ter aktivisti NOB v Brumenovi hiši v Murski Soboti. Vojaki so zajeli Brumenovo družino in nekaj udeležencev sestanka. Ko so se hrabro boriti, so umrli trije veliki možje revolucije: Jože Kramar-Juš, Dane Šumenjak in Franc Kosi, ranjenega Bojana Cerviča pa so Madžari prepeljali v bolnišnico, od koder je pobegnil. Revolucija v Prekmurju se je po teh dogodkih nadaljevala s še večjo vnemo.
V	spomin no te dogodke so delovni ljudje in občani soboške občine tudi letos nadvse slovesno in predvsem z delovnimi uspehi počastili svoj občinski praznik. Številne prireditve so se zvrstile v dneh od 14. do 23. oktobra v vseh krajih občine. V Bakovcih je bi) predan namenu nov otroški vrtec, na Hodošu prepotreben vaški vodovod itd. V okvir praznovanj sodi tudi razstava v soboškem paviljonu arhitekta Novaka .Jugoslovanski bienale male plastike". V soboto 15. oktobra je bila skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Ob spominskih obeležjih iz NOB so položili vence, podelili pa so tudi priznanja in nagrade soboške občine. Poleg tega je bilo na sporedu več šoort-nih prireditev, štiridnevna manifestacija z naslovom .Pohod po poteh I. prekmurke čete", ki je trajala od 14. do 17. oktobra, pa je bita slovesno zaključena z množičnim zborovanjem na Trgu zmage v Murski Soboti.
Občina Murska Sobota meri 691 km?. Leži v najsevernejšem delu severovzhodne Slovenije. V 135 naseljih živi 65.000 prebivalcev. Od celotnega prebivalstva je 54 "/o kmečkega prebivalstva, tako da spada Murska Sobota med kmetijske občine. Po velikosti in številu prebivalcev pa je to ena največjih občin v SR Sloveniji. Upravno, kulturno in gospodarsko središče občine je Murska Sobota z 11.500 prebivalci. V družbenem sektorju je v občini zaposlenih 14.700 ljudi, od tega v gospodarstvu 12.200 in v negospodarskih dejavnostih 2.500 oseb.
Glede na obmejno geografsko lego je občina prehodila specifično zgodovinsko pot. V 30 letih povojnega razvoja v svobodi je občina doživela pravi preporod in dosegla zavidljive rezultate na vseh področjih družbenoekonomskega razvoja. Letno se ustvari v gospodarstvu občine 1,4 milijarde din družbenega proizvoda in 1,3 milijarde din narodnega dohodka; narodni dohodek na prebivalca znaša 20.000 din. Gospodarstvo občine predstavlja 1,7% družbenega proizvoda SR Slovenije in 45 % družbenega proizvoda regije.
H!TREJŠ! RAZVOJ !NDUSTR)JE
V gospodarstvu občine so zastopane vse gospodarske dejavnosti. V družbenem proizvodu so najmočneje zastopane industrija, trgovina, gradbeništvo, kmetijstvo in obrt. V industriji prevladujeta tekstilna in živil-skopredelovalna industrija ob kovinski, grafični, lesni ter industriji gradbenega materiala.
Tekstilno industrijo zastopa tovarna oblači! in perila .Mura" v Murski Soboti ter tovarna pletenin „Bel-tinka" v Beltincih. Nosilec živilskopredelovalne industrije in kmetijske proizvodnje je kmetijsko industrijski kombinat .Pomurka" v Murski Soboti. Industrija kot ena izmed najpomembnejših panog gospodarstva bo tudi v bodoče nosilec hitrejšega razvoja občine. Težišče v razvoju bo na tistih proizvodnih področjih, v katerih je dana prednost v primerjavi z drugimi kraji v Sloveniji. Najpomembnejše mesto bo še naprej pripadalo živilsko-predelovalni in tekstilni industriji ter uvajanju novih dejavnosti.
KMETIJSTVO !MA POSEBNO MESTO
Osnovna usmeritev kmetijstva v občini je v živinorejski in poljedelski proizvodnji. Kmetijska proizvodnja je organizirana na 45.500 ha kmetijske površine, od tega je v zasebni lasti 92%, na katerih je 12.500 kmetijskih gospodarstev. Nosilec in organizator kmetijske proiz-
vodnje je KIK .Pomurka" s svojimi obrati. Zasebni sektor kmetijstva je povezan preko obrata za sodelovanje s kmeti, ki skrbi za posodobitev in hitrejši razvoj tega dela kmetijske proizvodnje. V kmetijski tržni proizvodnji odpade 90 % na živalsko in 10 % na rastlinsko proizvodnjo.
V srednjeročnem planu razvoja občine za obdobje 1976—1980 je dana prioriteta razvoju kmetijstva v živilsko predelovalno industrijo. Na teh področjih so načrtovana investicijska vlaganja za nove objekte in modernizacijo proizvodnje.
VZPOREDEN RAZVOJ TRGOViNE, GOSTtNSTVA !N TUR!ZMA
Za nadaljnji hitrejši razvoj gospodarstva občine so pomembni trgovina, gostinstvo in turizem. Hitrejši razvoj gostinstva in turizma je zasnovan na večjem izkoriščanju termalnih in slatinskih vodah za zdraviliški in izletniški turizem z obstoječim termalnim zdraviliščem v Moravcih.
POSEBNA SKRB ŠOLSTVU )N ZDRAVSTVU
Na področju zdravstva, šolstva, otroškega varstva in ostalih dejavnosti so bili v zadnjih letih prav tako doseženi pomembni rezultati. Zgrajeni so bili vrtec na Tišini, v Prosenjakovcih, v Murski Soboti in v Bakovcih, poklicna šota v Murski Soboti, lekarna v Beltincih, rent-genološki oddelek, interni oddelek bolnišnice, dom za ostarele občane in številni manjši objekti.
Po srednjeročnem programu razvoja občine za obdobje 1976—1980 je področju vzgoje in izobraževanja ter zdravstvu namenjena posebna skrb za izboljšanje materialnih in splošnih pogojev. V naslednjih letih bodo vložena velika sredstva v gradnjo osnovne šole Beltinci in šole Mačkovci-Puconci, kirurškega oddelka bolnišnice, v izgradnjo druge faze poklicne šole, v izgradnjo druge faze doma ostarelih ljudi, dijaškega doma in številne vrtce ter druge manjše objekte.
JUGOSLAVIJA
VESTNIK
M — Štev. 44 (1838)	Celovec, petek, 4. november 1977
Počastiti smo spomin
padiih borcev za svobodo v borbi proti fašizmu
(Wat/a/;fvaH;'e $ 7. stran!)
smo se zmotili: kmalu nam je bilo jasno povedano, da za slovenski jezik na Koroškem ni več prostora. Vendar smo bili pripravljeni braniti svoj jezik; zoperstavili smo se nasilju in priznati moramo, da so nas v boju za narodni obstoj podprli tudi nemško govoreči sodeželani.
V boju proti (ašizmu je Koroška dala nad tisoč žrtev, je dejal dr. Sienčnik in opozoril, da je polovica teh žrtev bila slovenskega porekla. .Postavljen jim je bil ta skupni spo-
spomenik, ki naj bi bil njim v čast in nam v opomin," je poudaril govornik. .Na spomeniku pa so zapisane le nemške besede DEN OPFERN DEŠ KAMPFES FUR DSTERREICH. Bilo bi prav in bi odgovarjalo načelu enakopravnosti, če bi se tem nemškim besedam dodal slovenski napis SLAVA NJIM. Tako bi bilo tudi na zunaj dokumentirano, da sta se na Koroškem vzajemno borila oba tu živeča naroda proti enemu in istemu sovražniku."
ADE pomemben proizvaiaiec energije
V	pos/ovnem /ftK 7976 so y4vsZr!;-s&e r/ravs^e e/e^frarne v pro/zvoc/nj! c/f A^r/čnega žo^a c/oseg/f /zreJno /ep aspe/? !n s!cer 4.020,3 m!/!jona Mo-vafn!/i Kr, ^ar je M r/o ser/aj največj; Josezen! /efn: aspe/j. 5 fem reza/ta-tom šrejemo ztvstr/js^e r/ravs^e e/e^-Zrarne me^ največje ^roJzfaja/ce e/e^Zr!čnega Zo^a zlvsZrjje. Porast 7?rorzuor7n;f v pr/merjav! z /eZom 7973 znaša (3.326,7 mr/, ^v ar) 74 or/sZoZ^ov.
/čer po navar/! v r/rag! ZreZj!n! /eZa v Drav! pr/manj^aje vor/e, ;e Za</! prorzvor7w;a tema pr/merno manjša. V /ans^fm /eZa je znaša/a 7.973,# m!/!-jona MovaZn!/) ar, &ar je v pr/merja-v! z /eZom 7973 nazadovanje proizvodnje za 73,7 odstotka.
V	časa ^o nazadajejo vodne mase v Dravi pa priskočijo na pomoč kaio-rične eiektrarne. V ianskem /eZa so /e-Ze dvigniie proizvodnjo kar za 63,7 odstotka na 2.706,3 miiijona kiiovat-nik ar. 7čer se ka/orične eiektrarne karijo s premogom je kiia dokava premoga tadi večja kot je kija načrtovana. Premog za ka/orične e/ek-trarne so dokav/jaii tadi iz Ve/e-nja v Sioveniji. S koncem /anskega /eta so dokavo ve/enjskega premoga oziroma iignita astavi/i.
V	pos/ovnem /eta 7976 je ki/o za-posienik v zlDP 6<?7 nastav/jencev, 939 de/avcev in 707 vajencev. .Stanje osekja se je v primerjavi z /etom 7973 zniža/o za 0,3 odstotka.
/nvesticije v mina/em pos/ovnem /eta so se v g/avnem odvija/e na področja gradenj vodnik e/ektrarn. Tako so na največjem gradkišča v do/ini Afa/te, kjer so gradite/ji v ve/iki jez zaketonira/i skapno 7,470.4#3 kakič-nik metrov ketona, dosegii 7S2 metrov višine. /Letos po/eti je do/inska pregrada že dograjena; njena višina
znaša 200 metrov. 9. decemkra /anskega /eta je zače/ v sestava e/ektrarn Afa/te proizvajati prvi generator e/ek-trični tok, tako da se je stori/nost ^4vsZr!js^!/i dravskik e/ektrarn poveča/a za 7#2,3 na 7743,2 megavata, /a/ija /anskega /eta je ki/a otvoritev novega „ztn!nega mosta". Po/ovico stroškov gradnje e/ektrarne ok v4ni-nem mosta kodo nosi/e Avstrijske zvezne že/eznice. Eden okek generatorjev (enojaznij ko s/aži/ Avstrijskim zveznim že/eznicam.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Oton Župančič
Veronika
Deseniška
tragedija v treh deiih (pet dejanj)
OB OBLETNiCi PESNtKOVEGA ROJSTVA
v četrtek 8. decembra 1977, ob 14. uri v Mestnem gieda-iišču v Cetovcu.
Na osrednjo prireditev vabi Krščanska kuiturna zveza v Ceiovcu.
Stovensko pianinsko društvo v Ceiovcu vabi čiane in prija-teije društva na
tZLET NA TOPiCO (1649 m)
Zbiraiišče v nedeijo 13. novembra ob 8. uri v Žeiezni Kapti pred hotetom Obir.
Vodstvo izieta imajo kapeiški pianinci.
Ofož pr/ -ŠT. 7//U
30. oktobra 1977 je obhajata Ursuia Lederer pd. Vrabiova mama na Otoiu pri St. tiju 90. obietnico iivijenja. Za ves trud ter požrtvovalnost, ki so je biii deieini čiani druiine in tudi drugi, smo ji ob tej priioinosti prav posebno hvaiežni. V znak hvaležnost) naj bi ji bii ta skromen prispevek o njenem deiovanju.
Vrabiova mama se je rodiia 30. oktobra 1887. izhaja iz od nekdaj zavedne Vanievove druiine na Otoiu. Pozneje se je preseiiia z moiem igna-com na Vrabiov dom. Skromno in tiho poteka njeno iivijenje v kraju oziroma druiini, ki spada med neomajne stebre naše narodne skupnosti.
Takoj ob izbruhu prve svetovne vojne so morati njeni trije sinovi k vojakom, ignac in Motej se nista več vrnita. Kijub mukam, ki jih je povzročita vest o smrti dragih sinov, Vrabiova mama ni obupata. Štirim hčerkam ter edinemu še preostaiemu sinu je bita svete) vzgied za njihovo iivijenjsko pot.
V času nacizma ter dobi narodno-osvobodiine borbe je bita Vrabtova mama mnogim drugim vzgied neustrašnega in zvestega narodnjaka. Mikoti
ni ktonita in nikdar ni iskata ugodnosti, ampak je zmeraj stedita poti resnice in pravice ter sejata besede bratstva in medsebojnega razumevanja. Partizani so imeti v Vrabiovih zveste zaveznike. Mož tgnac jo je že zgodaj (teta 1937) zapustit, kar je bit drugi hoteči udarec na njeni živtjenjski poti. Nekaj tet pozneje pa je ponovna ža-tostna vest zajeta družino in okotico, ko se je mož hčerke Hance smrtno ponesrečit pri obiranju jabotk, ko je pa-det z drevesa. Vse to so biti hudi udarci, ki sta jih morati hčer ter Vrabtova mama potrpežtjivo in požrtvovatno prenašati. Muke botečin ter žatosti pa so predrti žarki upanja v botjšo bodočnost. Vrabtova mama je imeta vedno tudi svoj ideat ter citj v živtje-nju, vero in tjubezen. Vse to je jubi-tantka dosegta tudi s tem, da se je posvetita razvoju ter borbi za ohranitev stovenske besede na Koroškem.
Draga Vrabtova mama, prejmite iskrene čestitke nas vseh, ki vas spoštujemo in cenimo. Poznamo vaš idea-tizem in vašo tjubezen do naroda. Ob vašem visokem jubiteju nas preveva iskrena žetja, da bi ostati zdravi in s svojo duhovno vedrino še naprej navduševati nas mtajše.
RAD!0 — TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
SOBOTA, S. 11.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 6. 11.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 7. 11.: 13.45 Dnevnik — Zborovska giasba.
TOREK, 8. 11.: 9.30 Pisani svet — 13.45
SREDA, 9. 11.: 13.45 Dnevnik — Komorna giasba.
ČETRTEK, 10. 11.: 13.45 Dnevnik — Kdo je
PETEK, 11. 11.: 13.45 Dnevnik — Za našo vas.
PETEK, 11. 11.: 4.30 Dobro jutro — 5.30 Jutranja kronika — 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Za pravtjicami okoii sveta — 9.30 !z giasbene tradicije jugosiovanskih narodov in narodnosti — 11.03 Znano in priijubijeno —
12.10	Z orkestri in soiisti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihatne godbe — 13.50 Čio-vek in zdravje — 14.05 Giasbena pravijica — 14.16 Naši umetniki miadim posiušai-cem — 14.30 Voščiia — 15.30 Napotki za turiste — 15.45 Naš gost — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Ansambei Borisa Franka —
20.00	Stop pops 20 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.20 Besede in zvoki iz iogov domačih — 23.15 Jazz.
RADiO LJUBLJANA
SOBOTA, S. H.: 4.30 Dobro jutro — 4.20 Rekreacija — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Mtadina poje — 11.03 Sedem dni na radiu
—	12.10 Godaia v ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseii domači napevi —
14.05	Giasbena abeceda — 14.25 S pesmijo in piesom v novi teden — 15.45 S knjižnega trga — 18.05 Gremo v kino — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Ansambei Jože Kampič — 20.00 Sobotna giasbena panorama — 21.30 Oddaja za izseijence — 23.05 Popuiarnih dvajset.
NEDELJA, 6. 11.: 4.30 Dobro jutro — 6.15 Danes je nedeija — 7.00 Jutranja kronika
—	7.30 Za kmetijske proizvajaice — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.52 Skiadbe za miadino — 9.05 Še pomnite, tovariši —
10.05	Nedeijska panorama iahke giasbe —
11.00	Pogovor s posiušaici — 11.15 Voščiia
—	13.20 Nedeijska reportaža — 14.05 Ne-deijsko popoidne — 17.50 Zabavna radijska igra — 19.00 Radijski dnevnik — 19.45 Giasbene razgiednice — 20.00 V nedeijo zvečer — 22.20 Giasbena tribuna miadih
—	23.15 Piesna giasba.
PONEDELJEK, 7. 11.: 4.30 Dobro jutro — 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Ringa raja — 9.40 Vedre meiodije — 11.03 Za vsakogar ne kaj — 12.10 Veiiki revijski orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihaine godbe
—	14.05 Pojo amaterski zbori — 14.30 Voščiia — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.45 Kuiturna kronika — 18.25 Zvočni signaii — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Ansambei Janeza Jeršinovca s pianšarji — 20.00 Kui-turni giobus — 20.10 Seviijski brivec, opera — 22.20 Popevke — 23.15 Za ijubiteije jazza.
TOREK, 8. 11.: 4.30 Dobro jutro — 6.20 Rekreacija — 8.08 Giasbena matineja —
9.05	Siovenski predaipski svet — 9.30 !z giasbenih šo! — 11.03 Promenadni koncert
—	12.10 Danes smo izbraii — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 14.05 V korak z miadimi — 15.45 Radijska univerza —
18.05	Obiski naših soiistov — 19.45 Ansambei Siavko Žnidaršič — 20.00 Siovenska zemija v pesmi in besedi — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Zvočne kaskade — 22.20 Jugosiovanska giasba — 23.15 Popevke.
SREDA, 9. 11.: 4.30 Dobro jutro — 7.20 Bes&da na današnji dan — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Otroški zbori — 9.40 Aktuaini probiemi marksizma — 11.03 Po Taiijinih poteh —
12.10	Veiiki zabavni orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Hoiandske pihaine godbe — 14.05 Ob izvirih ijudske giasbene umetnosti — 14.30 Voščiia — 15.45 Spomini in pisma — 18.05 Odskočna deska —
ROMANJE V SAN CANZtAN D1SONCO — OBtSK AKVt LEJE )N GRADA
v soboto H. novembra 1977 Cena; za vožnjo 170.— ši). Prijave do 8. novembra na Dušnopastirski urad v Cetovcu. Po:taje bodo v Dobrti vaši, v Skocijanu, v Ceiovcu, v Š!. Janžu, v Št. Jakobu, v Ma-ioičah in na Čajni.
POTOVANJE V tZRAEL
v petek 10. februarja 1978 do 18. februarja 1978.
Prijave sprejema Dom v Tinjah do 10. januarja 1978. Cena: pribiižno 6.950.— ši).
18.M Utrinki iz svetovne zborovske glasbe —19.45 Ljubljanski jazz ansambel — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 22.20 S festivalov jazza — 23.15 Revija jugosiovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 10. 11.: 4.30 Dobro jutro — 4.20 Rekreacija — 7.30 Iz naših sporedov — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Zgodovinsko mesto oktobrske revolucije — 9.35 Ljudsko izročilo v zborovski glasbi — 10.45 Turistični napotki — 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po ietji — 12.10 Zvoki znanih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vas! do vasi — 14.05 Kaj radi poslušajo — 14.40 Mehurčki — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.45 Jezikovni pogovori — 18.05 Z opernih odrov — 19.00 Radijski dnevnik
—	19.56 Ansambel Ati Soss — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov —
21.00	Literarni večer — 21.40 Lepe meiodije
—	23.15 Paleta popevk In plesnih ritmov.
n		I A V S T R ! J A 1
t		SOBOTA, S. 11.: 15 30 Ta krat — 17.00 Otroci za otro-
ke — 17.30 Heidi — 18.30 Do-
19.00	Slike iz Avstrije in Južne Tirolske —
19.30	čas v sliki — 20.15 igra za tiste, ki hitro mislijo — 22.10 Mrtvi tir — 23.45 Poročila.
NEDELJA. 4. 11.: 15.20 Mož z velike reke — 17.00 živalski leksikon — 17.30 čebelica Maja — 18.00 Seniorski klub — 18.30 Zaigraj z nami — 19.00 Slike iz Avstrije —
19.30	Čas v sliki — 19.50 šport — 20.15 Kraj zločina — 21.55 šport — 22.05 Reši se, kdor se more — 22.50 Poročila.
PONEDELJEK, 7. 11.: 9.30 Kaj lahko posta nem — 10.30 Takrat — 18.00 Omaruru — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.00 šport — 20.55 Na cestah San Francisca — 21.40 Poročita.
TOREK, 8. 11.: 9.30 Angleščina — 10.30 Ljubljenec bogov — 18.00 Raji za živali —
DR. tGOR OGRtS
strokovni zdravntk za očesne botezni, je odpri svojo ordinacijo v Ceiovcu, Getreide-gasse 13 (7. vhod, 1. nadstropje). — Ordinira v torkih, četrtkih in petkih od 15. do 18. ure, zasebno pa po dogovoru. Prednaročiia po teiefonu: zasebno 27 7 14, ordinacija 83 6 41. Boiniške b!a-gajne zasebnih obrtnikov in kmetov.
18.30	Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.00 Koroški siikar Corneiius Koiig — 20.15 Kaj sem? — 21.05 Sredozemsko morje — 22.05 Poročita.
SREDA, 9. 11.: 9.00 Rdeči avtobus — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.30 Gospod, vi postajate nadiežni — 17.00 Lutkovni ti!m —
18.00	Doktor Dooiittie — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki —
20.00	Naiog za aretacijo — 21.45 Pogovor o zakonu — 22.10 Poiitična dokumentacija — 22.55 Poročita.
ČETRTEK, 10. 11.: 9.30 Francoščina — 10.30 Zaprta usta — 18.00 Vabimo k mizi — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.00 Ko bi enkrat bi! bog — 21.30 Fritz Wotruba — 21.55 Poročita.
PETEK, 11. 11.: 9.30 Ruščina — 10.30 Seniorski ktub — 18.00 Dvorno giedaiišče —
18.30	Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.00 Onedin — 21.00 Argumenti — 21.45 šport — 21.50 Posiednji z oporišča Kandahar — 23.10 Poročita.
A V S T R ! J A 2
SOBOTA, S. tl.: 14 00 Kon
certna ura — 18.00 Stari človek v naši družbi — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Premislek do-naša obresti — 19.50 Galerija — 20.15 Oktobrska revolucija — 21.45 Nancy Wilson. NEDELJA, 6. H.: 17.15 To je Avstrija —
18.00	Spottight — 18.30 Sedem grešnikov —
20.00	Bazar plošč — 20.15 Ali spoznate melodijo? — 21.00 Knjižni magazin — 21.45 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 7. 11.: 18 00 Angleščina —
18.30	Umetnost v Atrikl —19.30 Materija in vesolje — 20.00 štiridesetletnik — 20.50 Sternova ura — 21.35 čas v sliki — 22.05 Parodistična satira.
TOREK, 8. 11.: 18.00 Kmetijstvo danes —
18.30	Dragoceni odpadki — 19.30 Tako gospodari transportno podjetje — 20.00 Prizori zakona — 21.30 čas v sliki — 22.05 Klub 2.
SREDA. 9. 11.: 18 00 Francoščina — 18.30 Nižja Avstrijska — 18.55 Saiior — 20.00 Naj igram ieva — 20.50 Mejniki svetovne zgodovine — 21.35 čas v sliki — 22.10 Kung Fu.
ČETRTEK, IB. 11.; 18.00 Ruščina — 18.30 Knjižni bazar — 20.00 Prizori zakona — 21.35 čas v sliki — 22.10 Klub 2.
PETEK, 11. 11.: 18.00 Kaj lahko postanem — 18.30 Portret — 19.30 Angleščina — 20.00 Novo v znanosti — 21.00 Novosti iz filmskega sveta — 21.45 čas v sliki — 22.20 Praznovanje je izpadlo.
izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 902t Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 32550 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje
SOBOTA, 5. 11.: 8 00 Čudo-
8.10	Z besedo in siiko — 8.25
—	9^25 Čiovek in duševna stiska — 9.45 17.45 Obzornik — 18.00 Huck!eberry Finn —
—	21.45 Moda za vas — 22.00 Dnevnik.
NEDELJA, 6. 11.: 8.15 Poročita — 8.20 Za nedetjsko dobro jutro — 9.00 625 — 9 Gospa Bovary — 10.35 Ostržek — 11.00 Ka-rino — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročita — 17.45 Košarka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar —
20.00	Nikota Testa — 21.10 Obtast sovje-
PONEDELJEK, 7. 11.: 9.05 kotska oddaja
—	17.10 Vrtec na obisku: ugibajte z namt
—	17.25 Zakoni divjine — 17.50 Obzornik — 18.0$ čtovek in duševna stiska — 18.30 Dogovoriti smo se — 18.45 Mtadi za mtade —
19.30	Dnevnik — 20.00 Črni giobus — 21.05
LJUBtTELJ! ŠAHA POZOR
Tudi v tefošnjem šotskem tetu 1977/78 imajo interesenti možnost igranja, izpopotnje-vanja in tekmovanja v šahu. Siovenski tizkuiturni zvezi je uspeio pridobiti večkratnega dežeinega prvaka Jurija Deisingerja, ki bo igratce poučevat.
interesenti naj pridejo ob četrtkih ob t8.30 uri v Dijaški dom SŠD, Tarviser Stratje 16, Ceiovec.
Kutturne diagonate — 21.45 Mozaik kratkega fitma: Kantata o rdečem orkestru — 21.55 Dnevnik.
TOREK, 8. 11.: 8.30 Šotske oddaje — 17.15 Potovanje okrog sveta — 17.30 Črna puščica — 17.55 Obzornik — 18.10 „Cmok" v maju — 18.45 Po siedeh napredka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Diagonate — 20.35 Črni kruh — 21.40 Obrazi jazza — 22.10 Dnevnik.
SREDA, 9. 11.: 8.50 Šotske oddaje — 16.35 Košarka Brest : Bosna — 18.20 Obzornik — 18.35 Zaktadi britanskega muzeja 19.00 Ob kitari — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fiim tedna: Stretjajte na pianista — 21.30 Mehika — 22.15 Dnevnik.
ČETRTEK, 10. 11.: 9.00 šotske oddaje —
Obzornik — 17.50 Skrivnosti morja — 18.45 Živeto je, živi in bo živeto — 19.30 Dnevnik — 20.00 Prijatetji in sosedje — 20.35 Pogovor o . . . — 21.25 Miniature: Čiri) Škerjanc — 21.45 Dnevnik — 22.00 Zagreb 77.
PETEK, 11. 11.: 8.45 šoiske oddaje — 17.10 Križem kražem — 17.20 Morda vas zanima: V svetu obtikovanja — 17.55 Obzornik —
18.10	Pevski tabor 77 Šentvid pri Stični — 18.45 V kratjestvu ztatoroga — 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepotitični komentar — 20.05 Družinske vezi — 20.55 Raz-gtedi — 21.30 Poticijska zgodbe — 22.20 Dnevnik.
Tudi september neugoden
Tudi v mesecu septembru je število nočitev na Koroškem v primerjavi z lanskim septembrom nazadovalo. Tokrat je padec nočnin v septembru znašal 7,1 odstotka. Skupno je bilo na Koroškem zabeleženih v septembru 1,082.270 nočitev.
Padec nočnin gre, kot po navadi, na račun izostanka tujih turistov, katerih število nočitev je nazadovalo za 9,2 odstotka, medtem ko se je število nočitev domačih gostov zvišalo za 2,3 odstotka.
V dosedanji poletni sezoni od maja do septembra so na Koroškem zabeležili 12,848.879 nočitev, to je za 750.000 nočitev ali 5,3 odstotka manj kakor lansko leto v istem obdobju.
Vzroki za nazadovanje turizma na Koroškem in v Avstriji so predvsem v tem, da je pritok gostov iz Zvezne republike Nemčije nazadoval. Da je tudi ZRN v gospodarskih težavah (kakor tudi vse ostale evropske države) je danes realnost. Posledice tega čutimo seveda tud! na lastni koži. Nemško delovno ljudstvo je prisiljeno svoj dopust opraviti v svoji lastni državi, ki je prav tako kakor naša država polna lepot in privlačnosti.