Letnik 2.
Maribor, sobota 22. marca 1919.
štev. 66.
Neodvisen političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4‘50 mesečno, četrtletno K 13‘50, polletno K 27'—, celofetno K 54’— Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 4'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 20 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
flamski socialni demokrati v pravi luči.
G aški „ Arbeitervvi le“ z cine 19. t. m je piiohčil pod naslovom „Udarec slovenskemu imperalizmu" članek, ki znači no osvetljuje na-ziranje in mišljenje nemš.ih socialnih demokratov, ki vedno in povsod naglašajo svojo neprijtranost in pravicoljubnost. V tem članku pra\i nArbeiterwille“ potem, ko omenja, kako : o se zapletli Italijani v vojno, dobesedno sledeče :	,Zdaj segajo po plačilu, in antanta ga
prezentira Italijanom po mnogih težkoeah skoro v polni meri, goljufa pa pri tem Jugoslovane, ki so imeli, da bosta njihovo nastopanje med vojno in njihovo plemensko sorodstvo s Srbi zadoščali, da izpodrinejo italijanske zahteve v Parizu. Pri tem se o"pirajo razen na francoske simpatije na mirovne točke Wilsonove, ki so obetale vsem narodom pravico samooctloče-vanja, venela, so pa pozabili pri tem, da ,Wii-son pri svojih načel,ih ni mislil samo na Jugo* slovane in ni hotel, da se razlaga tako razumeva, kakor jo prakticirajo jugoslovanski na-s Ini politiki pričenši z novemberskimi dnevi. Razumemo, če se Jugoslovani zaradi tega razburjajo da se narodi., ne da bi se vprašali, le da se ugodi kapitalističnim privilegijem buržo-azije, kakor šahovske figure semtertja prerivajo. Mi razumemo, kakor rečeno, to neza-slišanost vsake aneksijske politike in smo se vedno kar najostrejše pri vsaki priliki proti , temu borili z besedo in pisavo in delamo to danes ravnotako kakor nekdaj, toda za bo-
lestne vsklike Jugoslovanov nimamo sočustva, nimamo smisla za proteste kakega generala Maistra, ki z nasilnimi metodami podjarmuje popolnoma nemška ozemlja ter jih vlači pod jugoslovanski vpliv. Mi ne razumemo poguma ljudij, ki hočejo z najbolj umazanimi in za-vrgljivimi sredstvi slovenizirati cele dele dežel in ki delajo na drugi strani hrup, če se njim isto zgodi. Tudi nim.ijo nobene pravice, klicati na pomoč evropsko vest, ki so zapoved človeštva dan za dnevom teptali z nogami ter ovirali sobivanje obeh narodov. Maribor je bil večinoma vedno nemški, dočim Gorica ni bila nikdar slovenska. Koroška ni bila nikdar slovenska, dočim je bil Trst vedno italijanski itd. Vsled tega menimo, da sta oba imperializma, italijanski in jugoslovanski, enako-vredna, in da so Jugoslovani, z ozirom na njihovo nastopanje, izgubili vsako pravico, nastopati proti italijanskemu."
S tem člankom so nemški socialni demokrati doka?ali, da so zašli na pot, po kal eri so hodili in hodijo najbolj zagrizeni nemški na-cionalci. Vprašamo jih le, 'katera nemška ozemlja smo z nasilnimi metodami podjarmili? Kar smo zasedli, to je naše in mora ostat; naše. Gospodom okoli „Arbeiteiwille“ se pozna, da ne poznajo ne zgodovine, ne zemljepisa. Vsled tega bi bilo popolnoma odveč, do kazovati jim na primer, da je bila vsa Koroška slovenska in da je še zdaj — navzlic germanizaciji — dobra tretjina prebivalcev slovenska, da je bil Maribor slovenski in da ga je edinole geimanizatorična politika bivše Avstrije obleka v nemško obleko itd.
Najbolj smešno pa je, če hočejo nemški
Naš spor z Italijo.
Po brošuri vseučiliškega profesorja dr. R. Nachjjgalla: lužno - slovansko * italjansko sporno vprašanje.
... vprašanje, komu ima pripasti naša Goriška, Istra m Dalmacija in naš Trst je brez dvoma eno iz med najvažnejših življenskih vprašan) za naš narod,« ne pa za italjanski, kojega zahteve po tem našem ozemlju so povsem istega značaja, kakor v sedajni vojni ustavljeni nemški »Drang nach Osten« v italjanski imperialistični izdaji.
Italjanske trditve, da jim gre to naše ozemlje iz zgodovinskih in narodnostnih razlogov, so ničeve. Italjani trdijo, da so bili oni prvotni prebivalci teh naših pokrajin. Prof. Nachtigall je v svoji brošuri dokazal, da temu ni tako. Že v 6. stoletju so to ozemlje zasedli Slovani njih predniki Ilirci pa so bili lasten narod, ki nima z današnjimi Italjani ničesar skupnega. Italjanski element je prišel v te naše kraje še-le z benečansko nadvlado po 10. stoletju. Le benečansko nasilje proti slovanskemu prebivalstvu je omogočilo sedaj obstoječe italjanske kolonije po
socialni demokrati govoriti o nasilnih m_todah, tisti socialni demokrati, ki rešujejo socialni problem s puškami, strojnicami, lopovi, ki more iene in otroke, ki požigajo in ropajo. To so umazana in zavrgljiva sreditva! Vsled tega nas prav nič ne žalosti, če nimajo ti ljudje za naše bolestne vsklike sočuslva, vsaj ga nimajo niti za svoje sobrate.
Radovedni smo edinole, kaj porečejo k temu jugoslovanski socialni demokrati, ki še vedno verujejo, da je Trst naš, da so Goriška, Istra, Reka in Dalmacija naše in da si hočejo po revolucionarni poti zagotoviti posest teh naših krajev in dežel.
Spomenica goriških Slovencev.
(Konec).
Sedaj na zunaj še italijanski značaj goriš-kega mesta je bil že pred vojsko na najboljši poti, da se zabriše, ker se je z rastočo zavednostjo slovenskega elementa že močno ustavilo umetno poitalijančevanje slovenskega naraščaja ter dotoka iz dežele. Pozabiti ne smemo, da je Gorica okoli in okoli obdana od slovenske okolice, ker je pač središče slovenske pokrajine, ter da se priseljuje v glaynem le slovenski element iz dežele v mesto, dočim se Furlani iz nižine Gorice naravnost izogibajo, ker nimajo za to mesto nikakega čustvovanja a-tudi ne gospodarskega interesa ; kajti njihova naravna središča so drugod, to so Gradiška že po zgodovini, gospodarskotrgovsko pa Červiiijan in Tržič. Žato pa je bila pri njih na dnevnem redu zahteva, da se administrativno vedno bolj odločijo
Dalmaciji in Istri. V zlic temu pa, da je be nečanska nadvlada trajala ponekod do konca 18. stoletja, je danes v Dalmaciji vendar le 6% in v Istri le 30% italjanskega prebivalstva, Italjani so naseljeni povsod le ob obrežju in ne segajo nikjer globlje v deželo. Teritoriju daje njegov narodnostni značaj kmečko, po ljedelsko ljudstvo in po tem značaju, ki ima zlasti danes v demokratski dobi velik pomen in mora najti vedno več raztimevanja, je vsa Istra slovensko-hrvatska. Laškega kmečkega prebivalstva niti v Dalmaciji in niti Istri ni.
Tudi vsa okolica Trsta je slovenska in v mestu samem do 100.000 našega naroda Italjanski tržaški element je po večini v zad njih desetletjih priseljen, vsaj poznamo tržaške regnicole.
Za Goriško govori še ime Gorice, kakov je njen narodni izvor. Slovensko-furlanska meja je ista že približno 1000 let. Če bi se šlo za reševanje svojcev, bi morali pač mi rešiti naše beneške Slovence in naše Rezijane, ki so izpostavljeni najhujšemu italjanskemu pritisku, neusmiljeni italjanizaciji, vsaj se njih narodnost kratkomalo ignorira. Iz istih ras-
logov, ko Goriško bi nam Italjani mogli vzeti sploh vse naše slovensko ozemlje.
?guba teh naših pokrajin ne bi bila nič drugega nego povrnitev v staro grozno močvirje brutalne pravice pesti močnejšega, da tlači slabšega po mili volji. Proti takemu nasilju je nedeljski protestni shod zaklical mogočen in slovesen: »Ne« in »Nikdar!«
Nasilje rodi odpor. In če bomo varani v svojem zaupanju v velike W.lsonove principe samoodločbe in osvobojenja dosedaj brezpravnih narodov, se imajo varati tudi oni, ki so te principe proklamirali, pa se jih v zavesti svoje moči sedaj nočejo držati.
Naj naš tlačeni narod, ta dosedaj zaničevani hlapec ]ernej, tudi sedaj še zastonj trka na vrata pravice? Osuvan in na cesto vržen si je hlapec Jernej, ki ni našel v svoji pravdi pravice, sam poiskal pravico. Ni bilo še dovolj požara na svetu, hočejo res novo grmado skupaj znositi, ti svetovni sodniki v Parizu? Danes je še vsegamogočna ta »desetorica« v Parizu, bo pa tudi še jutri? Posledic razočaranje obvaruj Dog i nas i sovrage.
/
od Gorice ter da se pristavijo vsi Furlane zadevajoči uradi v Gradiško, katera je od nekdaj njihovo glavno mesto — la capitale del Friuli. Ko se je moško učiteljišče imelo preseliti iz Kopra, preselilo se je italijansko, vstrezajoč želji vseh Furlanov v njihovo glavno mesto Gradiško, kamor bi imeli slediti v bodočnosti tudi ostili njihovi srednješolski zavedi ter vse druge javne inštitucije in uradi, čim bi se ugodilo obojestransko vedno bolj uveljavljeni želji po ločitvi slovenskega in furlanskega dela dežele; slovensko učiteljišče pa se je preselilo v Gorico, kjer se nahajajo tudi vsi ostali srednješolski in drugi za Slovence namenjeni učni zavodi in deželni osrednji uradi kakor na svojem naravnem sedežu.
Iz tega sledi, da je sedaj na zunaj še italijanski značaj Gorice umetno ustvarjen, in to baš v prvih vrsti po zaslugi dosedanjega avstrijskega vladnega protislovanskega sistema, ki je podpiral na Goriškem, ker že ni mogel takoj naseliti Nemcev, pa italijanski element proti slovenskemu ter tlačil poslednjega. Lahko se reče, da je večina dosedanjega italijanskega prebivalstva mesta Gorice slovenskega rojstva, če ne po očetu pa po dedu oz. pradedu. O tem pričajo že vsa rodbinska imena na ič, čič in podobno, pretvorjena na ig, sig ali cich.
Cim preneha umetna gojitev italijanskega življa ter zadobi naravni razvoj prosto pot, preneha tudi poitalijančevanje, in slovenski živelj naraste v najkrajšem času do pretežne premoči v tem mestu, kakor predvidevajo to tudi poznavalci razmer med Italijani samimi, n. pr. italijanski pisatelj Vivante.	/
Iz tega izhaja, da je Gorica geografski, trgovski, prometni, gospodarski, kulturni in politični centrum slovenske pokrajine, od katere se ne more ločiti, ne da bi se neizmerno škodovalo pokrajini pa tudi mestu samemu, ki brez svoje pokrajine nima možnosti obstoja ter bi bilo obsojeno v propast.
Pravična rešitev ob ureditvi meje med nami in Italijo se mora torej izvesti le v tem smislu, da se goriški defz Gorico vred priklopi Jugoslaviji, Gradiščanski pa po izločitvi slovenskih občin Italiji ne da bi s tem hoteli prejudiciiati ureditev mej glede tega dela dežele, v kolikor bi se njegovo prebivalstvo samo drugače odlp-čilo; zlasti tudi naj ostane odprto vprašanje Tržiča z okolico in luko, katerega gospodarski življenski interesi ga vežejo z usodo Trsta, kateremu je Tržič naravno razširjenje.
Za naš del dežele je druga rešitev izključena, ker zlasti ne bi mogli dopustiti, da bi se goriška pokrajina morda razkosala po kaki »Šoški črti«, ker bi se s to črto odcepi i prebivalci slovenskih Brd ter slovenskih okrajev kanalskega, Tolminskega, Kobariškega in Bovškega na! desnem bregu Soče, ki bi izgubili svoje naravno, gospodarsko, kulturno in politično središče in bi bili izročeni propasti, ne-le narodni, temveč tudi gospodarski. To poslednje velja zlasti za vinorodna slovenska Brda.
Še manj pa bi mogli prenesti goriški Slovenci, če bi se ugodilo še dalekosežnejšim italijanskim aspiracijam, ki zahtevajo zase brez kakega ozira na narodnostne meje vse pokrajine do Nanosa, pod pretvezo „strategične meje". Ta argument moro najmanj veljati v bodoči zvezi narodov, ki hoče preprečiti bodoče vojne ter more vsled tega prav dobro pogrešati ),stra-tegičnih" mej. Ako bi se ugodilo taki nezaslišani zahtevi, prišlo bi pod italijansko oblast okroglo preko 200.000 Slovencev, "ki prebivajo v eni najlepših pokrajin slovenske domovine ob morju
ter bi se Jugoslavija odrekla na ta način znatnim naravnim bogastvom na gozdovih, vodnih silah (Soča) te pokrajine, ki proizvaja in izvaža najbolj zgodnje poljske pridelke in povrtnino; Saj je okolica Gorice po besedah narodnega ekonoma Philippovicha najbolj intenzivno obdelana pokrajina v bivši Avstriji. Država SHS bi izgubila v 'tem slučaju narodno najbolj razborite duševne delavce na leposlovnem, znanstvenem in političnem polju. Vsak nadaljni razvoj te pokrajine, bi bil zamorjen i
		__
f S""'"” KA P"* ——	Političen pregled.	r\r*i 1 1
Adresa za naše meje. Iz Beograda poročajo : Adresna razprava se bo po poslovniku začasnega narodnega predstavništva pričela 2+ ur potem, ko bo adresa tiskana in razdeljena poslancem To bo v soboto. Poročevalec bo de Grisogono. V razpravi bodo govorili samo po en govornik vsakega kiuba Pazilo se bo na to, da bodo govorniki iz vseh ogroženih krajev. V adresi so omenjena vsa najvažnejša vprašanja, katera mora rešili narodno predstavništvo za začasno ureditev države. Posebno odločno se poudarja, da je ves narod SHS prepričan, da mu mora pripasti vse ozeiplje, na katerem stanujejo Srbi, Hi vati in Slovenci. V adresi se omenja, da narod SHS smatra za svojo last •Gorico, Trst, Istro, Reko, celo Dalmacijo, Bačko, Banat, Baranjo, Medmurje itd
Ultimathm koroški dežel, vladi. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 20. marca: Deželna vlada za Slovenijo je poslala dne 20. t. m. nemško-koroški deželni vladi v Celovcu nastopno brzojavko : Po došlih uradnih poročilih so bili brez Vsakega vzroka internirani Agneza in Marija Schvvarzova, Fliza Furlanova in Marija Grilova Deželna vlada za Slovenijo protestira najodločneje proti tej internaciji in zahteva takojšnjo opiostitev ^ imenovanih. Nadalje zahteva, naj so ji naznani oprostitev naj kasneje do jutri 21. marca opoldne, ker bi sičer bila deželna idada za Slovenijo prisiljena, poseči k strogim protiodredbam Odškodninske zahteve se bodo naznanile kasneje.
Ententina komisija na Koroškem, LDU Celovec, 20. marca. (DunKJU.) Deželno vojaško poveljstvo za Koroško razglaša: Dne 19. t. m. se je prijavil pri deželnem poveljstvu v Celovcu francoski stotnik, član kontrolne, komisije za Štajersko in Koroško, ki je prispel semkaj iz Ljubljane in je napovedal obisk imenovane misije zavezniških držav sa prihodnje dni. Misija bo sestojala iz osem častnikov raznih zavezniških držav in 12 mož spremstva ter bo uradovala v Celovcu. Potovala bo kakor svoječasno ameriška komisija po deželi in nadzorovala izvršitev pogojev premirja. Javnosti se bo o tej stvari poročalo.
Naša vlada namerava odstopiti. Iz Beograda poročajo: »Pravda« piše, da bo ves kabinet odstopil radi položaja v zunanji politiki. Odstop bi bil samo formalnega značaja. “ Vesti o nameravanem odstopu celokupne vlade se v političnih krogih potrjujejo. Zdi se, da bo ministrstvo odstopilo v torek, ko bo narodno predstavništvo dovršilo adres-no razpravo, ker ministrstvo misli, da je s tem končano njegovo delo in da bi narodno predstavništvo-moralo nanovo predložiti kabinet. Ob demisiji ne bo nikakih komplikacij, ker doslej ni še nobena stranka v opoziciji in tudi ni stranke, ki ne bi hotela sodelovati v koalicijski vladi. — V poslanskih krogih razpravljajo o eventualnem odstopu sedanje vlade. Vse parlamentarne skupine so složne v tem, da bodi novi kabinet koalicijski, v katerega bi vstopile vse politične stranke. Ker je najmočnejša JDS, je verjetno, da zamore ona dobiti mandat za sestavo novega kabineta. Govore dalje več o osebi, ki bi prevzela to nalogo, in sicer sedanji minister Svetozar Pribičevič.
Finančni krediti naše države, h Beograda poročajo:	Finanni minhter zauteva
kredit 130 milijonov dinarov v kritje rednih in
izrednih izdatkov kraljevine SHS- Od ti h kreditov odpadi- 22 milijonov ni vojno m ni-strstvo, na ostala m nistrstva 13 milijonov na Hrvatsko 3,200 000, na Vojvodino 2,800 < '00, na Slovenijo 2,700 000, na Čmogoro 1 milijon, na Dalmacijo 800 000 za temeljne izdatke in za materialne izdatke: na vojno ministrstvo 30 milijonov, na ostala ministrstva 17 in pol miljona, na Hrvatsko-S avonijo G—7 milijonov, na Bosno-Hercegovino 5 milijonov, na Vojvodino 4 miljone, na Slovenijo 2,200 000, na Čmogoro 100.000 in na Dalmacijo pol milijona.
Svet desetorice še ni razpravljal o italijanskih zahtevah. Fred par dnevi so poročali, da je svet desetorice že odločil rešitev jugoslovansko-italijanskih zahtev popolnoma po željah IlSlije. Ta vest se je po poročilih iz krogov mirovne konference izkazala kot popolna mistifikaeija, ki je imela namen, raztrgati j e d i n -štreno zunanjo politiko jugoslovanskih dižav-nitov in povzročiti 'nemire proti antanti, kar bi imelo za posledico vojaško okupacijo. Resnica je, da svet desetorjcc v svojih sejah sploh še ni razpravljal o italijanskih zahtevah, ampak so se o tem vršili le privatni razgovori med vodilnimi državniki velevlasti, kjer sta Orlando in Sonnino pred ožda podrobne načrte za rešitev spora med Italijo in Jugoslavijo. Iz teh pogovorov neoficielnega značaja se je izcimila vest o »uradni« odločitvi jadranskega vprašanja, do katere sploh še ni prišlo in tudi v krati em ne pride, ker je stopilo to vprašanje, vsaj začasno v ozadje.
Amerika proučuje narodnostne razmere na našem jugu. LDU Bern, 19. marca. (ČTU.) »Times« poročajo iz Ženeve, da poluje ameriški polkovnik Mdes po Istri in Dalmaciji, da proučava narodnostne razmere.
Bolgarska se približuje. »Journal de Geneve« poroča:	Bolgatska je izrekla željo, ‘
stopiti v najožjo zvezo z jugoslovansko državo. Srbija se strinja s tem,	če bi prišlo	v Makedoniji do ureditve in	če bi dala	Bolgarska
zadoščenje za zločine, izry šene na Srbih, kakor |e izjavil ministrski predsednik Frotič. Računati moremo torej z balkansko državo pod Aleksandrom, ki	mu izstavlja	list sijajno
izpiičevalo.
Priklopitev Nemške Avstrije k Nemčiji pokopana. Iz Pariza poročajo: Komisija za teritorialne zadeve je	sklenila, da	predlaga
mirovnemu kongresu resolucijo, po kateri se Nemčija zaveže, da bo respektirala suvere-niteto Nemške Avstrije. S tem je priklopitev Nemške Avstrije k Nemčiji pokopana.
Pred revolucijo v Italiji. V Milanu so sc vršila velika zborovanja, ki so se ga udeležili proletarci iz cele province. Na zborovanju so se izrekli solidarne s rusko revolucijo, »Secolo« poroča, da pride v Italiji skoro gotovo do kabinetne krize, ker so Orlando in njegovi tovariši izgubi1! VnO svojo avtoriteto
Italijani zahtevajo pet miliard. .Nun* Ziiricher Zeitung« i/.ve, da zahteva 1 atija ža ofenzivo u t Beneškem pet miliard v gotovini in gotove dobave železa za dobo petih let
Italijanski diplomat na Dunaju. Dunaj, 19 marca 1919 »Fremdenblatt« potoča, da je prišel grof Uttore della Zonza tja Dunaj s posebno nalogo. Njegovemu bivanju na Dun.iju pripisujejo v diploniatičnih krogih prav pos. bno važnost. Imenovani je eden izmed najuplivnejših diplomatov Italije in izmed prvih uradntkov italijanskega zunanjima ministrstva. Skoro go- . tovo je njegovo bivanje, ki bo trajalo več dni v najožji zvezi z nujnimi Vprašanji t>leiie Itajlje in Nemške Avstrije, piedvs m z vprašanjem glede Nemš,»e južne Tirolske, pa tudi glede Jugoslavije.
" Dnevne novice. £ j
Vojvoda Milič, poveljnik 4. armade je dospel v Četrtek z večernim vlakom iz Zagrel a tu sem. Na kolodvofc ga je sprejel geni t al Maister in poveljnik'ftUtajSnje vojaške reaike. Vojvoda Milič jv včeraj inšgieiral vcij.it.ko realko m se /.večer zop t odpeljal v. Zagreli.
Nemci se pripravljajo. Resen pustni cas je. _ Upa i smo, da se bodo naši nemški „zarotniki“ po vseh dosedanjih polomijah ven-
dar 'e spametovali in bodo resnim časom primemo zuče i tudi resno razmišljati o svoji usodi, ki more in bi morali biti zanje samo tein blagodajneja, čim bolj se sprijaznijo z mislijo, kot stanovalci enoiniste hiše živeti z nuni. kolikor pač mogoče v sporazumu in v m m. Toda ne le razne alarmujoče govorice, ampak tudi gotova dejstva pričajo, da naših ,,zarotnikov" še ?daj ni srečala pamet; m-sprotno, da se ima zanje sredi resnega postnega časa pravzaprav še le pričeti pravi novi predpust in sicer v dneh od 25. do 28. m rca. V teh dneh upajo, da bodo naše seve,'-ne meje določene, seveda njim' v prid, pre vsem pa da se R;id«ona, iJtuj, Maribor in še Ojlje proglasi za nemško-avstiijsko last. Če vprašamo, kdo jim je dal to zagotovilo, stojimo pred znanimi pripovedkami iz „Tisoč in ene noči“. Avtoritet.!, kot (ne smejite se preveč), je Wastijanova — kuharica, ve celo povedati, da dne ‘26. marca Lahi zasedejo Maribor in n s po/enejo preko Pohorja. Nadalje ve nemška mladina povedati, da se jim je v šoli zabičalo, naj se med 26. in 28. marcem nikar ne pokažejo na ulico. Nekaj.splošno vidn ga na teh vesteh, se zadnje dni opazuje v predrzno postalih nastopih nemških hujskačev na ulici. Izvir propagande za ta vznemirjenja je .seveda tudi to pot — Gradec. Tako-zvani ,,očividci“ pripovedujejo, da so Nemci v Gradcu že plakatirali razglas:	„l\Iarburs;
deutšch! ‘ in da se tudi tam pripravljajo za skupen vpad v Maribor . na dan 26. ali 27. marca. — Prepustimo ta predpustni alarm mirnim srcem našim ,.zarotnikom“. Če so res t;iko blazni, da >e res na kaj resnega pripravljajo, našli bodo tudi nas pripravljene. Na čelu naših na vse pripravljenih bojnih vrst imamo vojvodo, kojemu se z mirnim srcem ziupamo!
Sklad Črnega Jurija. Vsi, ki pod raznimi na lovi, pa za isti namen zbirajo in nabirajo sklad, se opozarjajo, na'j se ta sklad združi v skupno bla ajno in da se denar tudi skupno naloži. Vsi nabiialci sklada in prijatelji »Črnega Jinija« še vabijo na sestanek v nedeljo ob 10 dopoldne v Narodnem domu (mala dvorana) Med tem se vrše sestanki vsaki večer med 7—8. uro v gostilni pri »Črnem Jurju« (Kirbiš).
Izgon dveh nemških hujskačev. V četrtek sta bila od tu izgnana v Nem. Avstrijo Ferdo Tschech, bivši ravnatelj na tukajšnji glavni pošti ter Teodor Mendel, bivši vodja na pošti glavnega kolodvora. Omenjena sta kljub opetovanim svarilom vzdrževala zvezo protidržavne propagande s poštnim ravnateljstvom v Gradcu. Proti izgonu sta iskala intervencije pri tukajšnji italijanski komisiji, kar pa je seveda bilo brezuspešno.
Nemški nacionalci za bivšega nemškega cesarja. Že od nekdaj je bil našim sosedom, bivšim sodržavljanom, nemškim nacionalcem nemški cesar, zdaj privatnik Viljem Hohenzollern, zelo pri srcu. To la kdo bi mislil, da bodo tudi zdaj postali nezvesti svoji domovini, nemško-avstrijski republiki. Doli jih namreč srce, da hoče antanta postaviti krvnika in morilca Viljema pred mednarodno sodišče, da dobi zasluženo plačilo. V Gradcu nabirajo namreč po državnih uradih med uradniki in nastavljenci podpise — za nedolžnost bivšega nemškega cesarja na svetovni vojni. Prav posebno so agitirali v uradih državne železnice. Skoro gotovo se to tudi drugje godi. Sicer pa želimo svojim sosedom mnogo uspeha, morda se jim vendar posreči dobiti Viljema v Gradec, v to notorično mesto — penzijonistov.
Prvi pomladanski dan je bil pravi prvi zimski džn. Burja, megleno, po gorah je snežilo, zdolej »škropilo«. To izredno vreme je' bržkone v zvezi vpliva večjih elementarnih izbruhov *— najbrže v Italiji.
Čudno obnašanje. Danes, v petek, opoldne je prišel v hotel »Union« neki častnik v jugoslovanski uniformi v spremstvu civilista ter ostentativno zahteval nemški je-diini list, češ da ne razume slovenski. Take jugoslovansko našminkane ljudi si bo treba natančnejše ogledati.
Norbert Jahn, bivši glavni hujskač pri »Marburgerci«, se zdaj redi pri uredništvu »Grazer Tagblatta«, kamor je že zdavno spadal.
Še vedno nemščina v šoli. Pred pat dnevi sem šel v Kamnico. Srečali so me šolski otroci, ki so me pozdravljali nemški. Upamo, da so učne moči zdaj slovenske in kot take imajo vendar predvsem dolžnost, da odpravijo najprvo zunanje lice bivše nemško-avstrijske vzgoje.
Mariborski nemški odvetniki in odvetniška tarifa. Naša vlada je času in razmeram primerno zvišala odvetniško in notarsko tarifo. Kakor znano, so pa nemški odvetniki v Mariboru svojčas izjavili, da ne priznavajo odredb vlade SHS. Radovedni smo, če bodo iz te izjave izvajali logično posledico — to ‘se pravi, da ne bodo priznali zvišanja odvetniške tarife.
Pri£e še iščejo. V kazenski zadevi zoper Karla Saria, radi navijanja cen, se poživljajo ovaditelji, da naznanijo svoje ime, da se jih zamore kot priče zaslišati. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. Vlil.
Veliki simfonični koncert 24. marca 1919 v dvorani pivovarne Gotz. Ljubljanska kritika je poročala o koncertu Mariborske vojaške godbe, ki se je vršil v Ljubljani dne 22. februarja med drugim tudi sledeče: Res biser večera pa je bila Peštova koncertna overtura „Jugoslavija‘‘, ki je posvečena generalu Maistru. Zazdelo se mi je, da je to slavnostna godba, polna svetih zaobljub, goreče molitve svetega na\ dušenja, ki preveva 'ves slovenski svet ob pirovanju generala Maistra s Slovenijo. V prvem delu se mtnja v duru in molu glavni motiv naše „Naprej“ iri himne ,,I.epa naša . . Razpredene so mis'i tako lepo, tako mojstersko, da smelo trdim, da je to najboljši slovensko delo svoje vrste, ki je gotovo zrelo za svetovne odre Med glavnimi mis imi, ki se kot vroča kri pielivajo po skladbi, čutiš najostnjše jugoslovanske cvetke, ki spremljajo i navdušenje, i molitev i zaobljube. Nekako v sredi se oglasi v iskreni molitvi celotna srbska himna v kiasni spremljavi. Nato slede pestri srbski in hrvatski molitvi z živahnim ,,kolnm“. Zopet čuješ slovenske motiye, nežnp, proseče, mehke, kot je naša duša mehka — mesto ,,Lepa naša . . .“ s harfo in sklepno se ti -zdi, da se je odprlo nad milo Jugoslavijo'samo nebo. Mogočno se dvigne harmonija in spev, v orkestru čuješ orgije, v < zaJju zapojo zvonovi, miruje, ves narod od Suče do Vrdarja se strne v en slavospev ,,Lepa naša domo ina“! Ne vem več, kdaj me je katera skladba tako prevzela, kot ta spev. Mislim, da ga ni bilo v dvorani, ki bi mu ne zaplapulala kri, ki bi ne bil ob tej skladbi 'čuti goike lim ez'i do domovine in do umetnosti? Navdušeio priznanje skladatelju, ki je sam vodil orkester, m h »telo pojenjati. Skladba je vredna velike dobe, vredna narodnega praznikat, zapisati jo moramo na prvo stran j svoje orkest .ilne nardne glasbe. Ouverturo ! jutri povove.
Nočni izgredi so v zadnjem času kar na »ponočnem redu«. Nihče se ne zmeni več za stroge odredbe, ki glede hrupnega pohajanja in pijanega popevanja na ulicah po 10. nočni uri doslej še niso preklicane. V četrtkovi noči so Nemci v kavarni na Vik* trinjem trgu vprizorili hrupne izgrede, kričali po policiji, od koje pa daleč navkrog ni bilo ' ne duha ne sluha. Ali nam gre res tako dobro ?
Proti tihotapstvu. Kakor poročajo iz Beograda, je vlada sklenila, da zastraži one dele meje Jugoslavije, kjer se je v zadnjem času razvilo prekomejr.o tihotapstvo, z močnim vojaškim kordonom. To velja predvsem za demarkacijsko črto proti, Jtaliji, za severno mejo na Štajerskem in v Prekmurju. Skrajni čas, vsaj je vsepovsod znano, da je ravno Maribor središče tihotapstva v Nemško Avstrijo.
r^-
K A-
Zadnje vesti.
n
Regulacija uradniških piaž v naši državi.
LDU. Beograd. 20. marca (IDU.) Mini-strs!.i svet je razpravljal na zadnji seji o predlogu glede ureditve plač državnih uradnikov, Po tem načrtu se tnzdele "uradniki na 11 činovnih razredov, od katerih imajo ntkateri zopet 3 ali 4 podrazrede. Za 1., 2. in 3. razred plača še ni določena. Za ostale pa je določeno takole:
Za 4. razred  ...............14.000 dinarjev
5.		. . .		12 in	10	i.OOO
6.	ff	. . .	8000,	7200	in	6400
7.	tt	. . .	6000,	5400	in	5000
8.	t/		4800,	4400	in	4000
9.	//	3800,'	3600,	3400	in	3200
10.	ft	3000,	2800,	2600	in	2400
11.	t!	2200,	2000,	1800	in	1600
Razentega so določene	letne	doklnde, ki
se ne	štejejo v pokojnino in	ki	znašajo	za
4. razred .  ............ 3000	dinarjev
5. .	„	........
6.	„ ........
”• « .................
8. „ .................
,9	"	..............
In. „	..............
n......................
2400
1920
1680
1380
1200
■960
720
Napredovanje na večjo plačo v istem razredu se vrši v 11., 10., 9. in 8. razredu vsaka 3 leta, v drugih vsako 4. leto. Letne doklade dobivajo v polni meri samo uradniki v Beogradu, v drugih mestih pa, ki imajo nad 50.000 prebivalcev, po 80%, v mestih, ki imajo 20—50.000 prebivalcev, po 60%, v mestih s 5000—20.000 prebivalci, po 50% in v drugih mestih po 30%. Vsi uradniki z visoko šolsko izobrazbo nastopajo službo takoj s plačo 9. razreda. Uradnik*, ki so zdaj še v 11. ali 10. čin. razredu, se pomaknejo po uveljavljenju načrta avtomatsko v 10. ali 9. razred. Uradniki z visokošolsko izobrazbo moraja doseči 7. razred, morejo pa doseči tudi višji razred. Uradniki s srednješolsko maturo začno z 10. razredom in dosežejo tudi 7. in 6. razred. Uradniki brez mature začno z 11. razredom in dosežejo 9. oziroma tudi 8. razred Državni uradniki J. in 2. skupine, ki imajo sedaj plačo, ki ne odgovarja gorenjim določbam, se uvrste v razrede, ki odgovarjajo njihovemu službovanju.
Razglas.
Med ljudstvom so še premalo znane formalnosti z& potovanje v Nemško Avstrijo. Da se potniki izognejo neprijetnostim, se opozarjajo na sledeče predpise, ki jih Nemci uporabljajo ud 20. februarja t. 1. dalje;
Za potovanje v ozemlje Nemške Avstrije ali preko njega je treba preskrbeti pri zastopstvu nemškega-av-strijskega državnega urada za zunanje zadeve (Vertretung des deutschoster-reichischen Staatsamtes fur Ausseres) v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 6, potrdilo (vizum) po naših predpisih pravilno izdane potne listine. Za to potrdilo zahtevajo 20 K. Potnike, ki se ne morejo izkazati s tako vidiranimi potnimi listinami, Nemci na obmejnih postajah ustavljajo in pošiljajo nazaj.
To se da na obče znanje vsled odloka deželne vlade v Ljubljani z dne 12. marca 1919, št. -2065|pr.
llraii glavarstvo Mor, dl \l sulca 1919
Za okrajno glavarstvo:
S i m a - G a 11 s. r,
Gospodična
vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, knjigovodstva, korespondence in strojepisja, želi primerne službe. Ponudbe pod U1Jnrinn cijiniclco mncfi Ja »Jugoslovanka« na upravništvo.	2jl>'	Vagon	SUlrlJSKe	mUSll	1
1 vagon koruzne moke 2 vagona koruze
Več vagonov jedilnega in semenskega
krompirja
kakor tudi
6—1
I. Mariborski hioskop
 Tf9e!,h°,fo,/a.ces‘a;	Ia povoj, svinjsko meso
Od sobote 22.—25. marca 1919	j	po	nizkih	cenah	ponudi
Vaidemar Psyiantier!	Importna	in	eksportna	trgovina
Apostel ubogih Franjo Vidovič
Žaloigra v 3 dejanjih
dobi v prihodnjih dneh in se bo isti r od 100 klg naprej razdeljeval pri
Josipu le^ecp Mari'
Tegetthoffova cesta 57 Prosi se za takojšnja naročila.
o coni 3—2
Pavel	in
Razglas.
Mestni magistrat je dognal, da nepoklicani podjetniki, kakor tudi pošali olavni iilnni • Ufll fiFMflD DCVl flMnFD Maribor, Cvetlična ulica 15 mezne osebe ponujajo, da celo izvršu-y	91	*	riiLHNUtK.	jejo napeljavo električne luči in drugih
Slovenci! SloGo- s™1! naPrav, ,.ki "ai “ se pozneje
, ■	,	,	zvezale z omrežjem mestnega elektrar-
vonte povsod samo slovenski!	nega podjetja. Občinstvo se opozarja,
. Veseloigra v 3 dejanjih	-^»e®®®®®^®®®!^^®®®®^^®®	da imajo pravico izvr§evati ^ dela
V glavni ulogi: Leon Peukert in Herbert PaulmUller X* .	•	•	samo oblastveno koncesionirani in od
Predstave se vrše vsaki dan ob 6. in 8. uri, v ne-! CčiSlllJl IZjciVci. Pristo.jne oblasti v to upravičeni inšta-deljah in praznikih ob '1,3., K., 6. in 8. uri zvečer;	^	.	latenh
-——-—  ...................——r-——-—j	Marija B o ž i č n i k, zasebnica v Man- Za sedaj upravičeni in tukaj biva-
Podpisana sta 19. marca otvorila boru, bila je po podpisanem obdolžena, da joči inštalaterji so:
je ona zakrivila, da je prišla natakarica An-, Družba za električno industrijo.
,	jtonija Korže ob svoj kožuh.	Edmund Schmidova ul. 8
B&.J	Vsestransko	izvedene	poizvedbe pokazale; r., j.  rr ,
«	so popolno neresničnost suma podpisanega'	Industrija za razsvetljavo, Fessl,
V LdjfG^SS^GfT^U Sia 325 in so nasprotno dokazale, da je Marija Bo- Gosposka ul. 5.
. žičnik v vsakem oziru poštena in zaupanja. Občinstvo se v lastnem interesu Točila bosta dobra, naravna vina vredna oseba in so se sve njene trditve do! opozarja da si po neupravičenih ne ter postregla s toplimi in mrzlimi jedili.'pitoizkazale kol ™snične	_	; da niees’ar napravijalii ter se naproša,
Priporočata se za obilen obisk neprevidnosti do sodnijske preiskave, ji dam da lake ponudnike naznani mestnemu
K. V. Neubauer. s t0 mo!° iziavo .popolno zadoščenje in se
------------r~-------—:--------—-r— zahvaljujem, da je od svojega sodnega po-
fj) m a a 4^1*	stopanja napram meni odstopila.
1 ■	I	Sv. Lenart, dne 18. marca 1919.
sposoben za mizarsko obrt se išče v najem. Ponudbe pod »Mizarstvo« na upravništvo.
Stanislav Zamolt
magistratu.
Itelni igisttal Maritor hi obrtna oblast 1. stopnjo
dne 20. sušca 1919.
Vladni komisar:
Dr. Pfeifer, 1. r.
&
24. marca 1919 v koncertni dvorani pivarne Gotz
Prvi simfonični
popolne vojaške godbe za Spodnji Štajer pod vodstvom kapelnika
Ferdo Herzog-a.
SPORED:
3. Jan Pešta: »Jugoslavija«, koncertna ouver* tura, poklonjena g. generalu Maistru.
ODMOR.
4. BedFich Smetana: »Vltava*, II. sinfonična
slika iz cikla »Moja domovina«
5. Čajkovskij: »Peter Iljič, 1812«, svečana
ouvertura.
1. Ant. Dvorak: »Carneval«, op. 94. Ouvertura
2. Jul. Massenet: »Scenes pittoresques«. Suita
a) Marche
b) Air de Ballet
c) Angelus
d) Fčte Bohčme
Začetek ob 8. uri zvefer.
VSTOPNINA: Sedeži v koncertni dvorani I., II., III., IV. in V. vrsta K 15'—; VI., VII. in VIII, vrsta K 12'-; IX., X., XI, XII. in XIII. vrsta K 10'-; od XIV. vrste naprej K 8'-. bedezi na
galeriji K 5'—. Stojišča K 2'—. — Garderoba 50 vin.
Čisti dobiček je namenjen za dobrodelne namene. — Eventuelne pritožbe na licu mesta nadporočniku Guštin, marib. pp:
Izdaja: Tiskovna zadruga.
Odgovorni urednik ' Fr. Voglar,
Tiskarna: Karl Rabltsch v Mariboru.