Št. 10.
V Gorici, v sredo dne 3. fe.vTivarija  1904
Tečaj XXXIV.
Ishaja dvakrat na teden, in sioer 7 sredo in gobote ob 11. uri predpoldnc ter stane z izrednimi prilogami ter 8 .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti   prejemana   ali v Gorici   na dom poSiljana:
¦y8a leto.......13 K 20 h. ali gld. 6 60
pol leta ........   6 , 60 ,   ,     ,   3-30
četrt leta.......   3 ,  40,f   „     ,    1,70 , .
Posamične Številke stanejo 10 vin.
NaroCnino sprejema npravništvo v Gosposki ulic* §tv. 7. v Gorici v cGoriSki Tiskarni* A. GabrSSek vsak dan od 8. tire zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez dopoaltne naročnino t o ne oziramo.
Og?aa! In poslanica se rsčiurijo po petit-vrs*b-5e tiskano t-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kx. vsabj vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
UredsiStro
se nahaja v Gosposki nlioi St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahajalv Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr; na levo v tiskarni. """'    Naročnino In oglaso je plačati loeo Clorlea.
Dopisi naj še poMljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v , delokrog uredništva, naj se posijajo le upr»TniStvu.
»PRIMOBIC«
izhaja neodvisno od «Sc5e» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
«So6a» in »Primorec* se prodajata v Gorioi v to« bakarni 8ohwarz v Šolski ulici {n Jellersitz V
-----------          ------           -------                                                   Nunski ulici:-—v Trstuv^tobatarai LaT«ir5i5 m"
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«    Dr. K. Lavril     trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
>Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
„V strahu božjem in v gojitvi pokorščine do posvetne oblasti!11
, Prismojenem* se zopet tresejo posve-čeae hiaCice. Ves je iz sebe, in sam ne ve, kaj bi rekel, da bi več zaleglo. Par shodov socialnih demokratov v Vipavski dolini ga je spravilo ob zadnji košček pameti, tako, da sedaj kriči in se zvija kakor kak stekel der-vis. Soeijalni demokratje, učitelji, strah božji, pokorščina do posvetne oblasti, božja oblast, mladi hudodelniki itd. itd.; kar hbralu si pije iz svojih širokih ust take klice brez vsake logične vezi, brez vsakega resnega premisleka.
Kdor je čital v »Prismojencu* od četrtku uvodni članek, bi si moral misliti, da se godijo strašne reči po naših ljudskih šolah, ako bi ne poznal petelinov, ki zavijajo in hinavsko lažejo ter pojejo, polni skomin, zopet enkrat pesem o »verski" šoli. Kolčese jim po nekdanjih .lcpih časih*, in kadar je govoru kje o učiteljih in šoli, vskipi v njih vselej jeza, in velik tok iste odvedejo potem v nečedne »Prismojenčeve* predale. Tu bruhajo, pihajo kakor gadje, in lažejo, no, lažejo tako, kakor pač lažejo politikujoči farji. Nikjeri v deželi ne vidimo strahu, da bi vrgli danes ali jutri B^ga iz šole ter zapodili posvečenega veroučitelja (čeprav se dobijo taki, glede1 katerih bi bilo bolje, da ne hodijo v šolo I), in vendar tak krik in vik po »Prismojencu*!
To storijo vse skomine po nekdanjih časih in pa želja, da bi se vrnili. — Strah božji mora biti v šoli in pa pokorščine do posvetne oblasti se morajo učiti. »Ako vržejo duhovnika iz šole, ne pojde sam, ž njim pojde vsaka svetno oblast piedstavljajoča oseba. Edini še, ki vzdržuje pri poduku mladine z božjo oblastjo tudi svetno, še tega vrzite ven! Satna veda, znanost nas ne bo rešila pred družabno anarhijo. Lep vzgled, duha pobožnosti in nravnega reda, tega manjka !* Tako in jednako piše člankar v »Prismojencu".
V naši politikujoči duhovščini tiči velik srd do ljudske šole, kakoršna je sedaj, in pa do učiteljstva. Ta srd izvira pa edinole iz te okoliščine, da  farovški gospodje  ne gospo-
darijo absolutno v šoli. Ako bi bili oni voditelji šol ter bi odločevali, kaj naj se uči in kaj ne, ter bi bili učitelji njihovi ponižni hlapci, s katerimi bi delali, kakor bi hoteli, potem pa bi bila taka šola dobra, izvrstna, in učiteljstvo bi bilo uzorno.
Tako bi radi imeli in nič drugače. Vse drugo, kar čvečejo o sedanji šoli, kakor da je brez zdrave podlage in dobrega poduka, in cel6 podtikanje, da daje mlade hu-dodelnike, dočim je znano, da rodijo take v glavnem le druga zla v človeški družbi, zlasti po mestih, je le izliv podlih duš in nesramno obrekovanje. Ne nazaj, ampak naprej moramo s šolo in sicer tako naprej, da ne pride nikdar več v klerikalne kremplje ter da se odžene od šole še ves tisti vpliv klerikalcev, katerega imajo še doslej, ker je dobri šoli škodljiv in vsakemu vspešnemu poduku nevaren.
Dandanašnji imajo klerikalci še velik vpliv na šolo in šolsko oblast. Šolske oblasti se dajo le še preveč terorizirati od klerikalcev in preveč važnosti polagajo na perfidno zahrbtne ovadbe nasproti učiteljstvu, celo v slučajih, ko se pokaže vsa nagota take ovadbe. Ako se zljubi kakemu vseh dobrot polnemu vikarju ali župniku denuncirati učitelja na podlagi izmišljotine ali izpovedi kake klepe-tave lažnjivke, pa je ogenj v strehu. Ubogega učitelja klestijo in pestijo, črni podlež se pa smeje v farovžu ob litru rujnega vina in mastni pečenki! To je seveda delovanje za pravi blagor šole!! Tako vcepljajo učiteljstvu strah božji. Kar se pa tiče veronauka, j e splošno znano, da gospodje nunci strašno zanemarjajo ta svoj pouk. Ako bi postopali razmerno tako učitelji, potem bi bile ljudske šole več nego pol leta zdržema zaprte I Kadar jim kaže, govorijo o strahu božjem, v resnici pa jim je strah božji deveta briga. Drugače bi pač vršili redno svojo dolžnost ter hodili v šolo v vseh za nje odločenih urah vcepljat mladini strah božji v srco!
Pa kako bi radi vcepljali v mladino strah božji? Pravijo, da imajo božjo oblast in ri.< vzdržujejo z božjo oblastjo tudi svetno. Strah božji mora biti v šoli in pa pokorščina do posvetne oblasti... Ali ste jih slišali, kako
pojejo ti božji ptički? Božjo in posvetno oblast hočejo imeti! Da vzdržujejo z božjo oblastjo tudi svetno... to je smešna fraza, iz katere evcw le• njihova želja po absolutnem gospodarstvu v šoli. Naloga duhovnika je v šoli poučevati v e r o n a-uk, vršiti tam v tem oziru svojo dolžnost, drugega pa nič. V nobeni drugi dotiki ne sme stati duhovnik s šolo, zlasti pa ne sedeti v šolskih svetih, kjer svoje glasove in vpliv porabljajo največ le v »kodo šole in v hujskanje proti učiteljem. Prav v zadnjih letih smo videli v celi naši deželi najgršo gonjo proti učiteljstvu in šoli. Tisti, ki »združujejo božjo in posvetno oblast*, so gibali in gibali, podtikali in denuneirali, da se je moralo vragu studiti, ali kaj so dosegli ? R e č i moramo, da je izšlo iz tega najgršega boja učiteljstvo in šola prav Častno. Posvečeni podleži so ostali umazani in so dobili po zobeh, da jih še sedaj bolijo — odtod ta ponovni vik in krik proti šoli in učiteljstvu, odtod zdihovaiijo kaj bo, in odtod tiste solze gnjeva, katere pretakajo po »Prismojencu*.
Nočemo morda s tem povzdigovati sedanjo ljudsko šolo do nezaslužene višine, ker vemo, da se mora še v marsičem spo-polniti ter tudi kaj p r e d r u g a č i t i, pa tudi nočemo braniti s tem učiteljstva. Povedali smo le to z našega stališča, kar se nam je zdelo primerno, ker se ne strinjamo s tistim klicem po, »strahu božjem* in po »pouku pokorščine do posvetne oblasti*. To ni naloga šole! Duhovniki naj ostanejo s svojim »strahom* doma, ter naj živijo v strahu božjem in dajejo dobre zglede povsodi tam, kjer je njim treba, kjer pa po navadi tega ni, v šoli imajo učiti po predpisih le vero* nauk, to je njihov delokrog. Tam ni treba nič »strašiti*!' Kdor straši, ta ni prijatelj mladine. Zato s strahovi ven iz šole!
Pa tudi posvetno oblast hočejo imeti! Lejte jih! Še tega jim manjka in tičjega mleka, potem imajo vse! Da, prav na to stran se trudijo z vsemi svojimi močmi. Posvetna oblast, to bi bilo nekaj za nje! Po tej jim tečejo sline. Potem bi učili ljudi strah božji in pa pokorščine do posvetne oblasti!! Tega  strahu je  v našem ljudstvu še veliko
preveč, pa tudi prepokorni so hrbtiči našega ljudstva na sploh preveč. Ta stra.; pred farovškimi politikujoCimi gospodi, ki hočejo imeti vse pod svojo komando, se mora prav odpraviti iz ljudstva, kakor tudi vsaka pretirana servilnost. Pokorščine oblastim, k a r j e p r a v, ali s slepo pokorščino in s strahom božjim, kakoršen hočejo obdržati in še povečati klerikalci, ven i 7. na Se ga ljudstva!
Mi stremimo po napredku. Napredek pa je mogoč le pri narodu, ki se ne straši ter ne misli lenapokor-š č i n o. Narodi, ki živijo v »strahu božjem" ter se krivijo »pokorščine do posvetne oblasti*, taki narodi so določeni za — smrt! Mi pa hočemo živeti, zato pa se moramo boriti za dobro neodvisno Šolo in neodvisno, samostojno podprto učiteljstvo.
S takimi ljudmi, kakor je člankar v »Prismojencu", pa ven iz šole, ven % njimi, ker taki ljudje so škodljivci našega naroda, katerega hočejo vprefti v jarem brezpogojno pokorščine do duhovske in svetne gospode, ki naj vlada nad njim. Niti ganiti no bi smel človek, ampak le strah božji bi ga moral spreletavati in pa slepa pokorščina. Proč s takimi ljudmi!!
Končno svetujemo še člankarju v »Pris-mojencu*, naj poskrb', da spreleti njegove tovariše v vinogradu Gospodovem strah božji in pa toliko pokorščine do oblasti, da bodo redno vršili svoje dolžnost v šoli, ter izven nje dajali dobre vzglede in živeli po nravnem redu, predno zopet piše o šoli in učiteljstvu ter začne z nova pridigati o dobrih vzgledih in nravnem redu. Le najprvo pred svojim pragom!
V obrambo.
(Iz u&t. krogov.) H. Zdaj hočem zavrniti še nekatera izvajanja  nasprotnikova, ker so deloma neresnične  izmišljotine,   deloma   celo   hudobna podtikanja.
Pred vsem   to:   učitelji  so prišli na shod, ne hujskat, marveč da odkrijejo svojo
Trije mušketirji. |
Napisal AIexandre Dumas.                I
Drugi del.                    Me.)
D'Artagnan se ji približa galantno kakor vedno. Ona napne vse sile, da bi ga vsprejela prijazno, toda nikdar niso postavile na laž neprijaznejše poteze Iju-beznivejšega smehljaja.
Na   d' Artagnanovo    vprašanje,   kako   ji   je, odgovori:
»Slabo, zelo slabo.«
* Toda potem vas nadlegujem,« pravi d'Artagnan ; >vsekakor vam je treba miru, in jaz se oddaljim.«
,e,« pravi miladv; »nasprotno, ostanite, gospod d'Artagnan; vaša ljubezniva družba me razvedri.«
»O, o,« misli dArtagnan, »nikdar ni bila tako prijazna, čuvajmo se!«
Miladv si navzame kar najprijaznejši obraz in napravi zabavo kar mogoče mikavno. Zajedno je dala mrzlica, ki jo je zapustila za trenotek, očem blesk, licem barvo, ustnam karmin. Pred d'Artagnanom vstane zopet Cirka, ki ga je že zapletla v svoje Čudodelne mreže. Ljubezen, ki jo je imel za ugaslo in ki je le zaspala, se vzbudi v njegovem srcu vnovič. Miladv še nasmehne, in d'Artagnan začuti, da bi se vrgel za ta smehljaj v pogubljenje.
Za hip začuti nekaj, kakor očitanje vesti.
Počasi postane miladv zaupljivejša ter vpraša d'Artagnana, Če ima ljubico.
»Ah,« race d'Artagnan z najsentimentalnejšim j obrazom, ki ga more napraviti, »ali morete biti tako neusmiljeni, da zastavite meni tako vprašanje, meni, ki diham in čutim le za vas, odkar sem vas videl prvič!«
Na    miladvnih    ustnicah   zaigra   nenavaden smehljaj.
»Torej me ljubite?« pravi.
»Ali vam moram to šele povedati, ali niste opazili tega že davno?«
»Gotovo; toda znano vam je: čim ponosnejša so srca, tim težje jih je osvojiti.«
»O, težav se ne bojim,« pravi d'Artagnan; >stra-šim se samo nemožnostij.«
»Resnični ljubezni ni ničesar nemogočega,« pravi miladv.
»Ničesar, madame ?«
»Ničesar,« odvrne miladv.
»Vraga,« pomisli d'Artagnan, »list se je obrnil. Ali se je vetrnjaška ženska zaljubila v me *n je naklonjena, dati mi podoben safir, kakor mi ga je dala zadnji za Wardesa ?«
IVArtagnan primakne svoj stol k miladvnemu.
»A^glejva,« pravi ona, »kaj bi storili vi, da dokažete ljubezen, o kateri govorite?«
»Vse, kar bi se zahtevalo od mene. Zapovejte, in pripravljen sem.«
»Na vse?«
»Na vse!« vsklikne d'Artagnan, vedoč že naprej da se s tako obljubo ne izpostavlja nikaki veliki nevarnosti.«
»No, torej se nekoliko pomeniva,« pravi milady in primakne svoj stol bližje k d'Artagnanovemu.
»Poslušam vas, madame,« pravi ta.
Miladv prekine svoj pogovor za trenotek boječe in neodločno. Nato se zazdi, da se je odločila, na kar reče:
»Nekega sovražnika imam.«
»Vi, madame!« vsklikne d'Artagnan ter se pokaže presenečega. »Ali je mogoče, moj Bog, lepa in dobra, kakor ste vi!«
»Smrtnega sovražnika!«
»Res ?«
»Sovražnika, ki me je razžalil tako globoko, da se bijo med njim in menoj boj na življenje in smrt. Ali morem računiti na vas, kakor na svojega zaveznika?«
D'Artagnan spozna takoj, kam hoče priti maščevanja željna kreatura.
»Morete, madame,« pravi navdušeno; »moja roka in moje življenje je tako vaše, kakor moja ljubezen.«
»No,« pravi miladv, »ker ste prav tako visoko-dušni kakor ljubeznivi...«
Tu prekine.
»Torej?« vpraša d'Artagnan.
»Torej,« odvrne miladv po hipnem molku, »prenehajte od danes naprej govoriti o nemožnosti.
»Ne umorite me z mojo srečo,« vsklikne dArtagnan, pade na kolena in poljublja roke, katere mu ona prepusti.                 *
»Maščuj me nad tem ničvrednim Wardesom,« za
bedo ljudstvu, da bode vedelo, kako se postopa z nami. — Besede, katere podtika tovarišu Mož i ni, so zlobna izmišljotina. Mo-žina more dokazati in je izjavil na svojo moško besedo, da pri onem shodu sploh ni govoril. Na shodu pa, ki se je vršil nekaj tednov prej, je — ravno nasprotno od tega, Cesar ga dolži dopisnik— jasno povedal, da uCitelj ne more biti ud soe. dem. organizacije radi načel, da pa čuti uCiteljstvo simpatije do trpečega delavstva, ker smo učitelji tudi trpini,* zato privošči uCiteljstvo delal-cem vsako zboljšanje, katero si pribori. — To je paC vse kaj drugega nego očitanja, katera predbaciva Clankar. Sicer je res, da se učitelji, navzoči pri shodu, niso Čutili poklicane zagovarjati razno gospodo, n. pr. poslance, katere je napadal Kopač. Toda res pa je tudi, da se nikakor niso strinjali % vsem, kar je govoril, ter niso dali povoda, da bi jih mogel kdo prištevati soc. demokratom.
Kdor to dela, hujska ljudstvo proti uCiteljstvo. To pa je zloba, ki kaže sovraštvo do vsega učiteljskega stanu. Članki so imeli oCiten namen, ovajati uCiteljstvo oblastim ter hujskati nevedne Citatelje proti uCiteljstvu. Zato pridiguje clankar o rušenju božje in posvetne oblasti in spravlja uCiteljstvo s tem v dotiko tako, da je nerazsoden Citatelj prepričan; uCiteljstvo ruši oblasti, podira prestole in oltarje!
Gospod dopisniki Mi vemo pozitivno,da ste katoliški duhovnik. Kako se zlaga z vašo vestjo tako skrajno zlobno hujskanje in krivično obdolževanje celega stanu? Najgršepa se je dopisnik zaletel v uCiteljstvo s sledečimi besedami: .Politična zrelost in poštenost liberalnih učiteljev je pa znana vsem, ki zadnja leta opazujejo borbo za zvišanje učiteljskihplaC. .Kdor nam plače poviša, tisti nas ima, to je njih geslo".
Te besede, gospod dopisnik, so nesramno obrekovanje. UCiteljstvo se ne odmakne ni za las od svojega prepričanja, niti če mu obljubite in daste ne* vem kakšne plaCe. Istina pa je, da bi vaša stranka rada kaj vrgla uCiteljstvu, Cebi se to hotelo .vreči" na vašo stran. Saj se je izrazil neki vaših prvakov, da bi učitelji že davno imeli plače povišane, Ce bi »Sli z nami*. Toda vedite, da je uCiteljstvo toliko znaCajno, da raje trpi, nego bi prodajno svoja načela.
Nismo fanatiki, kakoršnih je le premnogo na vaši strani, radi bi delovali složno v blagor narodu, a s takimi ljudmi ni mogoče govoriti.
G. dopisnik! Apelujem na vašo čast in na vašo vest, da popravite krivice, ki ste jih napravili vsemu stanu v svojih člankih.
Uredništvi listov pa, ki sta prinesli omenjena članka, prosim da ponatisneta odgovor, ker namenoma pač nočeta delati nikomur krivice. Pot poštenosti in zmernosti pa je edina pot k zboljšanju naših medsebojnih odnošajev.
Dopisi.
Is Doberdoba. — Slavno uredništvo ,SoCe" v Gorici. Sklicujoč se na paragraf 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na dopis, objavljen pod zaglavjem ,Iz Doberdoba," v štev. 6. Vašega lista z dne 20. januarja 1904, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi Črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da bi bili naši možakarji (kakor jih imenujete) pred 18. leti k meni v Komen prinesli fasijo iz leta 1817, in da bi se bil jaz še-le potem odloČil za Doberdob, ko so mi odloČili toliko iti toliko ajde, sena, pšenice, jeCmena itd. Res pa je, da sem imel takrat dekret že v rokah, in da se nisem inogel veC branith sedanjegavikarijata* za-J katerega nisem nikdar prosil. Ni res, da sem stavil pogoje in se še-le potem vdal, da pridem, ko so obljubili za dve tedenski maši na leto 124 gld. Ees pa je, da so se izrazili sami, da so sklenili že predniku dajati to j svoto v dveh obrokih na leto v ta namen, in da bodo to tudi nadaljevali. O kakem povišanju >lace iz verskega zaklada ni bilo ni-kakega tovora. Ni res, da bi bil faz potegnil nekaj denarja iz verskega zaklada za mojega prednika. Ni res, da bi bil jaz potem še tako dober, da bi bil zahteval od starešinstva še zanaprej 124 gld.; res pa je, da sem rekel, da Ce hočejo vsled sklepa starešinstva z dne 8. novembra 1885. od mene, da raašujem po dve sv. maši na teden, da naj tudi oni spolnujejo svoj sklep glede plačila. Ni res, da bi se bil glede opuščanja maš na razne naCine izgovarjal; res pa je marveč, da potem, ko sem m?3eval že nad tri četrtine leta vsled omenjenega sklepa, da sem tirjal določeno mi svoto za prvi obrok (t. j. za polovico leta), potem ko je že Četrt leta preteklo; toda takratni fcipan je plačilo odpovedal, in do danes podpisani še vedno ni prejel omenjene vsote za tri Četrtine leta, in na to sem povedal, da je s tem prenehala tudi moja dolžnost. V Doberdobu, dne 27. januarja 1904. A n t. B r a t i n a, vikarij.
Opomba uredništva. »Popravek" doberdobskega vikarija Bratine priobCujemo radi, ker imamo pri tem priliko, spregovoriti par besed. Predno smo pričeli priobCevati dopise iz Doberdoba, smo o tem govorili z g. dopisnikom, ki je povedal, kaj da bodo obsegali ti dopisi ter da slonijo na goli istini, in se more isto vsaki hip podpričati. Ljudstvo trpi, kakor se paC vidi iz omenjenih dopisov v „SoCi," prav zelo, in ker trpi, je hotelo dati duška svojemu trpljenju. To je storjeno v polni meri v teh dopisih! Da se oglasi na to vikar Bratina, smo vedeli že naprej, Lažnjivo .Obrambno društvo" v Ljubljani mu je. sestavilo .popravek." kakor je hotelo samo, on je le podpisal polo papirja in bianco. Koliko je dati na take popravke, to že dobro vedo naši Citatelji, saj smo prav mi razkrinkali tisto .Obrambno društvo," kako je lažnjivo in kako uči g. nunce lagati. V tisto vrsto spada tudi ta .popravek."   Ako nima
vikar Bratina boljih sredstev v svojo obrambo od Obrambnega društva, potem je že izgubljen.   Temu društvu se ne verjame niC,  in nič se ne more verjeti onim, ki se zatekajo pred okrilje istega....... Ako hoče g. dopisnik
kaj odgovoriti na popravek, slobodno mu.
Daatte m rane novice.
»Kažipot« po Ljubljani. —• Danes smo priložili to lepo delce veČini naročnikov; ostalim prihodnjič, ker radi včerajšnjega praznika je delo v knjigoveznici zaostalo.
»Slovanska knjižnica". — Prihodnji teden bosta dotiskani hkratu dve knjigi:
1. Povesti o Petra Velikem. Iz ruščine poslovenil prof. L S t e ki a s a v Zagrebu. Okoli 320 str.
% .Legijonarji". Drama v 4 dejanjih. Spisal Fran Govekar. — Ta drama je v Ljubljani pri premieri žela velik vspeh.
Obe knjigi dobe naročniki vkupno. Uverjeni smo, da jih bodo veseli.
Imenovanje. — Gospod Josip Mi-lovčič, deželnosodni svetnik v Gorici, je imenovan višjim deželnosodnira svetnikom v Trstu.
Zaroka. — Dne 22. jan, l. 1. se je zaročila g.ca Štefanija Fentler z g. dr. Ivanom S1 e j k o, c. kr. poštnim komisarjem v Trstu.
C. kr. kmetijska dražba r Gorici bode imel? prihodnji torek dne 9. t. m. lOVt v deželni dvorani (poleg velike ce r občni zbor. Poleg drugih zanimivih toCk je na dnevnem redu tudi volitev predsednika. Do sedaj je bil predsednik Pajer; kako je predsedoval, znano je našim citateljem. Nad slovenskim kmetom dvigal je vedno le palico. To palico je treba zlomiti, zato opozarjamo vse dane kmetijske družbe, naj se vdeleže prib. občnega zbora. Posebej pa še opominjamo one, ki niso dobili poleg belega povabila rudečega listka (izkaznice), naj poravnajo svoj dolg do konca leta 1903. vsaj ta teden in naj zahtevajo obenem izkaznico. Za letošnje leto je 3 mesece časa, da se udnina lahko plaCa. — Oni gospodje, ki so se prijavili slov. odbornikom lansko leto od meseca marca dalje, niso še sprejeti, zato ne bodo mogli k občnemu zboru*
Slovenska mladina v Gorici priredi v sredo dne 10. febr. t. 1. v veliki dvorani hotela .Central" kostumen venček, pri katerem bode sviral oddelek vojaške godbe tukajšnjega pešpolka št. 47. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina za osebo 2 K, za družino 5 K. Morebitni prebitek je namenjen v dobrodelni namen.
Toaleta: za dame kostumna ali plesna, za gospode salonska. Vstop k venčku imajo le vabljenci.
Smrtna kosa. — Dne 27. pr. m. so pokopali v Gorici g. Jožefa F a b i j a n a iz Kobdilja, ki je umrl v tukajšnji bolnišnici v 80 letu svoje starosti. Pokojnik je bil oče g. sodnika v Kobaridu.
V  nedeljo dne 31, pr. m. ob 5V8 zjutraj je umrl v Gorici g. Friderik Heren, oficijal južne železnice. Truplo ranjkega so prepeljali včeraj ob 28/4 na kolodvor in od tam v Ljubljano.
V  ponedelek popoludne so položili začasno v rakev na tukajšnjem pokopališču truplo Ernesta barona Sedlnickega, ki je umrl tu v soboto, star 63 let. Našli so mrtvega v postelji. Pokojni je bil šlezijski deželni in državni poslanec. Družina Sedlnickv biva v Gorici že dolgo Saša ter ima svojo vilo v ulici Usina.
Namest« venca umrlemu g. Miroslavu Heren-u, oficijalu južne železnice v Gorici, je daroval družbi sv. Cirila in Metoda g. prof. Ferd. Seidl 12 kron,
Nagloma je umrl 34 letni raarker v kavarni .Evropa" na Travniku Anton Del Piero. V soboto je prišel zjutraj v sluJ&o, pa se je čutil slabega. Ko so ga pripeljali domov, je umrl kmalu. Zadela ga je kap na srce.
Nestrpnost klerikalcev. — Med na« prednjaki je še najti brumnih dušic, ki menijo, da je raogoCe s klerikalci sodelovanje vsaj v takih rečeh, ki so splošne koristi brez strankarske primesi. — Da je taka sanja nespametna, evo zopet nov dokaz.
Novi .Knajpovec" gotovo ni liberalen list. Tendenca mu je pač taka, da nima s politiko niC skupnega, zdrav :> krepak pa bi bil rad vsakdo, klerikf»':c kakor liberalec.
Ljubljanski .Slovenec" nima nič proti takemu listu, — toda ker izhaja v isti tiskarni kakor .Soča", tedaj — proč ž njim! Tako škandalozna je gospoda okoli .Slovenca". — Vprašamo: Ali je potem sploh še v kaki reCi mogoče skupno delo s tako bando ?
O volitvah v trgovsko In obrtno zbornico tudi govori dopisnik-poslanec v 8. št. .Gorice", ko pere zamorce. Piše tako, kakor mu narekuje priložnost; zato trdi, da se je pokazalo, da so poskusi od slovenske strani, priti do zastopsta v tej zbornici, brez-vspešni za dogledni (!) Cas... in Gabršček jo dosegel s svojim postopanjem to, da so se Lahi stisnili skup ter izključili Slovence iz te korporacije... To je pisano tako zvitarsko, kakor more pisati le klerikalec. Da smo se pobrigali tudi za volitve v trgovsko in obrtno zbornico, to je le prav po vsaki zdravi pameti, da pa nismo prodrli, je kriv v glavnem volilni red, ki je sestavljen tako krivično, da bije v obraz pravici. Ako bi bil volilni red pravičen, potem bi bilo paC drugače, potem bi bili zastopani tudi Slovenci v tej zbornici, vrhu tega pa bi se morali bri-<•„». za te volitve vsi, kar se pa pri zadnjih vuatvah ni zgodilo! Klerikalci so metali celo polena pod noge, dasi je bila njihova dolžnost, pomagati, poseči v te volitve, da bi se bilo pokazalo na celi črti, kaj zmoremo. Pa naši klerikalci nimajo smisla za take reči. Dr. Gregorčič  in drugi so stali pred časom
mrmra miladv med zobmi, »in potem se te bodem že znala oprostiti, ti dvojni norec, ti živo mečevo rezilo!«
»Zdaj si se mi vrgla v naročje prostovoljno, do-5Im si me prej ponosno zaničevala, ti hinavska in nevarna ženska,c pravi d'Artagnan sam pri sebi. »In nato se hočem smejati nad teboj zajedno z onim, ki ga hc^eš umoriti po moji roki.«
D'Artagnan dvigne glavo.
»Pripravljen sem,« reče.
»Vi ste me torej razumeli, ljubi gospod d'Ar-tagnan ?« vpraša miladv.
»Jaz bi razumel vsak vaš pogled.«
»Torej bi mi posodili svojo roko, ki si je pridobila že slavno ime?«
»Na mestu.«]
»Toda kako bi vam morala jaz plačati tako uslugo?« pravi miladv; »jaz poznam zaljubljence; to so ljudje, ki za nič *r.M. ničesar ne store.«
»Znano vam je jedino, po čemur hrepenim,« odvrne d'Artagnan, »jedino, ki je vredno vas in mene.«
In neitoG jo pritisne k sebi.
Ona se mu komaj še upira.
»Samopiidnež« mu pravi smehljaje.
»Ah,« vsklikne d'Artagnan, omamljen po strasti, ki jo je znala vzbuditi v njegovem srcu ta ženska, »ah, moja sreča se mi zdi neverjetna, in ker se vedno bojim, da mi izgine kakor sen, bi jo rad kakorhitro mogoče izpremenil v resnico.«
»No, zaslužite torej to srečo«.
»Pripravljen, sem na vaše ukaze,« pravi d'Ar-tagnan.
»Ali je to čisto gotovo?« vpraša miladv v zadnjem dvomu.
»Imenujte me lopova, ki se je prcdrznil, izvabiti solze iz vaših lepih očij.«
«Kdo vam pravi, da sem jokala?« pravi ona.
»Zdi se mi tako.«
»Ženske, kakor sem jaz, ne jokajo,« pravi miladv.
»Tem boljše, vendar mi zdaj povejte, kako se imenuje.«
»Pomislite, da je njegovo ime vsa moja skrivnost.«
»Vendar moram jaz vedeti njegovo ime.«
»Da, potrebno je; na tem spoznajte, če vam zaupam I«
»Obsipate me z radostjo. Kako se imenuje?«
»Poznate ga.«
»Res?«
»Da.«
»Vendar ni to kateri mojih prijateljev?« je vprašal d'Artagnan, ter se kazal, kakor bi se obotavljal, da bi bila tem bolj prepričana o njegovi nevednosti.
»Ali bi si pomišljali, če bi bil to jeden izmed vaših prijateljev?« vsklikne miladv, in preteč blisk ji zabliska iz oči j.
»Ne, in če bi bil moj brat!« odvrne d'Artagnan, kakor da ga je obvladalo navdušenje.
Naš Gaskonec gre dalje brez skrbi, saj ve, kam gre.
»Vašo vdanost ljubim,« pravi miladv.
»Ah, ali ne ljubite ničesar drugega na meni?« vpraša d'Artagnan.
»Tudi vas ljubim, vas osebno,« pravi ona in mu stisne roko.
In pri žarečem »stiskanju spreleti d'Artagnana mraz, kakor A se bila prijela vsled dotikanja tudi njega ona mrzlica, ki je tresla miladv.
»Vi me ljubite, vi!« vsklikne. »O, da bi bilo to res, bi izgubil nad tem svojo pamet.«                          j
In objame jo z obema rokama. Ona ne odtegne
svojih ustnic njegovemu poljubu, dasi ga  sama  ne poljubi.
Ustnice so ji bile mrzle; d'Artagnanu je bilo, kakor da je poljubil kip.
Kljub temu je bil pijan veselja in razvnet vsled ljubezni. Bkoro je veroval v miladvno nežnočutnost, skoro je veroval v zločin gospoda Wardesa. Če bi bil Wardes v tem trenotku v njegovih rokah, bi ga bil ubil. —
Miladjr porabi priliko.
»Imenuje se...« reče.
»Grof Wardes, saj vem,« vsklikne d'Artagnan.
>In kako veste to ?« vpraša miladv ter ga prime za obe roki, dočim mu poskuša prodreti z očmi na dno njegovoga srca.
DArtagnan spozna, da se je dal premotiti in je ustrelil kozla.
»Povejte, povejte, povejte vendar t« ponavlja milady. »Od kod veste?«
»Od kod vem?« vpraša d'Artagnai..
»Da.«
Znano mi je, ker je Wardes včeraj v nekem salonu, v katerem sem bil tudi jaz, pokazal prstan, o katerem je rekel, da ga je dobil od vas.«
»Revše!« zakriči miladjr.
Kakor si je lahko misliti, vzbudi ta pridevek v d'Artagnanovem srcu odmev.
»Torej ?« nadaljuje ona.
»No, maščujem vas nad to revo,« odvrne d'Ar-tagnan, delajo se, kakor bi bil don Japhet d'Armenie,
»Hvala, moj vrli prijatelj!« vsklikne miladv. »In kdaj bodem maščevana?« j        »Jutri, takoj, kadar hočete.«
I                                  (Dalje pride.)
na tem stahšCu, da Slovenci sploh nimamo nič iskati v trgovski in obrtni zbornici, ud, ko je Slo za to, da se spremenijo volilni redi po tth zbornicah, je GregorCiC spremenil svoje nazore, ali prehitel ga je razkol, in sedaj stojijo klerikalci zopet na tem stališču, da nimamo nič iskati v trgovski in obrtni zbornici. Nagajati znajo, nagajati, o trgovcih pišejo, da cigani jo — kdo, more potem iskati sploh pri takih ljudeh kake zaščite obrti in trgovine?
Najperfidnejše v tem je pisava, da je Gabršček dosegel s svojim postopanjem to, da so se Lahi stisnili skup ter izključili Jglo-vence iz te korporacije. Lahi so se stisnili skup že poprej, »narodno vodstvo* je k teran molčalo ter se ni maralo truditi sploh niC pri prememhT volilnega reda fh pri volitvah, marveč je imelo takrat polne roke dela z demmcijacijami in tožbami ter s pobijanjem naprednjakov, in pa zveza Pajer-Gre^orCiC je že držala, Gabršček pa se je z drugimi pobrigal za volitve tačas, ko je bilo treba, kar je storil te prav. Klerikalci so bili v tem vprašanju popolnoma pasivni ter so pokazali, da nimajo smisla za napredek naše obrti in trgovine, ter da ..iCejo niC storiti, na Čemur bi se zidalo za bodočnost. Niti z mezincem niso ganili na dobro glede trg. in obrtne zbornice, ko je bii cas za to —- ali sedaj pa ima dopisnik-poslanec drzno Celo norčevati se iz naše akcije ob volitvah ter zaletavati se v g. Gabrščeka, ki se je z drugimi potrudil za te volitve, kakor zahteva naša narodna dolžnost. Vidi se vedno bolj, kako naravnost norce brijejo z našimi vitalnimi interesi možje take vrste, kakor je dopisnik v »Gorici*. Nikake resne volje nimajo za naš vsestranski boj, pač pa so drzni tako, da se zaletavajo v one, ki se postavljajo v tak boj, ter jih hočejo snesiti. Kaj zaslužijo taki ljudje? Oni dopisnik govori večkrat o pasjem biču, najbrže zato, ker čuti, kako ga je potrdben!
Merijo po svojem braču. — Ker gospodje okoli .Gorice* lažejo in si izmišljujejo najrazličnejše reči, kadar jim tako kal.-, sodijo, da delajo tudi drugodi tako. Ali sodijo le po svojem braču. Dopisnik-poslanec v .Gorici* št. 9. se hoče norčevati s tem, da smo povedali, kako je imel neki naš deželni odbornik za norca veljavnega moža blizu Gorice ter kako sodijo veljaki na deželi o deželnih odbornikih, da namreč eden vč vsaj nekaj praktičnega za občine in kaže dobro voljo ter je poznat dober človek, ali oni drugi ni za nič. Ta-le „za nič* je onega .drugega* prav imenitno zadel. Mož ne ve, kaj reči na to, zategadel pa se je zatekel k braču ter pomeril po sebi. Ali, kakor vselej, se je zmotil tudi to pot. Mi si nismo * ssar izmislili, marveč so bile one besede govorjene tako, kakor so zapisane. To seveda ni všeč dopisniku-odborniku, zato hoče biti šaljiv, aH vsa šala je tako neslana, da se vidi na prvi hip, da hoče Z njo le zakriti zadrego in slabo vest.
Povedali smo tam nekaj, kar smo culi, pa povemo še marsikaj. Tako vse po vrsti! Mrene padajo z očij, ljudje gledajo in vidijo, kako so jo zavozili klerikalci na celi črti, zlasti pa v deželnem odboru.
Dopisnik-poslanec v .Gorici" zahaja pri tem, ko pere slov. dež. odbornike, pred vsem sebe, vedno na širša pota lažij. Drzne se reči, da smo mi dež. odbornike radi imenovanja Laha dež. inženirjem traktirali s pro-danci in izdajalci itd. To je grda laž, ati kaj mari klerikalcu za laž. Jedna več, ali manj, mu je vse eno. Res je le to, da smo povedali, da je bilo ono imenovanje prvi poskus, kako pojde z importom laških uradnikov v dež. odbor. Šlo je gladko in od takrat dalje gre vedno gladkeje. Slov. odborniki so povsem molčali in niso zahtevali ničesar, niti tega, da bi se naučil slovenski quel poeco, che occorre. ?se drugo pridevlje dop. k temu imenovanju le radi tega, da bi se lažje opral. Ali črn je tako, kakor poprej. V t o 1 a ž bo mu povemo, da razkrijemo tudi, kako malo srca ima do slovenskih uradnikov in kompe-tentov, kako pa se peha za ljudi druge narodnosti. To bo nov škandal!
Zakaj se je pravzaprav oglasil! — Dolgo časa je molčal, slednjič pa se je le oglasil. Sicer so njegovi glasovi neubrani, ne ovržujejo niti besede tega, kar se je očitalo, lovi se okoli s frazami ter slepomiši okoli re*ij, ki ne prihajajo v prvi vrsti v poštev, ali govori le! Toda kaj ga je zbudilo ? Prestrašil se je, ko je začul klic po — odstopu 1 Prej je molčal, ali kakorhitro se je začulo sem z dežele, da utegne nastati vihar, ki bi
primoral .zastopnike ljudstva*, da bi odsto- j pili — se je pa oglasil. Odstopiti pa ne! I Svitle kronice so tako lepe in tako lepo žvenketajo po žepih, — oh, odstopiti pa ne. Saj ima še premalo. Še en tisoč bi se hotelo — je rekel nekje — potem bi jih bilo šest. Oh, ta žep! Za žep se že splača oglašati se... In zato se je oglasili
' %%Prlm1WfiiM 'OTftBtr* v ""^Stovencu8, pribežališču lažnjivcev, čudovito hitro napreduje v lažeh in falotstvu. Citatelji vedo, kaj nam je podtaknil glede Koroške Bele, ali noče preklicati tega, marveC le naprej podtika in zbada, tako da se nam revše že smili. Zadnjic enkrat smo rekli, da smo pripravljeni takoj povedati svoje mnenje o tisti .zvezi* na Kranjskem, le pove naj, i kedaj smo pisali o Koroški Beli ono, kar nam je podtaknil. Ali kaj pravi na to ,no-vičar*? Pravi, da je .SoCa* rekla, da ne mara pisati o oni »zvezi* l Tu jo imate .katoliško* šemo!.,..
Pa nekoliko se je vrezal ta .novičar*. V neki drugi notici pravi, da slabših časnikarjev sploh ni, kakor so goriški časnikarji... Mi smo se smejali, ali gg. Suholazec in dr. Pavlica ste bila baje tako huda, da se je bilo bati, da skočita iz kože. Novičarju pa že povesta svoje mnenje, saj ga imata blizu! Pa tudi res ni lupo, tako  v nič devati pobožne
.katoliške*  časnikarje na Goriškem!.....No,
na sploh pa je ', Primorski noviCar* na .Slo-venčevem" smetišču najboljši »novičar*, ker .tako, ker on, menda ne laže nikdo izmed njih! -—
Pri Aveah se je pripetila velika nesreča pri gradbi na novi železnici. V tunelu je ena mina udarila nazaj, da je vrglo kamenje v zrak ter se je utrgala zemlja. Poškodovanih je 6, 1 mrtev. Vse je bilo tako hitro, da ni bila mogoča nikaka pomoč.
Županom v Tomaju ni izvoljen gosp. Vran, kakor smo povedali v št. 8., marveC dne 23. pr. m, sploh ni bilo volitve starešinstva. Zgodilo pa se je tisti dan nekaj, o Čemur bomo še govorili. Storili so se že potrebni koraki, da mistiflkator ne odide zasluženi kazni.
Obesil se Je v Št. Andrežu 51 let stari Jožef Marusič. Marušič je bil delaven in priden mož, živel pa je v nesrečnem zakonu z drugo ženo, dočim je bii s prvo srečen. Večne nevšečnosti v družini so gnale moža v smrt.
Plesni Tonček na Krlžadl. Ta venček se bo vršil v soboto 6. t. m. v zaprtih prostorih g. Kocijančiča. Med plesnimi točkami poje pevski zbor iz Hruševlja. Čisti dobiček je namenjen za siromašne šolske otroke iz Neblega, zato se preplačilom ne stavijo meje.
Bralno In pevsko društvo »Slavec* t Kožbani priredi v nedeljo dne 7. febru-varja 1904. veselico. Vapored: 1. Nagovor predsednika. 2. .Poziv k petju", poje mešan zbor. 3. Dramatična igra .Dobrodošli! Kdaj pojdete domov*. 4. .Nazaj v planinski raj«, mešan zbor. 5. Deklamacija .V pepelnični noči*. 6. .Pogovor z domom*, mešan zbor. 7. Dramatična igra .Mesalina*. 8. .Na planine*, poje mešan zbor. 9. Srečkanje. Med vsako posamezno točko svira orkester. Po veselici prosta zabava s plesom. Vstopnina za gospode 2 K. Pričetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 60 vin, sedeži 20 vin. več. V slučaju slabega vremena se veselica odloži na prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi uljudno vabi — r.ibor.
Mirenskl rodoljubi prirede v soboto 6. t. m. v krčmi g. Budihne veselico s petjem in plesom. ZaCetek ob 7. zvečer.
Francoska dozerterja. —- V Červi-njanu so prijeli 31. pr. m. dva francoska begunca, po imenih H. Mosse iz Pitre in Leone Viviev iz Toulona, ki sta zbežala od svojih polkov. Privedli so jih k okrajnemu glavarstvu v Gradišču, kjer so jih djali v zapor, da poiščejo informacij od francoskih obkstij.
Službi državnopravdnlšklh fnnkcl-Jonarjev sti razpisani na okrajnih sodiščih v Kanalu in Kobaridu. Letna nagrada za Kanal 180 K, za Kobarid 100 K. Prošnje je uloziti do 29. februvarja c. kr. državnemu pravdništvu v Gorici.
V odbor .Čitalnice* na Ponikvah so bili izvoljeni: Predsednik Franc Štrukelj, podpredsednik Miha Laharnar, tajnik Ivan Špik, blagajnik Ivan Kobal, odbornika Franc Laharnar in Hvala Mohor, namestnika, Franc Rijavec in Mlin Franc, nadzornika Jurij Laharnar in Rijfe^c Ivan.
Vabilo k družbi sv. Mohorja. — Odbor družbe sv. Mohorja v Celovcu stopa zopet pred Slovence in Slovenke s prijaznim vabilom, naj v eira največjem številu pristopijo naši družbi. — Že koledar za 1. 1904. je obširneje označil knjige, ki jihprejrao naši člani za letošnje leto, in ki so te-le: 1. »Zgodbe sv. pisma*. XI. snopič. Spisal dr, Janez Ev, K»ek. — 2. »Lur*šLa'ma"tf božja*. Šmarnice in molitvenik. Spisal Janez Godec. — 3. .Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878*. Spisal Jernej pl. Andrejka. — Ob 25-letnici bosenske zasedbe je gosp. pl. Andrejka, c. in kr. ritmojster cesarske straže na Dunaju, napisal lepo knjigo, ki bo drag spomin onim, ki so se 1. 1878. udeleževali bojev na našem slovanskem jugu, a zelo zanimiva in podučna vsem bralcem. Knjiga je okrajna z mnogimi, večinoma izvirnimi podobami, risbami itd., ki bodo gotovo vzbudile splošno zanimanje. Letos izide prvi del, drugi sledi prihodnje leto! 4. .Lisica Zvitorepka*. Učitelj Jos. Brinar je zbral živalske pravljice o lisiei-zvitorepki v celotno knjigo, ki je na« menjena v prvi vrsti odrasti! mladini, a bode ugajala tudi drugim bralcem. 5. .Bodi svoje sreče kovač" je naslov knjigi župnika Jurija Trunk-a, ki je zbral obilico naukov prav za vsakdanje življenje, učeč, kako najdemo pot do časne sreče. 6. Koledar z k 1. 1905. bode po možnosti zopet raznovrsten in zanimiv. To je torej letošnji naš književni dar. Knjige bodo gotovo zadovoljile vsakogar in zato iskreno vabimo, da da se čim največ udov vpiše v družbo.
Odbor.
Razgled po svetu.
Iz hrvatskega sabora. — Sedaj zboruje hrvatski sabor in sicer razpravljajo o proračunu. Tim povodom je govoril (udi dr. Mažuranič, in sicer prav pomembno. V svojih izvajanjih je naglašal, da odklanja proračun iz razlogov, ki so jih naveH že drugi opozicijonalni govorniki. Tudi v krogih sa-borake večine se je jelo daniti, da se smatra državnopravni položaj za tako ugoden, kakor nekdaj. To je sicer vesel pojav, a je tudi znak, da preti Hrvatski poguba. Govorniki večine so.naglašali, da je nagodba rešitev za Hrvatsko in da Madjari pošteno mislijo z nagodbo. To pa ni res. Madjari so sklenili nagodbo, ker so uvideli, da potrebujejo morja. Oni hočejo prosto pot do morja, zato so bili sprva za nagodbo, sedaj pa delujejo na to, da Hrvate popolnoma izklonijo, da jim ne bodo več zapirali pota do moja. Obstanek naroda je v nevarnosti. Madjari so na tihem že pričeli boj in v kratkem mora priti do konflikta med njimi in Hrvati. Ta konflik se naj pospeši, da se bo neizogiben boj dobo-jeval, dokler še ne bo hrvatski narod vsled napačne vladne politike preveč oslabel.
Tlsza proti obstrukcljl. — Ker v ogrskem parlamentu divja neprestano naprej obstrukcija, je podal ministerski predsednik načrt, po katerem bi se onemogočila obstrukcija. Tiszov načrt proti obstrukciji obstoji v tem, da se spremeni opravilnik, a to le v enem paragrafu, ki bi določal, da je glasovanje po imenih dopustno le pri zakonskih načrtih; nadalje bo zbornica vsak dan določila, kdaj in kako dolgo naj trajajo seje. Na ta način bo mogoče imeti tudi nepretrgane seje po več dni.
Trgovinska pogodba z Nemčijo. — Dne 30. pr. m. se je zbrala na Dunaju carinska konferenca avstro-ogerskih delegatov z nalogo, pripraviti vse potrebno za pričetek pogajanj z Nemčijo glede trgovinske pogodbe. Ker Nemčija še ni pri kraju s trgovinsko pogodbo z Italijo in Švico, začno pogajanja z Avstrijo koncem tega meseca ali v začetku marca, in sicer v ^erolinu. Avstrijo bo zastopal dr. Stibral, Ogrsko pa ministerski svetnik Biro. Ako se do tega časa ne reši parlamentarnim potom carinski tarif, potem ne bo pravih pogajanj, marveC le razgovor.
Sranjskl del. »bor. — Te dni je krožila po listih govorica, da misli vlada razpustiti deželni zbor kranjski. .Slov. Narod* pa je prejel brzojavko z Dunaja, da je ta govorica popolnoma nesnovana.
Idrijski župan odstopil. — Idrijski župan gospod Dragotin Lapajne je dne 28. pr, m. odložil to častno mesto.
Delavstvo t Trstu namerava tudi letos proslaviti 14. dan t. m, kot drugo obletnico v spomin padlih žrtev povodom znanih nemirov.
Smrt najstarejšega avstrijskega generala. — V Badenu je umrl te dni umi-rovljeni general-major Avgust Muller pl. Wan-dau v 93. letu svoje dobe. Umirovljeu je bil že 20 let.
.Zvezda* na Dunaju vabi k zabavnemu večeru, ki bo v nedeljo 7. t. m. v dvorani ,Zum Regensburgerhof*.
Pravda proti dr. Potočnjaku In Ko-ra$n? ki se je vršila v Zagrebu in o katere vzroku smo že obširneje poročali, je skon-Cala tako, da je bil dr. Potočnjak, ki je bil obtožen avktorstva brošure: .Kako se drži prosti varalica na banskoj stolici,* naperjena proti bivšemu banu Khuenu Hedervarvju — oproščen, KoraC pa je bil obsojen radi mnogih člankov v-14 dnevni zapor.------------
Najprlmernljt odgovor je dala občina kastavska novemu deželnemu glavarju za Istro, Ludoviku Rizziju, na njega samo italijansko pismo ob nastopu. Ker je novi deželni glavar, ta zaupnik c. k. vlade, pokazal s tem, da prezira jezik te občine in nje prebivalstva, a s tem tudi jezik veČine prebivalstva Istre, je občinski zastop kastavski sklonil enoglasno protest proti takemu postopanju, žalečemu najsveteja prava tega prebivalstva in prebivalstva pokrajine, ter je odloČil, da ne vsprejme na znanje onega dopisa.
Znamenito slorenska imsga na Koroškem. — Slovenska zmaga na občinskih volitvah v Št. Jakobu v Rožni dolini je bila "v vseh treh razredih velesijajna. Skupen izid je ta-le: V III, razredu jlovenskih glasov 205, nemških 48; v drugem slovenskih 51, nasprotnih 11, v prvem slovenskih 18, nasprotnih 8.
Ruska mesto. — Po najnovejši uradni statistiki o prebivalstvu ruskih mest ima Pe-terburg 1,534.000, Moskva 1,178.000, Varšava 756.000. Odesa 449.000, Lodz 351,000, Kiev 319.000, Riga 260.000, Harkov 197,000, Baku 179.000, Vilna 162.000, Tiflis 160,000, Taikont 156.000, Jokatarlnoslav 135.000, Ki-senev 125.000 in Rostov 120.000 prebivalcev.
Slovansko-laSkazveza! — Pod predsedstvom Ric. Garibaldija se je vršila seja 30. pr. m. v Milanu društva »Pro Triosto e Trento," ki se je bavila z vprašanjem, kako ubraniti Lahe v Avstriji pred pangermani-stiško nevarnostjo. Osnoval se je osrednji odbor, ki bode vodil agitacijo v Italiji. Predsednik je Garibaldi. Nato je bil banket, na katerem je govoril tudi urednik tržaškega .Jadrana,* Tresič Pavičič, ki je dejal, naj se Lahi in Slovani mej seboj ne napadajo, ampak naj združeni gredo proti skupnemu sovražniku. Tudi Garibaldi se je izjavil za slogo med Slovani 'in Italijani. »Pet. Vedomosti" priporočajo ustanoviti slovansko-laško zvezo, ki bi branila Jugoslovane pred germanizacijo. Rusija potrebuje močno Italijo, da se okrepč Jugoslovani.
T lahodnjl Afriki so se dvignili proti Nemcem, ki hočejo tam gospodariti, zamorci, tako zvani rod Hereros. Ti Hereros so veliki ljudje, dolgih rok, črni, ter se mažejo z neko mastjo, da Evropejcu ni mogoče prebiti v njihovi bližini. Nemci postopajo tam z njimi baje prekruto, zato so se vzdignili. ' Prišlo je že tuintam do malih bitek. Sedaj poročajo zopet, da so obkolili oddelek nemških vojakov, ki je zapustil Keetmanskoop. Vstaši so vojake strahovito mučili*na razte-zalnicah in jih naposled žive sežgali. Nekemu nemškemu častniku so vstaši porezali ude, iztaknili oči in ga pustili umreti na polju. Hereros so si zaprisegli, da bodo vsakega Nemca, katerega vjamejo, mučili na strahovit način. Nemci se skrivajo v svojih trdnjavah, pa pokrajini pa vladajo vstaši. Tri tedne je še treba, da nemški vojaki, ki so odposlan' iz Nemčije na pomoč, pridejo v središče vstaje. Cesar Viljem je brzojavil nemškim vojakom, naj s krepko roko zatro .predrzne vstaše." To se pa teško zgodi in če se tudi zgodi, treba bo zopet Nemcem desetletnega dela, predno popravijo ono, kar so jim že sedaj razdrli vstaši. O vstaji rodu Hereros je izvedela .Times*: Vstaško gibanje je že j dolgo na skrivnem tlelo. Vstaši so nabirali strejjivo. Nekaj glavarjev se je paC podvrglo nemškemu gospodstvu, a večina ga je prenašala z upornostjo. Vojna se more zavleči, ker je izključeno, da bi se bojevalo po evropskih pravilih. Nadporočnik Zulov poroča, da so se pri Okahandji Kafri združili z vstaši rodu Hereros. Zadnje dni sta se vršila dva huda spopada z vstaši. Kraj Okahandjo so so Nemci zasedli, izgubili več mož. Vstašev je bilo ubitih 20—25.
Išče se
kavarnarski praktikant,
vešč slovenskega, nemškega in italjan-
okega jezika.
Ponudbe na upravniitvo lista.
Anton Pečenko
Vrtna w.c* 8 - GORICA - Via GtedhMi 8 priporoča
literoavtaa ^^P »atlaških m izvlpnvsklh, «@8«I***.^*!"! furlanskih,        ^              irfaogi-anoir.
Dostava na dom in raapoiu> po ieitznlei na vsa fcfaie avalro - ogerske monarhije t sodili oa o« Utro» naprej. N* «ahte?o poi% tndi uxor«e.
Cm« »MM. PaMrttt« »••«•¦••
Nova hiša
k rila s ecmeulnimi pičlimi okoli ©M) m z železjem ograjen vrt, na vrtu kegljišče,2 in 180 m2 velika veranda. Gostilna in štacuna, nova stala za 6 goved ali konjev, 2 svinjaka, 100 m- prostora pod streho za drva, zemljišča da se lahko 4—5 goved redi in nasajenih je okoli 200 mladih drevesc, zraven nova žaga in mlin s štirimi kamni, tudi okrogla žaga (Zirkularsage), ena kamnita peč v kateri se speče ali skuha 5000 kg apna. Nadalje 2 kotla a 70 1 in vse pripravo za žgati žganje. Vse to je na prodaj, radi družinskih razmer in Sol«*. Več pove ustmeno ali pismeno posestnik Ivan Vulč 27. v Cezsoči pri Bovcu.
Zahtevate
moj ilustrovani cenik i vefi kakor 500 podebsml od ur, rlatlh, ire-bralh In murikallčalh predmetov, katerega poSttja zasteij in peitilie sreate
Hanns Konrad,
tvomica  ur   in   eksportna   hiša ¦••t it. «49.   - (ČeSko).
Kerševani & Čuk
v Gorici
i ulici Riva Castello štev. 4 fcoiee Haštelja.) Priporočata slavn. občinstvu  iz mesta in  z dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev In dvokoles Iz tovorne „Puch" ter drugih sistemov.
Sprejemava vsako popravo * i rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov.
Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z oziram na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev aH dvokoles točno in dovršeno.
Posojnjeva tudi dvokolesa.
l^arol praščil^,
pekovski mojster in   sladčičar v Gorici na Kornu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače z birmanec, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu z*? jnnopobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo pa jako zmernih cenah.
veiiKi požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi = = brizgalnioatni
nove sestave, koje od desne in levo strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
11 129 odlikovanj i I
Najboljša reklama
za  Ilirske testenine je fakt,  da jih shvenske
dežele konzumirajo ogromne množine, med tem jco so
drugo testenine nikakor niso mogle vdomačiti.
V Ameriko potujoči
naj se blagovolijo obrniti na
Agenturo Zwilchenbart
v  Bticnstt ali  Baslu (Švica)
HavVe - $e$ f 0*1*. Vožnja čez morje samo 6 dni.
•       Na vsako vprašanje daje se kretom poŠte in brezplačno odgovor in pojasnila.     J
Wf___________________"___________ef
Aromatična esenca (Mercantonio)
Spiritozna tekočina, izdelana iz destilacije aroraatiCnih alpskih zeljišč. Po dolgem raziska vanju je dokazano, da se isto vspesno in gotovo vporablja pbi, bljjevanju in ogadnostf, posebno v času nosečnosti, pri črevesnem trganju, glavobolu, živčnih in histeričnih boleznih ter obvaruje pred kolero.
Lekarna G, B, Pontoni
„Prl dveh zamorcih"  —  Gorica, Raštelj.
Važno za krojaške mojstre!
--------; Jagerndorfski fabrikati sukna
v največji izberi — čudovito v ceno. Blago  za  hlače,  jako lep, moderni izdelek
== razpošilja  ......
Rudolf Foukal v Jagerndorfo.
Pri naročanju uzorcev, prosim omenjati, ali se želi knjigo uzoreev ali ovitek v kartonu.
Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo.
Brizgalnlee za sadjlno drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga,
brlzgalnice (strealjke) za sadjino drevje z
»atanjko namerjeiio petroimešanico,
svetilnice na acetilen da se ulove leteči hrošči,
hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovočje s difsrencijalnim pritiskom, stroje za drobljenje, stiskalnice,
čisto nove mline za grozdje,
nove priprave proti peronospori In za žveplanje,
sesalke za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (trleure),  mlatilnlce, vitale (gopel) i. t. d.
razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah
Ig. Heller, Dunaj, II. Praterstrasse 4!.
Cenilntkt zastonj in franko.
Dopisuje se v vseh jezikih.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-ljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno In trpežno Izdelana stole, fote\ja, vrtne stole, grugalnike,
naslonjače Itd. Itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lega, poljubno
likano aH v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev in
gugalnlkov iz trstovlne. Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najražnovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
9»^ vzajemno zavarovalna banka v Pragri. Rezervat fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnino In kapltalljft: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nafie državo
Vi« pojasnil* daj« t
Generalni sestop v LJubljani, šegar pisarne so 7 lastnij bančaej hiši
Gospodskih ulicah štev, l^s.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne!
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
„Škrat".
Jedini slovenski humoristično-sati-ricni tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Lastni cinkograftčni zavod.
Izhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnina za vse leto 6 K, za Vi leta 3 E. Posamezne številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogled.