DECEMBER
16	S Kv. - Evzebij +
17	O Florijan
18	P Kv.-Oracijan +
19	S Kv.-NemezlJ +
20	N 4. Advontna
21	P Tomaž	g
22	T Servul
23	S Viktorija
24	C Adam in Eva +
25	P Božični dan
26	S Stefan
2" N Neif po Božiču"
28	P Nedolžni otroci
29	T Tobaž Kaut.
30	S Kolumba, dev.
VENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo; J}« vero in narod — ta pravico i» rernieo od boja d« zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Vi
CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI
IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 247.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 17. DECEMBRA _ THURSDAY, DECEMBER 17, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
V « © 9
Govor angleškega zun. ministra, iz katerega se razvidi izpremenjeno stališče Anglije, — Žigosanje Nemčije zaradi oboroževanja. — Svarilo, naj Nemčija in Italija ne upate na pridobitev španskega ozemlja.
London, Anglija. — Angleška politika se je pričela obračati proti obema fašističnima diktatorjema, Mussolini ju in Hitlerju, predvsem pa proti zadnjemu, in obenem postaja zopet bolj odkrito naklonjena Franciji in njenim zaveznicam. To se je jasno razvidelo iz govora, ki ga je imel v ponedeljek zunanji minister Eden, in ki je imel obliko nekakega predavanja.
Govornik, ki je brez dvoma izrazil mnenje oficijelne Anglije, kajti zaveda se, da mu njegova visoka služba ne dopušča, da bi na tako javen način izražal le svoje lastno mnenje o takih kočljivih vpra-šanjih, ker bi s tem zapletel celo vlado v komplikacije, je predvsem na Hitlerja naslovil ostro lekcijo v več ozirih. Ožigosal je zlasti kričanje Nemčije po "gospodarski pravičnosti," ko Nemčija zahteva, da se ji morajo dati ali kolonije,
POMOČ ŠPAN-SjUVLADl
Prihod novih čet tujezemskih komunistov.
PONOVITEV
NESREČE
Ponovna kolizija na naciulični železnici.
Chicago, III. — Na tukajšnji nadulični železnici je v torek prišlo ponovno do nesreče, ki je sličila tisti, katera se je pripetila 24. novembra,
Barcelona, Španija. _ Tu- a k sreči ni 'Z*Vzela tako tra" kajšnja vlada je v torek prG. ^^nega obsega. Neki Engle-
jela zopet znatno pomoč v !W00d vlak je med PostaJa™ moštvu iz tujezemstva. Prisne-|na 36' ln 38" cesti zavozil v lo je namreč 1500 prostovoli-jozadje JackSOn park vlaka" cev iz raznih držav, največ iz ,0ba vlaka sta bila le mal° za" Francije in iz Belgije. ' Mesto iSedena in temu se je pred" iim je priredilo viharen spre- !vsem zahvaliti> da nesreža jem in paradirali so po ulicah !fahtevala več žrtev. Ubit ni s komunističnimi prapori in ,bl1 nihče' lažje Poškodovanih protifašističnimi napisi. S pri- pa več oseb" Nesreča se je prihodom teh čet je število pro- !petila v gosti megli' ki je v to"
stovoljcev iz tujezemstva, ki
. rek zjutraj ležala nad tem me-
ZAHTEVA IZJEMO GLEDE ZAVAROVALNINE
Washington, D. C. — Prihodnjemu kongresu bo stavljen zakonski predlog, po katerem naj bi se zakon glede federalne socijalne zavarovalnine v toliko predrugačil, da bi bile od prispevkov v tozadevni sklad izvzete tiste tvrdke, ki imajo že same svoj lastni pokojninski načrt. Predlog je bil vložen pretekli ponedeljek od poslanca J. L. Quinna iz Penna.
jih je prejela španska vlada stom' in voznik zadnjega via-
zadnje dni, narastlo na 5,200 mož.
POMAGATI SI HOČEJO IZ !Vsled £esar je zavozil vanjl
.	-----o-
ka trdi, da vsled megle ni mogel dovolj točno preračunati razdalje do prednjega vlaka,
ZADREGE
New York, N. Y.
KRIŽEMSVETA
—	Pariz, Francija. — Tukajšnjemu ' mestu grozi pomanjkanje zelenjave, ko so pretekli ponedeljek stopili v stavko okoliški kmetje, ki zalagajo trg s tem živilom. Zahtevajo, da jim prekupčevalci plačajo višje ceno za njih pridelek.
—	Berlin, Nemčija. — Sin kitajskega diktatorja, ki je bil zadnje dni ugrabljen, Čiang
SMRT ČIANG
KAI-ŠEKA
Med uporniško kitajsko armado prišlo do notranjega upora, pri čemer je postal Kai-šek smrtna žrtev. — Poročilo se od druge strani zanika,
Šangaj, Kitajska. — Med
tem, ko je v torek cela Kitajska upala, da bo mogoče dobiti njenega voditelja, generala Čiang Kai-šeka, iz rok uporniških ugrabiteljev živega, na lep način ali potom groženj, je pa nepričakovano začula nasprotno vest: Uporniki so umorili omenjenega generala in tudi druge višje vojaške častnike, ki so bili ujeti z njim.
To vest je v sredo zjutraj
Med
SLOVENSKA NASELBINA Kai-šeka, stanuje v tukajšnjem SE MNOŽI	.mestu že mesec dni; študira
Chicago, 111. — Naša slo- namreč na univerzi ekonomijo.
ali -n« ii n uri iti kaka drutra	najbolj razširjenim] imeni v
IJZi co vetovnega trga;	Ameriki je gotovo ime Smith	"J" ~ 0^0	na um verzi ekonomijo,
možno t do svetovnega ;	in na miliione ie oseb - tem venska naselbina je dobila J Casniški poročevalci nimaio
Eden .le Pn tem udanl po si-	J^«	' *m Ldnje dni prirastek dveh no- |dostopa do njega
Eden je pn lovitem oboroževanju Nemčije, za kar izdaja ogromne svote, na drugi strani pa kriči, da mera njeno ljudstvo trpeti pomanjkanje vsled kri-vičnosti ostalega sveta.
Govornik je dejal dobesedno: "Od naše dežele se ne more pričakovati, da bi nudila pomoč drugim, bodisi ekonomsko ali finančno, ako končni uspeh take pomoči ni drugega kakor nadaljnjo kupičenje orožja in še večja napetost glede svetovnega miru."
Dalje je Eden.tudi izprego-voril odločno besedo glede bodočnosti Španije, ki gre na račun obeh diktatorjev, Hitlerja in Mussolinija. Od mnogih stranih se je že namigavalo, da utegnete Italija in Nemčija zahtevati od generala Franca po zmagi uporniške armade, da jima da znatno odškodnino za njuno pomoč tekom vojne in jima celo odstopi del Španskega ozemlja. Da se Anglija ne bo zadovoljila z ni-kakim takim razkosavanjem Španije, se izprevidi iz sledečih Edenovih besed: Ni mi potrebno omenjati, da je za nas največje važnosti, da ostane Španija, ko pride iz sedanjih težav, nedotaknjena^ m neogrožena od koder koli."
Napram Nemčiji neprijazna Politika Anglije se je pričela opazovati od časa, ko se je med Nemčijo in Japonsko sklenil znani pakt, v katerem si druga drugi obljubljate vojaško pomoč. Glasom besedila je pakt naperjen v prvi vrsti proti komunizmu, vendar vidi Anglija v njem nevarnost za svoje ozemlja na Daljnjem vzhodu, in to je takoj pokazala, ko je izprerne-nila svoj prejšnji, ako že ne Povsem prijateljski, pa vsaj zmerni ton napram Nemčiji. Enako se tudi v Španiji Anglija boji, da bi ji utegnila biti
te otigaslairije,
S pretvezo, da bo bogati posestnik adoptiral hčerko revnega delavca, so neznani moški ugrabili 8 letno deklico. — Velik požar v Šmarci pri Kamniku. — Smrtna kosa. — Razne novice iz starega kraja.
Nenavadna ugrabitev
Maribor, 28. nov. — V mariborski bolnišnici je že nekaj dni Anton Knaver iz Josipdo-la v Ribnici na Pohorju, ki se je ponesrečil v tamošhjem kamnolomu. Danes ga je prišla obiskat njegova žena ter mu vsa razburjena pripovedovala, da so ji neznanci odpeljali njeno 8 letno hčerko. Po pripovedovanju žene sta prišla pred nekaj dnevi dva mestno oblečena mlada gospoda k njej ter sta se ji predstavila kot posestnika in eder kot posestnik Kreutzwird iz
sporočil uporniški maršal Sv. Lovrenca na Pohorju. Pri Čang Hsueh-liang sam, in si- jpovedoval ji je, da sta izvede-
cer potom radio. Pri tem je omenil, da je prišlo med uporniškimi četami samimi do notranjega upora, pri čemer je postal smrtna žrtev ujeti Kai-šek in njegovi častniki.
Iz nankingških krogov se nasprotno zanika resničnost vesti o umoru in se trdi, da jo je Hsueh-
Fred Smith še najbolj zastopan in tako se dostikrat pripeti, da kredit ali pa krivda enega Freda pade na drugega. Da si na kak način pomagajo iz takih in podobnih zadreg, nameravajo Fred Smithi v tukajšnjem in tudi v več drugih mestih ustanoviti svoje organizacije.
-o-
PRECEJ DOLGO STA ČAKALA Waukegan, 111. — 54 letni Emil Kokko in 47 letna Ida Wilpulo, oba iz Kenoshe, Wis., se lahko ponašata z malim rekordom v potrpežljivosti in v zvestobi. Par se je namreč pretekli ponedeljek tukaj poročil na poročno dovoljenje, ki jima je bilo izdano že v letu 1924. Kakor sta se izrazila, sta s poroko odlašala toliko časa zaradi pomanjkanja denarja.
-o-
BANDIT SE BORIL PROTI 125 POLICISTOM
New York, N. Y. — Napeta drama se je odigrala v noči med ponedeljkom in torkom v nekem poslopju na 102 cesti. Vršila se je tamkaj ljuta, toda skrajno neenaka bitka: na eni strani je bil neki 25 letni Harry Brunette, ki ga je policija iskala zaradi nekega zločina, na drugi strani proti njemu pa je bila četa 125 policistov. Napetost pa je povišalo še to, ker je bilo poslopje, v katerem se je bitka vršila, v ognju. Skozi celih 35 minut so padali streli od obeh strani in obkoljeni se podal "šele tedaj, ko mu je pošlo strel j i vo in je bila tudi njegova soba že v ognju.
vih članov, za katere se ima-1 — Tokio, Japonska. — Turno zahvaliti darežljivi štorklji. ,kajšnja vlada je napravila Dva mlada zakonska para sta ,nadaijnji korak, da izžene iz bila obdarjena z naraščajem, držaVe tujezemski kapital in in sicer je družina Edward 'spravi podjetja v domače roke. Duller s 23. ceste prejela jy ponedeljek je kupila od sinčka, družina Stanley Wol- ,-Victor Talking Machine Co, sic s Cermak Rd., pa hčerko. 6g odgtotkov njenih delnic. Čestitamo!
TRAGEDIJA DVEH GLUHO- Jmec, 25 letni Valentino Orri-NEMCEV	|go. Oba, dekle in fant, sta
New York, N. Y. — V dvl j bila gl uhonema in morilec je galu nekega poslopja, v ka- stal poleg, ko je policija od-terem je stanovala 26 letna inesla mrtvo truplo v ambu-Miss Alberta Castello, je pri- jlančni voz. Z znamenji je šlo v ponedeljek zvečer do zahteval svinčnik in papir, na usodne tragedije, v kateri je katerem je napisal izjavo, s ta dekle izgubila življenje, katero je priznal, da je on izvršil Ustrelil jo je njen bivši ljubi- umor.
la, da se nahaja v težkih razmerah, ker se ji je mož ponesrečil in izjavila, da sta pripravljena vzeti njeno 8 letno hčerko Marijo za svojo. Kreutzwird je obljubil, da bo imel Marijo pri sebi na svojem domu, kjer se ji bo dobro godilo. Po dolgem prigovarja-
umvi u m »""i "" j" -------- "	,
liang objavil le zato, da poveča,nju se je žena udala in oba zmedo, na kar bi Kitajska njega tujca sta se poslovila ter odpeljala deklico s seboj. Včeraj pa je hotela obiskati žena svojo hčerko Marijo in se je podala v Sv. Lovrenc Povprašala je po posestniku Kreutzvirdu, a zaman. Rekli so ji, da tega posestnika sploh ne poznajo. Vsa obupana je danes prihitela v Maribor in i vprašala moža, kaj naj stori.
izbrala za vodnika.
Dočim je Kitajska sama ogrožena, da izbruhne civilna vojna, pa se japonska in ruska vlada napadate med seboj in druga drugi očitate povzročitev teh novih homatij, ki tvorijo novo nevarnost za svetovni mir.
--o---
MILIJONARJI SE POMNO- [Prijavila je slučaj oblastem ki ŽILI	j se sedaj zanimajo za osem-
Washington. D. C. — Ka- 'letno dekletce, katero sta tuj-kor je bilo včeraj poročano, jca neznanokam odpeljala.
Jubilej mašnlštva
Petindvajsetletnico mašni-štva je obhajal pred kratkim č. g. Franc Oblak, duhovni svetnik in župnik v Št. Janžu na Dravskem polju.
-o-
Slovenci v Južni Srbiji Ob potovanju predsednika vlade dr. Stojadinoviča po Južni Srbiji je "Samouprava" omenila tudi Slovence, ki so po teh krajih naseljeni in to v zvezi z ministrom dr. Krekom, ki je na celi poti spremljal ministrskega predsednika: 'Ljudstvo je z velikim in iskrenim zadovoljstvom pozdravilo brata Slovenca g. ministra Kreka, ki je bil ves čas turneje predmet iskrenih simpatij po vseh krajih, skozi katere so naši prvaki potovali. Na tem mestu je treba tudi poudariti da so Slovenci v Južni Srbiji zelo priljubljeni kot pošten in delaven rod. Ponekod slovenske kolonije v vardarski banovini odlično napredujejo.'
--o-
Strela v novembru Kakor se poroča iz Maribora. je v drugi polovici meseca novembra divjala po večjem delu Slovenskih goric huda nevihta. Med nevihto je udarila trela v kapelo v Zgornji Vo-ličini, last Janeza in Marije Štuber, razbila glavna vrata in tudi nekoliko poškodovala Marijin kip ter nekaj drugih podob.
STANJE SE MU IZBOLJŠUJE
pot skozi Sredozemsko morje zaprta, ako bi ob vhodu vanj dobili Nemčija in Italija svoje lomorske postojanke.
je bilo po podatkih federalnega davčnega urada v letu 1934 v Zed. državah 33 takih
Zagoneten požar
y _ ____________________f Kamnik, 25. nov. — Zadnji
oseb, katerih dohodki so zna-'petek večer je sirena tovarne 'šali milijon ali več. V prihod-'Knaflič zopet oznanila, da v njem letu, v 1935, pa se je bližnji okolici gori. Kmalu po njih število povišalo na 41. To tem prvem znaku se je razve-ie pa še vedno neznatno šte- delo, da gori pri staroznam vilo v primeri z letom 1929,'gostilni pri "Baragu" v Šmar-ko ie milijonarski razred štel ci.
celih 513 oseb.	1 Ogenj je izbruhnil v gosp.o-
_o____darskem poslopju za hiso m
BOŽIČNICA ZA ŠPANSKE "'se je z nepopisno naglico širil.
OTROKE	!V obširnem gospodarskem po-
Madrid, Španija. — Otroci jslopju je bil hlev, pod in v razdrapani Španiji bodo [drvarnica, ki je bila dobro za-imeli letos nadvse žalosten bo- ložena z drvimi, v zgorr.;ih žič in španska vlada je otvori-la zadnje dni kampanjo, da se nabere sklad, s katerim bi se vsaj nekoliko veselja nudilo |_ Tistim, ki so bili prvi pri stotinam sirot, ki so v vojni požaru, se je posrečilo rešiti izgubile svoje starše in bile vso živino iz hleva. Malo
prostorih gospodarskega poslopja pa je bila velika množina slame, krme za živino itd.
Papež Pij XI., kateremu se stanje ugodno izboljšuje po izjavah zdravnikov. Pred nekaj dnevi ga je namreč zadela paraliza v obe nogi, vsled česar bo moral še več dni ostati v postelji.
pred požarom sta šla dekla in neki fant v shrambo po repo in korenje, pa nista prav nič opazila, ko sta se vračala v
--o--jhišo.
MORILEC N AZIJA OBSOJEN Gospodar Cerer Fcrtunat, ki Chur, Švica. — V ponede- !se je šele pred kratkem prese
! izgnane iz doma. Vlada polziva prebivalstvo, naj priskoči j vi a pomoč z darili v denarju, živežu ali obleki za otroke.
ljek je bila pred tukajšnjim sodiščem zaključena obravnava proti Judu Davidu Frank-furterju zaradi umora, ki ga je izvršil meseca februarja nad nazijskim agentom Gust-loffom. Obsojen je bil na IS let zapora. Naziji po izrazil' zadovoljstvo nad obsodbo.
lil v svojo novo domačijo, je zavarovan le za 25.00 Din, dočim trpi na uničenem gospodarskem poslopju, krmi in drugem ogromno škodo.. Kako je požar nastal, se doslej še ne ve.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Smrtna kosa
V Ptuju je umrlo Roza Berghaus, zasebnica stara 85
let.__V Grajeni nri Ptuju je
umrl Franc Ribič, posestnik star 77 let. — V Mariboru je umrl Blaž Pirš. čevljarski mojster star 66 let.
Napadi
V	Krčevini pri Vurbergu je bil napaden 59 letni brodar Janez Bezjak. Napadli so ga divji lovci, ki so v Dravi pod Vurber-gom lovili ribe in ga tako pre-mlatili, da je obležal. — Napaden je bil tudi 26 letni Martin Mlakar, hlapec pri županu Vin-dišu na Bregu pri Ptuju in sicer ko se je vračal iz Velike Varnice v Halozah, kjer je bil po službenem potu, na svoj dom. Napadli so ga štirje še ne-izsledeni zlikovci in ga pobili na tla s koli.
-o-
Zločin
V	Spodnjih Poljčanah so orožniki izsledili na nekem dvorišču sveže razkopano zemljo in ko so to razkopali, so našli v jami novorojenčka, ki je bil že mrtev. Osumili so da je otroka zakopala 26 letna delavka Antonija Pirševa, ki je dejanje po dolgem času priznala, toda se je izgovarjala, da otrok pri padcu na tla umrl Končno besedo o tem dogodku bo izreklo sodišče.

Mraai v
»AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 17. decembra 1936
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina;
...$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za celo leto--------------
Za pol leta-----
Za četrt leta --------------------
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto________$6.00
Za pol leta_____ 3.00
Za četrt leta___________1-75
Posamezna Številka------3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544

Subscription:
For one year _____
For half a year_____
For three months_____
____$5.00
_ 2.50
_ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_________$6.00
For half a year____3.00
For three months____1.75
Single copy__________3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Acft of March 3, 1879.
P. Bernard:
Kakšni fašisti smo?
Nikoli ni bil ves svet v enem samem "tabora" in podobno je, da tudi nikoli ne bo. Ljudje bodo ostali v vseh časih različnih misli.
V naših časih se zdi, da se nasprotje misli in dejanj bolj ko kdaj prej zaostruje v smeri samo dveh taborov — komunizma in fašizma.
Zlasti takozvani "stari svet", Evropa in Azija, se nagibata iz dneva v dan bolj očitno k eni ali drugi teh dveh skrajnosti. Velikanski boj se bije med tema dvema taboroma, deloma samo na pozorišču misli ali idej, deloma kar naravnost z orožjem.
Mi ameriški Slovenci smo zelo majhen drobec v skupini narodov sveta. Pa čeprav majhen drobec, smo vendar vrženi v to velikansko borbo, vrženi vsaj idejno in or-ganizatorično. Naše časopisje dovolj jasno razodeva, kako živahno posegamo v ta boj. V dveh taborih stojimo.
Kar nas je katoličanov med nami, nismo mogli in nismo smeli preslišati poziva poglavarja naše Cerkve, naj se zavedamo, da je odpor proti pogubnemu komunizmu v naših dneh ena poglavitnih nalog vsega civiliziranega sveta. Po svojih skromnih močeh dvigamo glas v naši javnosti zoper to pogubnost in svarimo naše ljudi pred nevarnostjo komunističnega pohoda.
Pri tem poseganju v javnost naletavamo pri naših ljudeh nasprotnega tabora na silovit odpor. Pri vsaki priliki nam očitajo, da smo fašisti in da zagovarjamo strahovlado fašizma po svetu in med nami. Kar mi zagovarjamo, oni napadajo. Kar mi pobijamo, oni jemljo v svoje varstvo.
Med tem, ko nas zmerjajo s fašisti, sami na vsa usta zatrjujejo, da niso komunisti. Samo "socialisti" so, pravijo, in samo to hočejo tudi ostati. Če bi si mi upali trditi, da je socializem najbližja pot v komunizem — gorje nam! Takoj pride odgovor z loparjem in pikonom.
Mi pa v njihovem tisku smo in ostanemo fašisti. Nobena žavba nam ne pomaga. Nobena razlaga, nobeno pojasnjevanje. Kdor količkaj pozna katoliško stališče, mora vedeti, da katoličanstvo ne more odobravati ne komunizma in ne fašizma. Oboje je nevarno zlo in rakrana na človeški družbi.
Prišlo je pa že v navado in naši nasprotniki si jemljejo vso pravico, da imenujejo "fašizem" na kratko vse, kar ni v tistem taboru, ki je katoliški cerkvi nasproten. Ce le pokažeš simpatije do vere in Cerkve — si že fašist! Obenem s tem si že nasprotnik demokracije, sovražnik delovnega ljudstva!
Vprašajmo se tu: kaj je na koncu konca tisto, kar nas loči? Demokracija??? Ce se naši komunistični simpa-tičarji sklicujejo na demokracijo, je to samo pesek v oči. Kdor išče demokracije v komunizmu in boljševizmu, jo bo prav tako zastonj iskal kakor pri fašistih.
Ne, ne gre za demokracijo. Za nekaj drugega gre. cialisti" stoje že skoraj z obema nogama v komunizmu, čeprav to na vsa usta taje. Njihove prav nič skrite simpatije do početja komunistov po svetu kažejo, da je tako. In s tem postavljajo svojo toliko proslavljeno demokracijo na kocko!
Ne, ne gre za demokracijo. Za nekaj drugega gre. Komunizem je zaklet sovražnik vere. In naši socialisti prav tako. Vero uničiti — to je njihov prvi in poglavitni ideal. Zato so pripravljeni sprejeti komunistično "diktaturo proletariata", ki zasluži vsako ime prej ko ime demokracije.
Mi smo prepričani, da poide demokracija rakom žvižgat, če se svet oddalji ocl krščanstva, pa naj se že oddalji na levo ali na desno. V katerikoli skrajnosti vidimo večjo gonjo zoper krščanstvo, proti tisti hočemo biti bolj odločno na straži.
Dejstvo pa je, da danes nobeno svetovno gibanje ne preganja krščanstva tako strupeno kot ravno komunizem. In ker nastopamo zoper to zmoto in svarimo ljudi pred njo — zraven pa pred vsako drugo komunizmu podobno zmoto — moramo pač hočeš nočeš požirati dan za dnem očitke, da smo — fašisti. ..
OBRAMBENA KNJIŽNICA "AVE MARIA" JAVLJA:
da je izšla te dni druga bro-šurica "Naše Straže," ki nosi naslov "Resna beseda v resni dobi!" — izpod peresa našega znanega borca g. Andreja Tomeca iz Johnstowna, Pa Brošurica prikazuje resnost
le sledeče žene: Mrs. Frances Drašler, Mrs. Mary Zalar, Mrs. Katherine Varšek, Mrs. Mary Marinčič, Mrs. Mary Stimac in Mrs. Bertha Urči-kan. Največjo svoto je nabrala pa Mrs. Frances Drašler in je za to prejela prvo nagrado. — Naj prisrčne j ša zahvala
Vsem pa želim vesele, srečne in zdrave božične praznike
Mary Kovačič, tajnica -o-
ŠE DRUGO PLAT ZVONA Cleveland, O.
Anton Jankovič je zapisa! v
sedanjega časa in potrebo ka- tem ženam za njih težavno in toliške zavednosti in aktivnosti'požrtvovalno delo. v isti. Sedanja doba, ,je ka-j Omeniti moram tudi, da je
tudi dal tak naslov.
Jankovič dobro ve, da zbiramo darove od društev in posameznikov za Narodni kulturni vrt. Večina društev v naselbini je pristopilo v naš delokrog s tem, da so darovala večjo ali manjšo svoto v de-"Prosveti," kateri list je po- narju, za sklad in stroške ki stal naravnost protiverski in v nastanejo pri gradnji in ure-katerem kar mrgoli napadov i jevanju vrta ali pri nabavi na katoličane, Rim in vero. — ! spomenikov. Iz urada crgani-V enem dopisu si je Jankovič zacije vrta sta bila poslana privoščil tudi spodaj podpisa- dva pisma Makabejcem, ki je, nega m je zvonil pač kakor kakor prjznaVa Jankovič, ve-Jankovič vedno zvoni; on i;k0 društvo in Slovenci so Čla-menda mora napadati sedaj ni tega društva. Toda, zaman tega, sedaj onega, samo da se so bile prošnje našega odbo-bere njegovo ime. — Jankovi- ra. Nasprotno je baš to dru-ču kot takemu niti ni vredne ;gtvo kar dvakrat zaporedoma odgovarjati. Zopet pa ne pu-! poslalo ali sklenilo darovati
kor nekaka kužna doba v ka- j društvo Najsv. Imena na letni'Stim: da bi Živel V Vevri' da'$10.00 in $50.00 za neko usta-
teri razsajajo vse vrste kužne !seji skienilo, da sprejme hva-
levredno ponudbo Dramatič1 nega kluba, ki so se ponudili, t
socialne bolezni. Človeštvo je na krivih potih in krivih pro-rokov je nič koliko. Komunizem in ves protiverski tabor
skuša iz te zmede kovati ka- zoni Društvo Najsv. Imena je pital. Zavaja, zapeljuje in vsi., dramatičnemu klubu prav ki niso dobro podkovani oma- hvaiežno za naklonjenost. Več hujejo in podlegajo. Pisatelj Q tem bomo poročali pozneje, biča nezavednost onih, ki mislijo, da so dobri katoličani.
zraven pa svoje nasprotnike podpirajo. Več aktivnosti, več dela, več zavednosti in možatosti treba! Tako govori pisatelj.
• Uprava Ave Marije javlja, da je bila brošurica poslana vsem čč. gg. duhovnikom kjer so slovenske župnije. Kjer pa ni slov. župnij so jo prejeli zastopniki lista A. M. Tako bote v posameznih naselbinah vedeli kje dobite brošuro najlažje in najceneji način. Le v takih naselbinah kjer ni zastopnika, naj se pa obrnejo za brošuro naravnost v Le-mont. Želeti pa je, da jih vsak naroči več skupaj, drugače pride brošura predraga.
O DELOVANJU NAŠIH AMERIŠKIH VRH-NfČANCV
Waukegan, III.
Tudi letos smo, kakor že več let, imeli cerkveni bazar in sicer se je vršil 15., 22. in 26. novembra. Bazar se je ja-ko povoljno obnese!, saj je prinesel čistega dobička $2264.34. To je že lepa svota za sedanje čase, ko še vedno nekoliko v depresiji tičimo. Da so se pa delavske razmere nekoliko izboljšale, je razvidno s tega, če pogledamo nekoliko nazaj v prejšnja leta. Sedaj ljudje bolj delajo, nekoliko več tudi zaslužijo in tako laglje nekoliko več darujejo za svojo cerkev. Da je pa naš cerkveni bazar tako lepo uspel, gre veliko priznanje onim našim ženam, ki so bile na kontestu. Te žene so veliko žrtvovale časa in se veliko trudile, ko so hodile po župniji od hiše do hiše ter po malem zbirale skupaj svoto. To je najbolj težavno delo. Kdor je to skusil, ne bo temu ugovarjal, ampak pritrdil, da je res. Končno so te ženske pa le zbrale skupaj svoto $952.00, kar je veliko pripo-
me je prav dobro okrtačil. Zajnovo> katera bi imela biti po to njegovo krtačenje ne dam mnenju njenih začetnikov bič nič. Dovolj je da vidim podpis |aii korobač za katoličane. Toda bi klub priredil eno sloven-1in ^ ^ vsebino dopisa. Ker rej, Makabejci so imeli za sko igro v sedanji zimski se- Jf Pa Jankovič zvonil na eno j Kulturni vit več let gluha u5e-
stran in povedal o Grdim, ka- 'sa> dasi bo> ko bo dodelan
ko je bežal s seje Malcabej- jvreden $100.000. Ta vrt bo cev, bi se mogoče radi tega ,takorekoč last Slovencev — njegovega zvonenja kateri j jugoslovanov> v katerem bo zjokal.nad Grdmom, nad tem, |lahko gtalo 25 aH ge yeč gpo_ tako tepenim možičkom, ka- menikov naših kulturnih mož. kor me on imenuje. Da bi se Pa n- bik) vredno> da w Ma_ res v srcu kakega bralca ne kabejci darovali par dolariev.
Šolska mladina se tudi pripravlja pod spretnim vodstvom čč. šolskih sester, da
priredijo eno zabavo, ali bolje [vzbudilo usmiljenje do mene, rečeno predstavo in sicer v nedeljo 3. januarja. — Šolske zabave so vselej najbolj zanimive in kratkočasne. Kako bi tudi ne bile. Saj ni bolj zanimivega in lepega, kot pogled na šolsko mladino, kadar nastopi na odru. — Oni navadno vsako leto prirede po dve zabavi, eno okrog božiča, drugo ob koncu šolskega leta. Te zabave pa zahtevajo veliko truda in dela od strani čč. šolskih sester, pa tudi trud otrok samih, zato je prav, da se teh prireditev udeležimo v velikem številu. S tem pokažemo, da znamo ceniti delo in požrtvovalnost čč. sester, ob enem pa damo s tem veselje naši mladini. S tem pa tudi pomagamo do boljšega finančnega uspeha, saj gre dobiček sa kritje šolskih stroškov. Vsi vemo, da vzdrževanje katoliške šole, je veliko breme za župnijo. Vemo pa tudi, da župnija brez katoliške šole nima podlage za bodočnost. Zato vsi prijatelji naše šole in naše mladine, ne pozabite v nedeljo P,, januarja 1937, priti v šolsko dvorano. Predstava se prične točno ob 2:30 popoldne. Vstopnice k tej prireditvi se že prodajajo in stanejo 35c. — Vsem čitateljem in prijateljem tega lista sreč-
ker sem bežal, ali "moral" bežati z omenjene seje, naj Jankoviču odgovorim, da nisem bežal. Sicer pa, Jankovič, kakor hočeš; če ti je to v veselje da sem bežal, pa naj bo. Toda, bežal sem častno, kakor sem častno prišel na sejo, če se to sploh lahko imenuje seja "slovenskega društva" ali društvo samih "Slovencev," kakor omenja Jankovič. On dobro ve, da meni ni treba bežati in tudi to ve, da ne bežim. Vedel sem poprej kaj me čaka in prav radi tega sem šel na sejo. Tudi če bi ne bil šel na sejo, bi Jankovič vseeno pisal dopis in loputal po Grdini. Še morda hujše bi lopnil in rekel: Kje je? Zakaj ni prišel? itd. Prav zato sem šel, da sem vam dal priliko, da ste zmetali na me vse psovke. Vse to ste imeli dogovorjeno že poprej in to sem vam tudi povedal tam na se,ii v obraz. Toda, tega mi ni bilo žal. Vesel sem bil v svojem srcu, da sem imel priliko gledati v oči mojim najhujšim sovražnikom, ki me že leta in leta vlačite po časopisih, pa mi ne morete nočesar očitati Kar pišete so sama zavijanja in "foušarija;" pišete, samo da se imate pod kaj podpisovati. — Če je Jankovič tak li-
ne in blagoslovljene božične ,terat> da zamore vsakega de
praznike in srečno novo leto
A. K.
vati in obsoditi v tak nič, naj
bi tudi nekoliko prevdaril o ško prGpagando. Ne vem, po mojem dopisu napram odboru jčem se ]e tu razmotrivalo o Makabejcev, katerega društva plači ruskega diktatorja Sta Chicago, II!. j sem član, upam, precej več Jugoslovanska žena št. 2. i let kot Jankovič. Če sem imel
NA SEJO VABIJO
vabi svoje članice na sejo, ki se bo vršila v četrtek 17. decembra ob 8 uri zvečer v navadnih prostorih. Ta seja se skliče zaradi "basketov," katere bomo delile med revne družine za božične praznike. Torej pridite vse, da bo naše moglo, da je imel bazar tako delo izvršeno v zadovoljstvo lep uspeh. Na kontestu so bi- 'vsem. — Pozdravljene! _
prav ali ne; mogoče sem bil opravičen pisati; in ako sem bil, zakaj potem napad? Jankovič naj tti pa tudi pojasnil, zakaj sem pisal in kritiziral. Tega pa ni storil, ker bi potem njegov dopis ne imel po-mena. Ker pa ni Jankovič tega pojasnil, moram pojasniti 'jaz, zato sem temu dopisu
lina. Neki član je trdil, da ima mesečno parno $150.00. Joj, komaj sem čakal, da sem dobil besedo, da se zagovarjam, toda ne kot ponižni sluga, kot meni Jankovič, da se umaknem praznim sanjarijam, ki niso imele s sejo Makabejcev nobene zveze. Ako Jankovič to smatra za bežanje, potem mu ne morem pomagati, kakor ne za take zablo-
E, Jankovič in pa Makabejci!
Tu je zajec za grmom. Za protikatoliško propagando ki še ni ustanovljena $60.00, za kulturni vrt, ki že stoji, pa niti groša. — Pri tem si usojam vprašati Jankoviča, da mi po svoji pameti, če jo sploh kaj ima, odgovori, če sem imel prav ali ne, ko sem protestiral kot član društva, napram takemu početju, napram odboru, o katerem sem prav dobre podučen, kako ravna v takih zadevah, saj se očitno vidi nezaslišano strankarstvo. S protestom sem storil kot član samo svojo dolžnost in tega mi ne bo nikdar žal, ampak v čast si bom štel to, kar sem govoril na seji v svoj zagovor, predno sem odšel.
Kar se pa tiče bežati s seje, pa to le: Vsi organizirani Jan-koviči, z vsemi, katere je imenoval v svojem dopisu, niste meni ničesar povedali, da bi držalo, četudi ste bili dogovorjeni in mi predsednik ni dal besede toliko časa, da ste drug za drugim izmetali is sebe ves srd, kakor so to delali farizeji in najeti zmerjači. — Jankovič pravi, da sem "bežal." Uro in pol sem se nahajal v dvorani in sem moral poslušati o komunistični propagandi, mesto da- so se reševale društvene zadeve, so se ukvarjali z rusko boljševi-
Zanesljiv list. — "Glas Naroda" piše dne 10. dec. v Zga-govi koloni: "Španska vlada je bila do nedavna navezana sama nase in na svoje junaške borce. Šele pred kratkim se ji je pridružilo nekaj francoskih prostovoljcev in nekaj
živeža je dobila iz Rusije." # * *
"Glas naroda" dne 11. dec. v sedmi koloni na prvi strani: "Ker je Rusija ta načrt (za plebiscit) sprejela, je zavladalo veliko upanje, da bo načrt uspel. Ako je Rusija, ki je bila prva država, ki je začela dejansko pomagati na Španskem, pripravljena, odreči svojo nadaljno pomoč, tedaj bodo to storile tudi druge države...
* * *
Precejšnja razlika, ali ne? Odkod in kako je nastala? Prav lahko je povedati. Poročevalec na prvi strani je črpal podatke iz kakega nepristranskega lista, Zgaga je pa pisal iz svoje pristranske glave. Zgaga, tvoja tolažba je v tem, da imaš v svoji pristra-nosti dolgo vrsto pristašev po vsej Ameriki, posebno v Chi-cagi in Clevelandu. Zato riič ne maraj. če te tvoj lastni list takoj naslednji dan poči po ustih...
* * *
Pred sodiščem. — Torej vidite, gospa, vaš sin je priznai, da je motocikel ukradel. Kaj porečete na to ?
- Prosim, gospod sodnik, kdo se pa dandanašnji ne peča s športom ?
Pohvalila se je. — Starejša
primadona: "Prosim, jaz veljam za prvo umetnico sveta.
"Se mi je kar zdelo, da ste
res toliko stari."
* * *
V šoli. _ Učitelj: "Šc enkrat vam ponovim Anonimen se imenuje tisti, ki hoče ostati nepoznan. Kdo se je pa pravkar na glas zasmejal?"
Glas iz ozadja: "Anonimen."
* * >!:
Dobra zeta. — "Kje pa boste sedaj živeli, ko ste obe hčerki srečno omožili?"
"Moja dva zeta se baš o tem prepirata, eden hoče, da bi živela v -Ljubljani, drugI pa hoče, da v Mariboru "
"Srečni ste, ker imate tako idealna zeta."
"Oh prav nič idealna nista! Ljubljančan hoče, naj živim v Mariboru, Mariborčan pa, naj kar v Ljubljani ostanem."
de na sejah — za to nimam časa. — Mar ni najbolj pametno, da se človek takim sovražnim ljudem umakne in gre proč?! — Jankovič, pojeli se solit!
Anton Grdina
'TARZANOVA DVOJNIKA"
(Metropolitan Newspaper Service)	Napisal: Edgar Rice BltlTOUghs


i
IV"
mmm
WW
w 1 \ K?. '' i
—-■V,- <-.,/ * ./-"A. '—
-O

,0N
•Hi'

Na srečo, jo lev enkrat zgrešil svoj plen. Skočil je bil namreč samo malce premalo in fanta sta se mu srečno 11-maknila na drevo. Le nekoliko več zaleta, pa bi so lev gostil s svojo žrtvijo, tako se je pa le s kremplji svoje šape dotaknil Dickovega čevlja, ko sta se z naglico povzpenjala višje rta drevo
"Zakaj nisi gledal leva v oči, da bi stisnil rep med noge in zbežal nazaj," jo Dick podražil Doc-a, ko sta bila enkrat na varnem. "Saj sem hotel, pa ni hotel lev stati v miru," je odvrnil Doc in dostavil: "Zakaj pa nisi ti prinesel s seboj velikega dežnika, morda bi to pomagalo cla bi lev zbežal.''
Tako sta so pogovarjala fanta, ko sia bila, ali vsaj mislila sta, da sla za enkrat na varnem v vrho.-ih drevesa. Spodaj pod njima je pa divjal razjarjeni lev ker 11111 je izpr.d nosa ušla taki, clobra pojedina. Skakal ie in se zaganjal v drevo. I'p tem jo rj. vel, 'da je strahotno odmeva'.) po u::nng!i.
Na srečo levu ni prirojeno, da bi plezal na drevo, kajti v tem slučaju, bi se mladeniča dolgo ne veselila svojo rešitve, če se sploh more tu imenovati rešitev. Kaj lahko zaspita in v spanju padeta levu v žrelo. Lev pa tudi ni čakal pod drevesom, ampak se je umaknil nekoliko v stran in čakal u-godnega trenutka.
Četrtek, 17. decembra 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
MED SOCIALISTOM IN
KATOLIČANOM
Andrej Tomec.
Slučajno sta se skupaj sešla dva Slovenca kot člana vsak ene izmed dveh različnih glede načel nasprotujočih si podpornih jed-not, v neki slovenski naselbini.
Kot že navadno, ni član katoliške jednote oz. katoličan, ki je čez mero toleranten, niti z besedo, niti s kako kretnjo pokazal,da mu je družba s članom socialistične jednote oz. socialis-
redi, ni treba nikdar nič popravljati, spreminjati, izboljševati, izpopolnjevati.
Zato je neskončno neumen o-čitek brezvercev, s katerim očitajo katoliški cerkvi, da je nazadnjaška, starokopitna, zastarela in da se je preživela in da v sedanjih časih v dobi reforme in modernizma ni več primerna za človeštvp, ker se tudi ona sama
tom.kaj drugega, kakor družba ne reformira in modernizira m
z njegovim somišljenikom, je pa |da zato ni božja vstanova, ni
nasprotno njegov tovariš, tudi po svoji navadi, kmalu začel po malem pogovor tako napeljevati
božje delo
Toda že priprost in otroški razum more spoznati, da če bi se
da je mogel nekoliko zabavljati katoliška cerkev reformirala in zoper njega, češ, kako da je na j modernizirala, kot se reformira napačnem, da ni član kake druge J in modernizira človeško ^ delo, rdeče ali napredne jednote, tem- ,bi potem ne bila popolno in do-več je član katoliške,nazadnjaške vršeno delo, če bi pa ne bila božje
jednote in kako, da je neumen,'delo, ne bila vstanova božja, tem-
da hoče sploh v sedanjih tako več le ubogo, pomanjkljivo, ne-naprednih, prosvitljenih in mo- |popolno človeško delo, ki ga je dernih časih še* veljati za katoli-,treba zboljšati, izpopolniti, re-čana, kar je za vsakega napred- .formirati, modernizirati. Ali to-nega in pros viti j enega človeka 'rej ne vidiš kako brezmejno ne-dandanes že sramota, da je vera umno je, od katoliške cerkve pri-zanj samo znak neizobraženosti čakovati, da bi se reformirala m in nevednosti in nazadnjaštva in
ŽENSKE NA MIROVNI KONFERENCI
a š glas
Na mirovno konferenco ameriških držav, ki se vrši v Buenos Aires, so prispele tudi ženske zastopnice iz vseh delov obeh Arne rik in slika jih kaže ob njih zborovanju.
da človek, ki ima še vero, ne razume zahtev sedanjega časa.
Katoliški rojak je imel toliko na te besede odgovoriti, da ni mogel tovarišu več pustiti govoriti. Vstavil ga je rekoč:
Nehaj, prijatelj; nehaj, da se še bolj ne zaletiš, kakor si se, ker zaletel si se tako neusmiljeno in neumno, da ko bi ti to vedel, bi ti nikdar več na misel ne prišlo, komu drugemu očitati neumnost.
Kako to?
Kar poslušaj. Ti torej hočeš samega sebe in s teboj vred premnoge, ki so bili tako nespametni, da so Bogu obrnili hrbet v svojo lastno neskončno nesrečo, opravičiti, zakaj ste pustili vero in jo zdaj sovražite in preganjate sklicujoč se na sedanji napre
modernizirala?
Enako brezmejno neumno je od tebe in vsakogar tudi to, da radi sedanjega napredka, pro-svitljenosti in modernizma, radi pomanjkljivega človeškega vspe-ha, zapustite svojega vsemogočnega neskončno modrega Boga, Stvarnika nebes in zemlje, zapustite svojo dobrc^ mater sv. katoliško edino pravo in edino zveličavno cerkev, ki je popolno in dovršeno božje delo, katero obstoji od svojega začetka, blizu dva tisoč let in kljub vsem naj-
liutejšim sovražnim viharjem in	.....
• .	. . „„ la na površje m izumitelj je bil
bojem, vedno zmaguje m se ved-1 _ . 1	.	JJ
, .....	i- ™	zi v m zdrav na njenem krovu,
no bolj sin po vesoljnem svetu.
POTOPLJENE LADJE SE -ki navaja to poročijo tudi "sod-BODO SAME DVIGALE j no usmrtitev", in sicer je stati-Neki Guilleaume je napravil stični urad zabeležil 149 usmrti-izum, s katerega pomočjo naj bi tev moških in 3 usmrtitve žen-se potopljene ladje same dvigale skih oseb. Polovico teh oseb so na površje. S tem izumom, o ka- obglavili iz političnih razlogov, terem pa ne poročajo nič podrob-1 med njimi eno žensko. Med mo-nejšega, so napravili zanimiv .škimi obglavljenci jih je bilo 59 poskus v luki Santa Lucia. Vze-J t starosti od 15 do 30 leta, eden li so neko vrsto kitolovca. Izu- j pa je štel več nego 70 let. Dve mitelj je stopil v steklenem po-1 izmed usmrčenih žensk sta šteli tapljaškem zvonu in s svojim tudi 15 do 30 let . . .
izumom na krov te ladje in se j	-o---
dal ž njo vred potopiti. Številni strokovnjaki so opazovali stvar z drugih ladij. Po 53 sekundah se je potopljena ladja v njih največje začudenje spet dvigni-
Zapustite radi človeškega napredka vero in Boga in z njim svoj mir, svojo srečo, svoj časni in večni blagor. Neznatna kap-
MRS. SIMPSON DOBIVA
GROŽNJE Cannes, Francija. — Mrs Simpson, ženska, zaradi katere je angleški kralj Edvard
ljica človeškega napredka vam
dek, prosveto in modernizem, je več, kot pa neskončno morje
bolj doka- božje modrosti in neminljivih spustu Prestol, stanuje i ^j
ne duhovnih dobrin, ki jih daje ve> nekl karnor se Prese"
Pa ravno s tem le~še žeš, kako da ste vsi, kateri
marate več za vero, neumni in ra in življenje po veri	. ,	razburjenost
nerazsodni, ker mislite, da bi za- Vnet zagovornik svoje vere m kaj |ad^^eden razburj no to ne bili napredni, izobraženi, j svojih katoliških načel je vtihmlJisku. Ženska dobiva mno prosvitljeni in moderni, če bi in njegov tovariš mu ni vedel kaj1 ' imeli vero in po njej živeli. |drugega reči, kakor:
Sklicuješ se na sedanji napre-j No, ti si pa dober pridigar, dek, prosvitljenost In moderno; Ne gre zato, dober ali slab pri-znanost in na vse, s čimur se je digar, gre zato, je li res tako ali svet vzpel tako visoko, hoteč s ne, kot sem rekel in trdil jaz. Sitem opravičiti nevero, pa glej! cer si pridige zelo potreben m ce Ves ta napredek, vsa znanost, te moja pridiga ne bo nagnila, vsa človeška učenost in iznajdlji- da boš začel malo bolj razsodno vost, vsa prosveta in kultura, s misliti, potem nisem dober, tem- ™msKi d katero se sedanji moderni svet več še preslab pridigar. Rajši mi l™d je izdal
jala zrak po cevki v usta, dočim je služil nos za izdih. To je prva oblika plinske maske, ki jo nikakor ne smemo šteti za izum naše dobe. Neusmiljena usoda je ho-
Pod tem naslovom bomo ob- 5. Najdba finančnih sredstev javljali za naprej razne načelne za vzdrževanje mednarodne razprave in komentarje. Razno- brezbožne propagande, vrstni dogodki, ki posegajo glo- j Tak bo tisti kongres ... Ali boko v javno življenje zahtevajo je tak kongres nekaj, kar nas ka-aktualnih komentarjev in poj as- toličane v Ameriki — nič ne za-nil. Mnogi naši vrli sotrudniki, nima . . .??? ki želijo komentirati take dogod- j Pa poslušajmo, kaj pravijo o ke, bodo tu lahko izrazili svoja komunizmu veljavni predstavni-mnenja o takih vprašanjih. Ker ki komunizma sami! se bo pa tudi treba ozirati na ! Bolgarski komunist Dimitrov omejen prostor, prosimo vse so- je spisal propagandno knjigo za trudnike, naj bodo s svojimi "širjenje brezboštva, ki je bila prispevki kratki in jedrnati. Le tiskana v mnogih milijonih in na ta način bo vsak prišel do vržena med ljudstvo na Ruskem, svoje besede in prostora v listu. ,V uvodu svoje knjige piše ta-
Danes prinašamo na tem me- kole: stu zanimiv članek izpod peresa! "Nam komunistom očitajo, da našega vrlega sotrudnika veleč, podiramo cerkve in samostane, g. patra Bernarda OFM., ured- Takih očitkov si komunist ne Ave Maria", ki se glasi: sme k srcu jemati. Nekaj podr-* * *	tih cerkva ne pomeni nič, kadar
'KOMUNISTIČNI STRAHOVI' Sve » ustvarjenje novega ko-
_ „ .	munističnega sveta. Na razvali-
r bgvhclvcL	i
nah starega sveta mora komuni-
Na silovit odpor naletavamo v zem zjdati novo socialistično kra-
nasprotnem taboru z našim pisa- ijestvo."
njem in objavljanjem raznih Vodja ruskega brezbožniškega
člankov. Očitajo nam, da se borimo zoper neko namišljeno nevarnost, ki preti veri in Cerkvi.
, . ,. .,	,.,Trdijo, da resnične komunistične
tela, da je umrl izumitelj zaradi i	,. . n . , , „ „
... ..	„ . 'nevarnosti ni drugje kot v nasi
zastrupljenja s plinom. Ko je
padel na tla blizu Boulougnei, je
obležal pod prevleko raztrgane-
ga zrakoplova, preden se je po-služil svojega respiratorja.
-o—
PARIŠKA PRAVLJICA
Pariški zgodovinarji so dolgo ponavljali zgodbo o perzijskem šahu, ki je obiskal v polovici minulega stoletja francosko presto-
lico, se zelo zanimal za razne u- jčanstvu, če bomo mi kar mirno stanove, a posebno vzljubil giljo- naprej spali
lila iz Londona, ko je bila tam-
žine pisem iz raznih krajev, od katerih ji mnogi pisci groze in jo obdolžujejo spletka-renja ter krivde, da je zaradi nje prišla v nevarnost enotnost britanskega imperija.
USMRTITEV — VZROK SMRTI
Nemški državni statistični u-svoje letno poročilo
F ARIJ I BODO SMELI V SVETIŠČA
Maharadža travankurski, kneževine s preko štirimi milijoni prebivalcev na severozapadu Britske Indije, je izdal proglas, ki dovoljuje odslej vsem' pari-jem, da smejo obiskovati državna svetišča. Ta odredba utegne imeti veliko pomen za vso Indijo. V tej deželi je kakšnih 50 milijonov ljudi, ki doslej niso smeli v svetišča, ker so jih smatrali za "nečiste", in ki so živeli v nepopisni bedi. Maharadža travankurski se že 17 let bori za to, da j "Ne, ne, — je zaklical, — pusti-bi se položaj teh pari j v njegovi: te ga, ker je tako krepak. Naj državi izboljšal. Verjetno je, da j rajši dela v ječi. Obglavite temu bodo v tem pogledu sledili,ga starca, ker bo itak kmalu
umrl!" Pokazal je sivolasega visokega uradnika s trakom Cast-PRVA PLINSKA MASKA ne legije v gumbnici. Šah je bil Pred 150 leti se je smrtno po- j namreč prepričan, da bo prireje-nesrečil pri padcu v starosti 29,110 obglavljen je samo na njegovo let francoski fizik Jean Pilatre željo ... Ta zgodba se je splošno de Rosier, ki je leta 1786 hotel' smatrala za resnično. A zdaj je kot prvi premagati s takratnim našel neki literarni zgodovinar
i razgreti domišljiji . . .
Tako nekako nasprotniki. Tudi v našem lastnem taboru se nekaterim zdi nepotrebno to pisanje in si na tihem in na glas mislijo, da bi bilo lepše, če bi bili tiho in bi se — ne kalil mir . . .
Mi smo pa prepričani, da ni nič bolj potrebno kot pisati in govoriti in opozarjati na strahovito nevarnost,
gibanja je nedavno tega objavil oklic sledeče vsebine:
"Mi hočemo vse cerkve vsega sveta sežgati z enim samim o-gromnim plamenom. Naše brez-božniško gibanje je postalo velikanska moč, ki izkoreninja vsak verski čut. To gibanje je eno poglavitnih vej našega protiverske-ga razrednega boja. Moramo pa svoje protiversko delovanje, ki izpodkopava stari svet, še ojači-ti. Častilci Boga vseh veroizpovedi naj vedo, da jih noben Bog,
tino, s katero je sklenil nadomestiti domače rablje. Seveda je hotel videti obglavljenca. Oblasti so šahu na ljubo pohitele zaključiti življenje nekega na smrt obsojenega morilca. Kralj kraljev je pohitel ob šestih zgodaj na morišče, a se je zavzel, ko je videl obsojenca, mladega hrusta.
noben svetnik, nobena molitev ne ki preti katoli- "more rešiti pred propadom."
Tako in podobno torej izjav-. Prepričani smo, jijajo in delajo komunisti. Naši da imajo prav oni, ki izjavljajo, nasprotni listi pa 1 -----"
sedaj tudi drugi indijski knezi.
katero se sedanji moaenu „v«	--	ki obsega med
ponaša in prevzetuje, kot da bi povej, kaj ti porečeš k tej ™j!, ^	tabelo 0 vzrokih
več ne potreboval Boga, je taKo pridigi.	____
nemški državi za pred-
po
„1 * sf~ i. - j „xorQ1- TP vse to le ; Kaj naj bi rekel? Kar se tiče ,smrti
rekoč se le od včeraj, je vse to ie	j	{q	smrtnimi vzro-
človeško delo, oziroma sad in katoliške ceikve same ti ia\no|
vspeh človeškega dela in truda, ne morem ugovarjati, toda kar j
katerega je človek dosegel še le se pa tiče duhovnikov, bi pa bilo j bojujejo proti svojim nasprotni-
•	i—i--- kom za SV0j0 čimvečjo moč in
nadoblast?
I seveda se, je Jože hitro odvrnil misleč, da kako dobro zagovarja svoja načela in svoje somišljenike, v nič pa devlje katoličane, pa se je strahovito vre-zal, kar je kmalu spoznal. Spoznal tudi Janeza in njegovo zgovornost.
Najprej se je Jožetu samo nasmejal, potem pa mu je napol šaljivo, napol resno dejal:
Veš kaj, Jože, itkel bi da midva igrava jako čudno in zanimivo vlogo. Ti si torej socialist,
dolgih stoletjih in tisočletjih.'po mojem mnenju najbolje, ko bi Zdaj pa ti vse to, kar si je jih iztrebili iz sveta, kakor so jih človek po dolgih dobah z velikim,iztrebili ali jih skušajo iztrebiti trudom pridobil, odkril in iznaj- po nekaterih krajih kot na pr. v del primerjaj neskončni umno- Rusiji, v Mehiki in zdaj se je sti modrosti, previdnosti in vse- zbrihtala tudi Španija v tem o-mogočnosti božji, katera ne ob- žiru, ker duhovniki so proti na-Btoii še le par stoletij ali tisočle- ipredku, proti znanost!, proti litji,'temveč od vekomaj in ni po- metnosti in proti svobodi.
nerodnim zrakoplovom Rokavski preliv. Leto dni poprej je predložil pariški akademiji znanosti svoj izum "respirator" iz gumijastega blaga, ki je zakrival obraz. Namenjen je bil letalcem, "ki bi bili prisiljeni pristati v dimu ali smradu". Na hrbtu pritrjena posoda z zrakom je dova-
v zapuščini znanega pesnika Fr. Coppeea (1842—1908), priznanje, da je bila izmišljena. Cop-pee piše: "Pozneje sem obžaloval mojo lahkomiselnost. A Parižani so tako radi pripovedovali smeš-nico, da mi sploh ne bi verjeli."
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
da je nevarnost, ki nam preti, tako velika, da nam takorekoč že streha nad glavo gori . . .
Samo nekaj dejstev!
Dne 7. februarja 1937 se bo vršil v Moskvi svetovni kongres brezbožnikov. Pričakujejo zastopnike iz 46 različnih držav, ki bi naj jih bilo najmanj 160.
Program za tisti brezbožni kongres ima sledeče točke:
1.	Ustanovitev centralnega u-rada za svetovno brezbožni ško propagando.
2.	Ustanovitev svetovne brez-božniške internacionale, ki naj bi bila pod vrhovnim vodstvom ruskih sovjetov.
3.	Formuliranje smernic za sistematično brezbožno propagando po vsem svetu.
4.	Poročilo posameznih delegatov, kakšne skušnje imajo v posameznih deželah brezbožni propagator ji.
kriče na vse grlo, da gre komunizmu le za demokracijo. Ko mi v naših listih opozarjamo naše ljudstvo, za kaj prav za prav v prvi vrsti gre, namaže j o nam v odgovor cele strani in nas smešijo z domi-šljavci in sanjarji.
Razume se, da mi ne bomo za-|to prenehali dvigati glasu in svariti pred resnično nevarnostjo. In našim ljudem, ki še niso popolnoma zaslepljeni po hinavski propagandi nasprotnikov, bomo klicali še in še: Ljudje božji, zavedajmo se vendar, da nad našimi glavami že streha gori!!! To vedo naši nasprotniki še vse bolje kot mi, zakaj oni so čuječi in budni, pri nas je pa mnogo takih, ki še vedno brezskrbno . . . spe. Je to žalostna resnica in jo moramo spet in spet povedati, čeprav bomo dobili v odgovor zopet celo ploho sramotenja in smešenja.
iagoma nastajala, se večala, boljšala, napredovala, se izpopolnjevala, kakor je to glede vsega pri Človeku, temveč je vedno bila, je in bo vedno enaka, neizpreme-rijena, neskončno popolna in dovršena. Bog torej ni le napreden, izobražen in prosvitljen in moderen, kakor je sedanji svet in kakor bo lahko še v bodoče, temveč je neskončna modrost in najpopolnejša dovršenost sama, je bil, je in bo na večno čase, ne da
Nehaj, Jože, nehaj, mu je segel v besedo tovariš, ki mu je bilo pa Janez ime. Človek se vspričo tvojega govorjenja mora za "glavo in trebuh prijeti. Pa se imaš še za tako pametnega in druge za neumne. O, koliko in kakšnih pridig bi ti še bilo treba! Ali veš, da si grozen človek, ko se strinjaš s tem, ko cerkve, samostane, katoliške šole in bolnišnice rušijo in požigajo, du-
bi mogel kdaj kaj pridobiti, ali' pa na nečloveški način mučijo in
morijo in najstrašnejša grozota nad njimi izvršujejo;
zgubiti. Kar je Bog vstvaril, naredil, uredil, določil, je bilo vse popolnoma dovršeno brez najmanjše hibe in pomanjkljivosti to ne le za nekoliko časa, ne le za ene kraje, ne za ene ljudi, temveč za vedno, za vse čase, za
enako na zverinski način preganjajo in zatirajo katoličane.
Zakaj se ne bi strinjal, pravi na to Jože, če so torej, recimo komunisti proti katoličanom, za>
Vse kraje, za vse ljudi. Bog ne;kaj so pa
morene napredovati, ne nazado-1 nistom in proti vsakemu, ki ni vati, ker je njegovo delo takoj v j njihovega mišljenja, začetku popolno, da popolnejše] Ti hočeš reči, kajne Jože, za-ttikdar biti ne more. Kar Bog na- |čne zopet Janez, da se katoličani
morda celo pravi komunist, vsaj strinjaš se njimi, kot ai ravno prej izjavil, in odobravaš vse to, kar oni z duhovniki in katoličani počenjajo, jaz sem pa katoličan, hovnike, redovnike in redovnice |pa glej, do zdaj si bil ti v tem
najinem razgovoru zmeraj proti katoličanom, jaz sem jih pa branil in zagovarjal, zdaj jih pa ti zagovarjaš, jaz bom pa proti njim.
Jože ga začudeno pogleda rekoč : Kaj praviš, da jaz katoličane zagovarjam, ali se šališ?
Ne šalim se čisto nič, odvrne Janez, temveč mislim popolnoma resno, kar ti hočem takoj razložiti.
(Dalje prili.)
katoličani proti komu-
jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4030-W
Naznanilo in zahvala
S potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi in mučni bolezni jetiki, v Gospodu zaspal naš ljubeljeni sin, oziroma brat,
Ob svoji smrti je bil star 39 let.
Zahvalo izrekam sledečim: Mrs. Janeettii in njenemu sinu Herakovič, ki so me vozili v Ottawa, 111. v sanatorij; hvala Dr. Leo Urbanovskij, Mr. in Mrs. Joe Aijster, Mrs. Alojski Koliva, kajti pokojni ji je na rokah umrl.
Za darovana sv. maše se zahvalim Mrs. Frances Gende, Mrs. Mary Bildhaver, Mrs. Mary Jane. Zahvalim se za darovane vence bratom Johan in Josi Juričič, Joe in Martha Juričič iz Chi-cage, 111. Hvala tudi Mr. in Mrs. Anton Horžen, enako Mrs. Maček iz De Pue, 111. in nje hčsri. Hvala vsem onim, ki ste prišli ranjkega pokropit; ko je ležal na mrtvaškem odru. — Posebna hvala pa č. g. župniku Leo, ki so prišli k hiši in spremili ranjkega Alojzija v cerkev sv. Roka, in notem na pokopališče sv. Vincenca, kjer sedaj počiva zraven očeta.
Bog mu ^aj večni mir in pokoj, in večna luč naj mu sveti!
Žalujoči ostali:
JOSEPHINE JURIČIČ, mačeha; JOHN in JOE, brata v Chicago, 111.; MARY, (omož. Struna), sestra, ki živi v Waukeganu, 111.
B0Z1CNA DARILA
Vašim domačim v stari kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljam denarne posiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim iomačim v stari kraj božično darilo potom nas,, ki b dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvržene spremembam borznih cen. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100 Din
Za $ 5.00.................... 200 Din
Za $ 7.20.................... 300 Din
Za $ 9.50:................... 400 Din
Za $11.70.................... 500 Din
Za $23.00....................1000 Din
La Sal
dne 8. decembra 1936,
Za izplačila v dolarjih:
Za	$ 5.00	pošljite..........$ 5.75
Za	$10.00	pošljite..........$10.85
Za	$15.00	pošljite..........$16.00
Za	$25.00	pošljite..........$26.10
Za	$40r00	pošljite..........$41.25
Za $50.00	pošljite..........$51.50
Lire:
Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40............................100 lir
Za $29.00............................500 lir
Vsa pisma in posiljatve naslovite na:
JO H M JER1CH
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois





'Četrtek, 17. decembra 1936

Peter Pavel Glavar
LANŠPRBŽKI GOSPOD.
Zgodovinska povest spisčvl
DR. IVAN PREiGELtf.


itiiiiiir^muLii.IiuinJuičn
"Gospodu Ciprijanu, stričniku komen-datorjevemu. Le poglej ga dobro, ko pri-re. Kdo nek je? Ubogi človek, kako je bil
prej slab."
Tedaj je privedel sluga gosta. Peter Pavel se je priklonil in dejal: "Truden popotnik sem in od daleč. Rekli so mi, da stanuje v tej hiši gospod vitez Peter Jakob in sem vstopil. Saj sem v hiši gospoda komisarja — "
"Tako je," je prikimal dobrodušni Zandonatti. "In tudi to so prav rekli, da je Peter Jakob moj gost. Zdaj pa ga ni v Senju."
"To sem mu že jaz povedala," je rekla deklica.
"Si mu?" je dejal oče in pogledal nanjo, pa spet na Petra in se nato zasmejal:: "Pa boš menda tudi vedela, kdo neki je. Jaz še ne vem."
Rdečica je zalila Petru obraz in se je sramoval in rekel: "Oprostite mojo zmedo! Meni je ime Peter Pavel Glavar in sem faran komende gospoda viteza Petra Jakoba pri Svetem Petru na Kranjskem."
"To je že nekaj," je dejal dobrodušno Zandonatti in stisnil Petru roko. "Sedite, s Kranjskega je pa daleč; ali ste hodili peš?"
"Peš," je odvrnil Peter. "Mudilo se mi je. A zdaj vidim, da sem prišel prepozno in zastonj." Zopet je iskal kakor v zadregi, kaj bi rekel. Radoznalo in sočutno je počivalo dekletovo oko na njegovem licu. On pa se je še bolj zmedel in je vprašal: "Malta. To je pač daleč?"
"Daleč, prijatelj," se je nasmehnil Zandonatti, "in' prva ladja odpljuje tja morda šele čez pol leta." •
"O moj Bog," je vzdihnil Peter. Ona slabost, ki se ga je bila prej polastila, se ga je prijemala znova. Tedaj je rekla deklica:
"Gospod Peter Pavel, morda bi Vam mogel moj oče kaj svetovati. Ali so važni vzroki, ki Vas vodijo k presvetlemu ko-mendatorju? Ali je tajnost?"
Peter Pavel je odvrnil: "Ni tajnost. Jaz sem doštudiral bogoslovne nauke, a zdaj so nastali zadržki, da mi ne morejo dati redov in me ne morejo posvetiti. Gospod komendator pa ima moč in bi mi mogel pomagati."
Skromno je orisal nato zgodbo svojega življenja. Zandonatti je z vse očitnejšim pomilovanjem kimal, izpraševal in dejal, ko je Peter utihnil:
"Pogumen mladič, moj ljubi! Vse se bo naredilo. Zdaj pa je prvo, da se okrepčate. Hej, Ana Marija, ali je moja gospodična gospodinja zaspala?"
Živahno je planila deklica in odhitela iz sobe. Zandonatti pa je rekel: "Bo treba pač počakati prve ladje, moj dragi. U-krenili bomo kako. Seveda — "
Iskal je v Petrovem obličju in na njegovi obleki. Ta ie umel in rekel: "Ubog sem. A morda bi si mogel na kak način prislužiti denarja za pot. Vajen sem poučevati kot domači učitelj."
"Zelo dobro," je rekel Zandonatti. "Tu imamo šolo in dijake. Jaz bi Vas rabil." Vstal je in zaklical: "Pero! Pero!"
Vstopil je sluga, ki je bil prej privedel Glavarja.
"Kje je Džono?" je vprašal Zandonatti.
"Mladi nadarjeni gospodič je pod streho," je odvrnil sluga v svoji vljudnosti.
"Pod streho? Kaj neki mora vedno stikati pod streho?" se je razjadil Zandonatti. "Takoj ga privedi, potepa. No. no! Zdaj bo odzvonilo njegovi lenobi." Obrnil se je k Petru in dejal: "Zdaj boste videli mojega sina. Strašen paglavec je. Nemaren, da se Bogu smili. Pa ga ni človeka, da bi mu na prste gledal. Ana Marija se ukvarja z njim, pa je predobra."
"Kaj me tožiš, oče," se je oglasila deklica tedaj vstopivši.
"Tudi ti imaš našega Džona na vesti, sem rekel," je odvrnil Zandonatti, "pa bo odslej drugače. Gospod bogoslovec, se-zite mi v roko. Ostanite pri meni in učite mojega sina, dokler ne odpluje ladja na Malto. Pa strogo ga boste morali držati in trdo, razumete?"
"Kako bom vrnil," se je užgala sijajna radost v Petru. Pogledal je po deklici in go je obšla sladka misel in je videl:
Bedni popotnik, božanstveni Odisej, pripoveduje bajka, je stopil na breg in je srečal kraljevo hčerko Navzikajo; in ga je sprevedla k očetu in prosila zanj. In je kralj gostoljubno sprejel Odiseja in ga bogato obdaril ter na svoji ladji prepeljal v njegovo domovino na Itaki.
"Gospod," je vzkliknil bogoslovec in prijel Zandonattijevo roko. "Sprejmem službo in se bom potrudil."
"Nič, nič, nič," je branil Zandonatti, hčerka pa je rekla sladko: "Moj oče, gospod Peter Pavel, že po obrazu spozna človeka, in Vam je takoj zaupal. Zdaj ste naši."
Glavar se je vljudno poklonil. V oči so mu kipele solze in v srcu se mu je oglašalo v hvaležnosti:
"Navzikaja moja, Bog ti plačaj, Bog ti plačaj!"
Tedaj je privedel sluga osuplega Zan-
donattijevega sina.
* * *
Peter Pavel se je udomačil v prijazni Zandonatijevi hiši, ki je bila polna sladkega rezednega vonja. Hitro so mu minili meseci, dasi je nestrpno čakal, da bi že odplula ena ali druga ladja v smeri proti Malti. Bogoslovec vse svoje žive dni še ni živel bolje. Zdelo se mu je tudi,da na vsem svetu ni boljših ljudi kakor so komisarjevi. Poln najlepših nad je mislil: Človek, ki je prijatelj takih ljudi, ne more biti slab. Komendator je njegov prijatelj. O. prav gotovo ne bo manj prijazen z menoj, kakor so Zandonattijevi. Doma v Komendi seveda je bil visoki gospod nekam bolj odljuden. Zaradi svojega dostojanstva seveda. V svojem pravem domovanju seveda. V svojem pravem domovanju pa bo mil in blag. "Oh, in jaz sem celo njegovo knjigo o lepem vedenju izgubil."
S svojim gojencem Džonom je imel Peter Pavel mnogo truda, a tudi uspehov. Oce je bil ponosen na učitelja in ga je večkrat zagotavljal svoje naklonjenosti. Gospodična Ana Marija pa, ki je bila prve tedne neskončna ljubezniva s Petrom, je začela postajati drugačna, skoro nevljudna m neprijazna. Zastonj je ugibal Peter Pavel, s čim se ji je zameril.
(Dalje sledi)
PISANO POLJE
<1
J. M. Trunk
T irvv "tTfrrr-VT"—r"1 tgrmitinnirfniirafTrT"-"""1
Tako se ne piše.
Neki "Notranjec" piše v "Prosveti" pod označbo: "Tako mi pišejo..." o razmerah njegove ožje domovine pod laško peto. Bo tako, kakor je opisano in splošno znano tako glede krutosti in zatiranju po laškem fašizmu, in bo tako tudi glede razmer na cerkvenem polju. Odločno pa se mora poudariti: Tako se ne piše, če je komu res za usodo zasužnjenih bratov, in ni mu pri tem le za to, da se anosi n#d vatikanom in katoliško cerkvijo. Morda ustreže čita-teljem "Prosvete," ki hlastno segajo po vsem, kjer se smeši vera in zabavlja čez vatikan, rojakom, ki trpijo, pa ni ustreženo, narobe, tako pisarenjs naravnost škoduje, ker manjša in uničuje odporno silo tlačenega naroda. Nikak«r nočem zanikati, da bi ne bilo hudo na cerkvenem polju pri obstoječih razmerah, ampak s takim napadanjem na katoli-čanstvo se zlo poveča, ne zmanjša. Mnogi čitajo, ker ne znajo ločiti, ali jim strast ne pripusti jasne sodbe razmer, pri teh se za odpor proti laškemu fašizmu čisto ničesar ne pridobi, pač pa se ta od-oor zmanjša, ker se ljudem s +em vzame edina odpora in tolažba v stiskah, vera.
Kaj hočete s takim pisare-njem? Ali obupate, da ni pomoči, ker se je s fašizmom zvezal tudi vatikan ? In na vatikan in katoličanstvo ste bolj hudi kakor celo na fašizem. Ako ni pomoči, čemu se pisari? In Če se liudem vzame še trohica vere. ki je ostala, potem je bolje, da naredite danes križ in ne pisarite, ker mrtvi so mrtvi. Kaj pomeni drugega, ko piše ta Notranjec: "Ljubi Bog jih ni usli-šal, marveč je stopil na stran številnejših, na stran krivičnih.." To je pristna blasfemi-ja, bogokletstvo. Ali hočete s takim bogokletstvom pomaga-
ti zasužnjenim? Ali pa, če se zapiša: "Krivice, ki se godijo našemu narodu...so vnebovpi-joče, če je kje kakšno nebo. Ako bi bilo, tedaj bi ne dopustilo grozodejstev in zatiranj, ki se danes godijo na naši zasužnjeni zemlji in po vsem svetu." Kaj to pomeni? Nag ateizem, golo brezverstvo, če ni nebes, ni nobene pravice, velja le sila močnejšega, in ta je na Primorskem laški fašizem, in vatikan, če že tako hočete, ker pri brezverstvu je tudi vatikan le prazna beseda. Fašizem in vatikan hočete udariti, pa Primorce še bolj udarite, kakor so že udarjeni, ako udarjate z bogokletstvom in brezverstvom. Kam je ušla le pamet, več ne pravim.
Dalje piše Notranjec o križu in meču. Pesnik je to zapisal, ampak pesnik je to tudi razumel. Zgodovina priča, da je bilo v marsičem tako: ko je prišel križ, mu je sledil tudi meč. Ali naj bi bili naši pa-ganski predniki odklonili tudi 'križ, ko mu je sledil meč? Stavim, da bi niti enega več ne bilo, ko bi bili odklonili križ, krščanstvo, katoličanstvo kljub meču, prav vse bi bil meč pokončal, a ravno križ, krščanska kultura jih je rešila, kolikor se jih je rešilo. Poglejte malo v zgodovino, ne v varljive bukve strasti in slepega natolcevanja. V zgodovini lahko tudi najdete, da je ravno papeštvo, o katerem ne more pisec dosti slabega povedati, to in isto papeštvo branilo pred mečem, ni nosilo meča, tega je nosila posvetna oblast, kakor ga nosi danes posvetni Ihški faši^m.
Ali- ni pomči ? Če je ni, čemu potem pisariti? Vsi niso izgubili upa, ker niso še izgubili vere na Boga in njegovo pravičnost, vere na prav istega Boga, katerega pi*ec preklinja in taji. Odkod naj bi bila pomoč vsaj mogoča? Ali od malega števila slovenskega
TISKOVINE
Bgag. j"M
Želodčno zdravilo iskreno priporočeno
OF »ITm WIME
Ne bodite sužnji neprebavnosti
— NAKOČITE SI PROSTI VZOREC — 1 Triner's Bittei Wine Co.	|
1 544 S. Wells St., Chicago, in. (
' Pošljite mi brezplačni vz»rec
Ime ..
Naslov
I
| V vseh , Iclcnrnah
)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOO^^
MUZIKANTJE POZOR!
Na prodaj imam MERVARJEVE NEMŠKE TRIKRAT UGLAŠENE HARMONIKE, izdelane iz celuloida. Stare so samo tri mesece in se prodajo ZA POLOVIČNO CENO.
V zalogi imam tudi
piano harmonike vseh velikosti, od $19.95 naprej.
Plačila se na željo laliko izvršujejo tudi na obroke. Dajem BREZPLAČEN POUK v igranju na note z vsako kupljeno harmoniko.
JOHN PWTH,
EDINI SLOVENSKI UČITELJ NA HARMONIKE V CHICAGI.
, 3800 W. 26th St., Chicago, III Tel. Crawford 3801 Y
kWKKKKKK1000000<)0000(>000<H10<K>CK>0<KKH}(^
|>8B; <♦> ■<«•€<♦>	•:♦>	•:♦>.":«•
CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM IN $
DRUGIM	k
S	3
2	priporočamo, da si nabavijo novo zbirko lepih slovenskih £
3	cerkvenih pesmi, ki jih je založil te dni č. g. župnik Viktor * § Čadež. Ta zbirka cerkvenih pesmi nosi naslov:	3
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna, — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS

♦
64

P© Mariji k Jezusu"
Vsak slovenski cerkveni pevski zbor si naj omisli to novo lepo in zanimivo zbirko. Razdeljena je: 2 božični pesmi ; 2 obhajilni; 1 postna; 2 šmarnični in 2 splošni Marijini.
S poštnino vred stane posamezna partitura ......................................
40c
4 v
SJ5 $
s* $
«5 i-
Kdor naroči ducat partitur skupaj, 20% popusta.
Naročila pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
narodiča, ' tega skromnega miljončka, proti 40 miljonom Lahov ? ? Nihče menda ni na glavo padel. "Pomagaj si sam, in Bog ti pomaga," pravimo vrlo dobro. Proti miljonom^ je pomoč le v miljonih, kakor proti topu le top. Ampak pisec niti ne namigne vsaj na možnost te pomoči pri drugih miljonih, narobe, prav strupene cikne na nedostatke pri teh miljonih, da smo na jasnem, ko le cikne na — Jugoslavijo. Piše: "Videla je laške stražnike v lepih uniformah, kakršnih ni opazila na jugoslovanskih graničarjih..." Ni dosti, pa je več ko dosti. Pomeni: v Jugoslaviji sama razcapanost, gola beračija...in od berača in razcapanca ne bo pomoči. Dalje piše: "Kadar hočemo v suši po vodo, moramo plačati za dovoljenje...za granico so razmero naravnost neznosne." Toraj...ali ni bolje tokraj gra-nice..in pri lepih uniformah?? Obžalujem, da je v Jugoslaviji razcapanost, in so razmere neznosne...ampak naredite potem tudi kar križ čez pomoč, in ne pisarite, ker pomoči ni, in s takim pisarenjem si zagrenite tem bolj življenje nod fašizmom in rimskim katolicizmom.
Tudi tirolski Nemci so prav enako pod jarmom fašizma. Vidim pa, da odklanjajo krivice, pa ne morda s sirovim zabavljanjem čez papeštvo in rimski katolicizem, s preklinjanjem in tajenjem najvažnejših verskih resnic, skrajno previdno in diplomatičrio no-stopajo s trdnim upom na rešitev. Tako Nemci pač in ti Nemci imajo za seboj do 80 milionov rojakov, najboli organiziranih in izobraženih Hudi, toraj dvakratno število fašističnih Italijanov. Slovencev je komaj miljonček, in kar že za granico "so razmere neznosne" in dalje na ju« niti nogledati nočemo ali ne moremo, in ta peščica Slovencev pozna le eno rešitev; izpod laškega fašizma: preklinjanje Boga in zabavljanje Čez papeštvo in smešenje katoličan-stva.Jn poleg tega še pozna prepir in ne pozabi nnni in da "spada med "rešitev" tudi.
da udari vsakega drugega Slovenca po buči, ako le opozori na neumno in bedasto in mestoma neopravičeno gonjo zo-,per papeža in vatikan. Faši-,zem je zgrešen v bistvu, tudi llaški fašizem, ampak vsaj ta jlaški fašizem si je znal prido-ibiti množice, in ta laški faši-jzem upošteva moralično moč ,vere in cerkve, postopa toraj |najmanj diplomatično, da se ,mu je morala ukloniti celo ponosna Anglija, in raztega zdaj isvoj vpliv v zvezi s Hitlerjem 'nad vso f>red;njo Evropo!, je postal prava svetovna sila., in proti taki premeteni in strašno diplomatični sili pozna ta peščica Slovencev samole eno: kakor kričavi jesiharji se zaganjajo v papeštvo in cerkev in vero..in jemljejo s tem prav zadnjo odporno silo zasužnjenim rojakom, jih v resnici le še bolj potiskajo v vobstvo in v pogin.
Pamet, pamet, kdaj vas utegne srečati pamet?
---o-
DREVO, KI NE MEČE SENCE
Ta in oni svetovni potnik je nedvomno že pripovedoval domačinom, da je videl drevo, ki ne meče nikakršne sence. Ti pa so kajpada nejeverno zmajevali z glavami, češ, da je to tudi ena izmed znanih "ameriških rac". Pa je vendarle resnično. Ogromno drevo evkaliptus, ki doseže do 130 metrov višine, ima čudno svojstvo, da se obrača z robovi listov vedno proti soncu, zatorej listi ne morejo kazati svoje ploskve na osojni strani.
-o-
Katoliška društva, naročajte svoje tiskovinr o] H-ioiiške tiskarne "A. S."
Zhses;: mmm
Družinska
PRATIRA
ZA LETO 1937
JE DOSPELA.
Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rozman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino
2$ centov
Naroča se od: Knjigarna
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd. Chicago, III.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
Is, John £wnm
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9, zjutraj do 8:30 zvečer.
VELIK
BLAZN1K0V
FlAflK
ZA LETO 1937 JE TUKAJ!
Kak®r vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poida, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od:
Knjigarna
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111.

HRVATSKI MOLITVENIH
ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec:
MJESEC LISTOPAD. Platno vezane, rdeča obreza...................... 60c
VRTIČ GOSPODNJI. Bele koščene platnice, zlata obreza............$1-25
SLAVA BOGU. Fine usnjate vatirane platnice, zlata obreza........$1.75
VRTIČ GOSPODINJI. Usnjate vatirane platnice, zlata obreza... $1.75 I
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money ordru in pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois