GOSPODARSTVO l^TO XIII ŠTEV. 324 CENA LIR 30 Pošt. plač. v got. PETEK, 6. NOVEMBRA 1959 Sped. in abb. postale gr. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Ohvir rimske politike glede Trsta Ojačani so sicer z velikim zanima-jjV1 slediki bitki med levim in des-s ' krilom krščanske demokratične i? :.inke na kongresu v Florenci, toda skušnje vedo, da izid tega boja ne '»Ore odločilno vplivati ,na gledišče Ri- 8us !’'et'e okrepov za reševanje tržaške Radarske krize; saj so vse rimske čil ■e’ k' 80 se vrst*le P° drugi priklju-• vi Trsta k Italiji (leta 1954) ali celo f° letu 1945, podobno, pravzaprav ^ako Kaj gledale na tržaško vprašanje. bovega bi v tem pogledu Tržačani d1,|Zlveli edino, ako bi na oblast pro-,.e ? Povsem levo usmerjena skupina, komunistično - socialistična, ki ..Ze delj časa vzajemno ne sodeluje Razplet v Florenci je v glavnem politiko sedanje Segnijeve vla-ostane torej na krmilu. Sj..e °b drugih priložnostih smo nagla-jn 1 da v rimski politiki nasproti Trstu lahl( določenih ukrepih rimskih vlad sitter; Potrdji ‘'p. ki povsem jasno zasledimo eno k.. ' ■ ne storiti ničesar, kar bi količ-VJ zrahIjaI° centralistično upravno po-j,e v° med Trstom in Rimom — zato ^ °nčno odlašajo s podelitvijo uprav-S( ;ivtonomije, čeprav jo že določa u-a — ali pa kaj takega, kar bi uteg- % v nskega carinskega sistema. Takš- zunanjem svetu zbuditi videz, treba iskati rešitev Trsta izven H.a, ll — ^ »meritev rimske politike izvira o-Uljf0 ^ bojazni, da bi vsak podoben S!eei) — kakor recimo pro ".itev pro-Pri Cl>Me — lahko razlaga' . svetu kot S|, Znihijer da je bila priključitev trža-^ ga pristanišča k Italiji zgrešena zu-S||lllePaUtična poteza velikih zahodnih (|./Aakoi- je spričo dosedanjega gle-rjiJ® na tržaško vprašanje s takšne ne s^e perspektive presenetila Tržača-tonska ladja - Trgovske ladje na atomski pogon Slika nam kaže ameriško trgovinsko ladjo »Savannah«, ki jo bodo gnali motorji na jedrski (atomski) pogon. Novost je v tem, da gre za trgovinsko ladjo na atomski pogon; kajti Rusi in Američani imajo že davno podmornice na atomski pogon; Rusi pa so zgradili tudi ledolomce na jedrski pogon. Italija se je odločila, da zgradi podmornico na jedrski pogon, ki jo bodo imenovali po znanem izumitelju G. Marconiju. tor, eden izmed prvih lastnikov velikih gostinskih obratov, je sprožil misel, da bi zgradili veliko prevozno ladjo s to-nažo 90.000 ton. S to naj bi omogočili prevoz turistom čez ocean po izredno nizki ceni, saj bi vožnja ne smela stali več kakor 50 dolarjev (nekaj čez 30 tisoč lir). Takšna ladja bi stala 160 milijonov dolarjev. Omenjeni ameriški podjetnik bi rad zainteresiral za to graditev tuj kapital. Tako je dr. W. Scholz, ki se je udeležil sestanka, na katerem Day Paul, predsednica upravnega odbora znane ameriške družbe American Export Lines, katere ladje plovejo na progi Genova - New York, je označila misel Cantorja za utopijo, se pravi za neizvedljivo. Njena družba je odklonila Cantorjevo povabilo, naj sodeluje pri gradnji nove velike ladje; pač pa bo American Export Lines zgradila 35.000 tonsko ladjo, ki bo plula na progi Genova - Cannes - New York. (Nova italijanska ladja »Leonardo da Vinci bo V začetku so imeli ladjarji velike pomisleke glede graditve ladij na jedrski pogon, češ da niso ekonomične. Nimamo na razpolago računov, ki bi pokazali, v kakšni meri so ti pomisleki upravičeni. V zadnjem času smo priča drugim drznim poskusom v pomorstvu in ladjedelstvu, ki gredo za tem, da bi ladje zadržale svoje stare kliente-potnike in druge turiste, ki jih vedno bolj prevzemajo letala. Američan Can- so ameriški ladjarji govorili o graditvi te ladje, izjavil, da bi verjetno tudi Nemci prispevali k finansiranju graditve. Nemški minister za gospodarstvo prof. Erhard je samo dejal, da je predlog vsekakor zanimiv in da ga bo proučil. Američan Cantor je z nemškim ministrom govoril o tem vprašanju med zadnjim Erhardovim obiskom v Ameriki; po Erhardovem povratku v Bonn, je prejel ugodno poročilo iz Zah. Nemčije v tej zvezi. Američanka Josephine obsegala 32.000 ton; v promet jo bodo postavili prihodnje leto, in sicer na progi Genova - New York). American Ex-port Lines ima na tej progi ladji »In-dependence« in »Constitution«, ki imata vsaka po 24.000 ton, to je približno toliko kot »Vulkanija« in »Saturnija«, ki vzdržujeta zvezo med Trstom in New Yorkom. Nova ameriška ladja bo podobna nizozemski ladji, ki je nedavno pričela pluti med Rotterdamom in New Yorkom. Stare ladje med staro železo! Italija za pomladitev svoje mornarice Tudi za italijansko trgovinsko mornarico še vedno trajajo težave, v katerih je svetovno pomorstvo. Padec prevoznin je sprožil vrsto vprašanj, ki jih je treba rešiti v najkrajšem času. Ostra konkurenca na morju nujno potiska v pristan stare neekonomične ladje. Hitrejše in modernejše ladje si delijo promet na morjih in oceanih, mnogo blaga pa že potuje z letali, in to v prvi vrsti lahko in dragoceno blago, ki je doslej predstavljalo zelo važno po. stavko v pomorskem prometu. Vlade si prizadevajo, da bi z raznimi ukrepi olajšale težaven položaj trgovinskih mornaric. V Italiji je bil v ta namen izdan zakon št. 622 z dne 24. julija 1959, s katerim naj bi istočasno rešili krizo v trgovinski mornarici in ladjedelnicah. Zakon predvideva podiranje starih ladij in gradnjo novih, ki naj nadomestijo stare. Za uresničenje tega načrta je vlada določila 10 milijard lir, ki se razdelijo na dve finančni leti. O namenih zakona je podrobneje spregovoril v tedniku »Epoca« minister za trgovinsko mornarico A. M. Jervolino. Ladjarji, ki nameravajo prodati svoje stare ladje za staro železo in graditi nove, bodo deležni državnega prispevka, toda pod pogojem, da tonaža novih ladij ustreza tonaži podrtih ; državni prispevek ne sme prekoračiti 25.000 lir za tono. Z zneskom 10 milijard bi torej lahko zgradili 400.000 ton novega ladjevja na mesto starih ladij za 533 ton skupne tonaže. Gradnja teh novih ladij bi pomenila za vse ladjedelnice v državi in za tiste industrijske veje, ki gradijo za potrebe ladjedelstva, znatno olajšanje v teh neugodnih časih. To velja še posebej za Trst, kjer se dobršen del industrije in tudi obrti bavi prav z izdelovanjem ladij oziroma ladijske opreme. Za manjše ladjarje na italijanskem jugu dopušča zakon še eno možnost: ladjarji, ki sami nimajo dovolj ladij, da bi se mogli okoristiti s tem zakonom, se lahko združijo in tako dosežejo potrebno tonažo in predvidene u-godnosti. Proti novemu zakonu izraža pomisleke ladjarjev časopis »La Marina Italia- na« iz Genove, ki trdi, da je državni prispevek prenizek, da bi lahko v resnici omogočil obnavljanje trgovinske mornarice. Leta 1954 je država priznavala enak prispevek brodarjem, ki so naročili novo ladjo. S sedanjim prispevkom pa naj bi brodarji ne samo naročali nove, ampak tudi podirali stare ladje. Da bi bilo to mogoče, je treba prispevek vsaj podvojiti. GRADITEV LADIJ DRUGOD ŠE VEDNO CENEJŠA Kljub državnemu prispevku, pravijo ladjarji, so oene novih ladij še vedno nižje na Japonskem, v Nemčiji, Franciji in Jugoslaviji kakor v Italiji. Kar zadeva delo, ki naj bi ga zakon pripravil ladjedelnicam s temi olajšavami, je treba omeniti, da niso državnega prispevka deležne potniške ladje. Prav pri potniških ladjah imajo ladjedelnice največ dela. Minister Jervolino je dodal, da bodo državnega prispevka deležne tudi štiri velike čezoceanske ladje, ki jih je državna družba FINMARE naročila v italijanskih ladjedelnicah, in gradnja dveh potniških ladij, ki se jih je prijel vzdevek »ladja-pullman«. Ti dve ladji bosta vozili na progi proti Sardiniji. Dve izmed štirih velikih ladij bosta obsegali po 35.000 ton in se bosta pridružili ladjama »Cristoforo Colombo« in »Leonardo da Vinci« (ki bo nastopila svojo prvo pot v juniju 1960) na progi Italija - Sev. Amerika. Na skupščini delničarjev holdinga FINMARE je predsednik dr. Manzitti napovedal, da bo FINMARE naročila, poleg omenjenih štirih ladii, še drugih osem za skupnih 167.000 brt. Stroški so predvideni v višini 110 milijard lir. Nove ladje bodo plule na progah proti Sev. Ameriki, Avstraliji in med Italijo in Sardinijo. Ladji »Giulio Cesare« in »Augustus« bodo ponovno postavili na progo Evropa - Južna Amerika, za katero sta bili namenjeni že od vsega začetka. TONAŽA LADJEVJA »FINMARE« Holding FINMARE je vložil do 31. decembra 1958 v ladjevje 198 milijard lir. Ladjevje, ki je imelo po vojni 16 enot s skupno tonažo 107.806 brt, šteje danes 93 ladij s tonažo 657.503. Od tega je 51 ladij (435.742 brt.) za prevoz potnikov in mešanih. V primerjavi z vsem italijanskim ladjevjem za prevoz potnikov in mešanih ladij pripada FIN MARE 65% vsega ladjevja. FINMARE ima povečini nove ladje; starost njegovih ladij ne doseže še deset let. Ladje štirih družb, ki tvorijo FIN MARE (Adriatica, Tirrenia, Lloyd Trie-stino in Italia) so lani prevozile 1 milijon 462.525 potnikov (prejšnje leto pa 1,403.406). Prevoz blaga pa je v primerjavi z letom 1957 nekoliko nazadoval. Leta 1957 je prevoz blaga znašal 2 milijona 64.732, lani pa 2,050.454 ton. V letu 1958 so dohodki ladjevja FINMARE znašali 74 milijard 177 milijonov lir, 70% tega v tujih valutah. Cisti dobiček holdinga v poslovnem letu 1958-59 je znašal 1,241.632.000 lir. Na vsako delnico pride dividenda 32,50 lire ali 6,50 odstotkov. Jugoslavija proti oorodoostoi airžoji Letos poleti so v Jugoslaviji spremenili kazenski zakonik in vpeljali mnogo novosti, ki so prav zanimive. Spremenjeni zakonik bo začel veljati na Novega leta dan 1960. Našo javnost bo posebno zanimal člen 119, ki je v bistvu veljal že do sedaj in ki se poslej glasi takole: »Kdor s propagando ali kako drugače zbuja ali razpihuje narodnostno, plemensko ali versko sovraštvo ali razdor med narodi in narodnostmi, ki živijo v Jugoslaviji, se kaznuje s strogim zaporom do dvanajstih let.« »Ce je storilec dejanje iz prvega odstavka tega člena vršil sistematično ali na ta način, da je izrabljal položaj ali poklic, ali če je zaradi takega dejanja prišlo do nereda, nasilja ali drugih hudih posledic, se storilec kaznuje s strogim zaporom« (namreč do 15 let). »Kdor z žalitvijo državljanov ali kako drugače zbuja narodnostno, plemensko ali versko nestrpnost, se kaznuje z zaporom« (namreč od 3 dni do 3 let). Tako jugoslovanski zakon. Kdaj bomo dobili kaj podobnega v Italiji? Vsaj za Trst bi bili morali izdati podobne določbe že davno; saj predvideva Posebni statut za naše ozemlje izrecno, da je podžiganje nacionalne in rasne mržnje prepovedano in da se mora vsako dejanje te vrste kaznovati. Italija naj sprosti uvoz iz Amerike Ugoden položaj italijanske plačilne bilance Milanski dopisnik nemškega lista, »Frankfurter Allgemeine Zeitung«, je svojemu listu poslal zanimive podatke o vprašanju sprostitve uvoza v Italijo. Dopisnik omenja, da je Mednarodni denarni sklad že v začetku oktobra opozoril italijansko vlado na nov položaj, ki je nastal za italijansko trgovinsko politiko v trenutku, ko je italijanska trgovinska bilanca postala aktivna. Pismo izvršnega sveta Mednarodnega denarnega sklada pravi, da ne obstajajo za Italijo več nikakšni razlogi za omejevanje uvoza, odkar se je zboljšala njena plačilna bilanca ter so se povečale njene devizne rezerve. Zato je Mednarodni sklad prepričan, da Italija lahko prične hitro odpravljati omejitev uvoza in še posebno diskriminacije. Dopisnik pripominja, da je italijanski tisk zamolčal to pismo Mednarodnega sklada, čeprav je sicer zelo dobro obveščen. Pismo Mednarodnega sklada haj bi spravilo v zadrego italijansko vlado; po mnenju izvedencev bi bila italijanska vlada lahko kaj ukrenila v smislu sedanjega priporočila Mednarodnega sklada že pred enim letom. Predstavniki Italije postavljajo svojo državo na mednarodnih pogajanjih za dvo- ali večstranske sporazume kot vzor ostalim državam Organizacije za Gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC), v Sovjetska zveza ne popešea v gospodarski tekoii Skoraj '120.DUD navili inženirji:)' - iif> milijonov ton jekla Sovjetski gospodarski načrt za prihodnje leto je zbudil veliko pozornost tudi v zunanjem svetu. Načrt dokazuje, da Sovjetska zveza ne popušča v veliki gospodarski tekmi z zahodnimi državami, zlasti z Ameriko. Njene investicije v gospodarstvu, ki predstavljajo za proračun veliko breme, še vedno ne popuščajo. V državnem proračunu je napovedan kljub temu prebitek. Gospodarski proračun je tako visoko postavLcn, da sovjetski gospodarstveniki računajo, da bodo izpolnili sedemletni gospodarski plan, ki konča leta 1965, še pred rokom. Sovjetska zveza hoče prihodnje leto izobraziti 119.000 inženirjev ter tako trikrat prekoračiti število inženirjev, ki so dokončali tehnične nauke v Ameriki lansko leto. Prihodnje leto naj se industrijska proizvodnja dvigne za 8,1% v primerjavi z letošnjo; povečanje težke industrijske proizvodnje bo znašalo 8,8%, proizvodnja potrošnega blaga pa 6,6%. S socialnega vidika je zanimiv načrt, po katerem naj bi sovjetski državljani ne plačevali več neposrednih davkov; v bodoče naj bi ne delali več kakor sedem ur na dan in njihova življenjska raven naj bi se izredno dvignila. O gospodarskem načrtu za prihodnje leto so razpravljali pred Vrhovnim sovjetom. Predsednik planske komisije Ko-sigin in namestnik finančnega ministra Garbusov sta poročala o gospodar- skem položaju ter o gospodarskem načrtu za prihodnje leto. Sestanku je prisostvoval tudi predsednik Vorošilov in ministrski predsednik Hruščev. Po načrtu bodo v Sovjetski zvezi pri-L-aiije leto proizvedli 65 milijonov ton jekla, 105 milijonov ton železne rude, 144 milijonov ton petroleja in 291 milijard kilovatnih ur električne energije. Investicije za izvedbo industrijskih načrtov bodo v letu 1960 znašale okoli 255.5 milijarde rubljev, 40% pojde iz tega v vzhodne pokrajine; Garbusov je navedel podrobne podatke: 30% več investicij kakor letos pojde za graditev kemičnih tovarn in za strojno industrijo, za železarsko industrijo 20% več, za pridobivanje petroleja in plinov 15% več, za pospeševanje lahke industrije in proizvodnje potrošnega blaga 13,6% več kakor letos. Državni proračun je doslej največji v sovjetski zgodovini. Dohodki bodo znašali 772,1 milijarde rubljev (letos 735,8), izdatki pa 744,8 milijarde rubljev (letos 698,8). Za obrambo države bodo potrošili 96,1 milijardo (letos prav toliko), za pospeševanje znanosti 27,3 milijarde (to,4% več kakor letos). Tudi upravni stroški se bodo zvišali na 13.5 (letos 11,1) milijarde. Garbusov je dodal, da bodo iz predstavnikov vlade in sindikatov postavili odbor, ki bo izdelal predlog za odpravo neposrednih davkov. UVajonje nemščine na j. Tirolskem S tako imenovanim sporazumom De Gasperi - Gruber (med Italijo in Avstrijo) z dne 5. 9. 1946, ki je postal sestavni del mirovne pogodbe z Italijo, je bila zajamčena na podlagi enakosti raba nemščine in italijanščine v bocen-ski pokrajini in v sosednjih narodnostno mešanih občinah trentinske pokrajine, in sicer v javni upravi, v uradnih listinah in v dvojezičnem krajevnem imenoslovju. Z drugimi besedami naj bi se smeli južni Tirolci nemške narodnosti prosto posluževati nemščine v občevanju z upravnimi oblastmi in obratno, oblasti in organi javne uprave pri občevanju z njimi, vse na podlagi enakopravnosti z italijanščino, vštevši u-radne listine in imenovanje krajev. Regionalni (deželni) statut za deželo »Tridentinsko-Zgornje Poadižje« iz leta 1948 je izvedel omenjeni sporazum samo deloma. Nemcem iz bocenske pokrajine je priznal pravico, da se poslužujejo nemščine v odnosih z organi in uradi javne uprave, toda samo s tistimi, ki imajo sedež v pokrajini ali pa imajo deželno kompetenco. Tem organom in uradom je naložil dolžnost, da rabijo nemščino v dopisovanju in pri ustnem občevanju z državljani nemške narodnosti. Ni pa priznal nemščini značaja uradnega jezika in ni ničesar predvideval, v katerem jeziku se morajo voditi spisi in izdajati listine. Raba nemščine pred sodnimi oblastmi sploh ni bila predvidena. Borba Nemcev na Južnem Tirolskem, ki je zavzela že mednarodni značaj in lei se ne vrti samo okrog jezikovnih pravic, marveč zahteva tudi posebno avtonomijo, je dovedla za sedaj vendarle do tega, da so priznali nemščini v bocenski pokrajini, ne pa tudi na Tridentinskem, nekaj več pravic. Z državnim zakonom, ali pravilneje z odlokom predsednika republike z dne 8. 8. 1959, št. 688, je bilo namreč določeno: Organi in uradi državne uprave v bocenski pokrajini, organi in uradi deželne uprave bocenske pokrajine ter občin in drugih javnih organizmov, ki delujejo v omenjeni pokrajini, bodo rabili italijanščino in nemščino »povezano« (»congiuntamente«) pri sestavljanju in izstavljanju spisov in ukrepov, če se le-ti nanašajo na ozemlje bocen- ske pokrajine. Ko inštruirajo spise (poizvedujejo n. pr., ali obstoje pogoji za ugodno rešitev kake prošnje, ipd.) ali pa zaslišujejo koga ali pa si ti organi in uradi dopisujejo med seboj, rabijo lahko italijanščino ali nemščino; prizadeta stranka pa sme zahtevati prevod takih spisov na svoj lastni jezik, ne da bi imelt^s tem kake stroške. V tem odloku je izrecno rečeno, da se opisane ugodnosti o rabi nemščine ne smejo uporabljati na sodbe in druge ukrepe sodnih oblasti, upravnega sodstva in na notarske spise. Pač pa bo, kakor do sedaj, veljalo tudi še za naprej, da se sme govoriti nemško na sejah in sestankih kolegialnih organov dežele, pokrajine in občin. Ne moremo reči, da je ta odlok povsem jasen. Različna tolmačenja dopušča določba, da se rabita oba jezika »povezano«. Če primerjamo odlok z besedilom sporazuma De Gasperi-Gruber, bo pa vsekakor držalo, da bodo morala oblastva izdajati tudi v nemščini osebne listine, kakor rojstne liste in druge izpiske iz matičnih knjig. Našo sodelavko S. P. iz Trsta, ki je svoj čas za bralce »Gospodarstva« opisala doživljaje dveh Slovenk na Angleškem, je zdaj mladinska oddaja ljubljanske RTV »Spoznavaj svet in domovino!« tako pritegnila, — kakor sama piše — da je sklenila o njej nekaj napisati. Preberite, kaj piše ! Prip. uredništva) »Spoznavaj svet in domovino« je naslov redne javne mladinske oddaje RTV Ljubljana, ki je na sporedu vsakih 14 dni ob sobotah zvečer. V nekaterih zunanjih odtenkih nas spominja mogoče na bivšo italijansko televizijsko oddajo »lascia o raddop-pia«. V obeh oddajah se pred mikrofonom vrstijo tekmovalci, ki v raznih težavnostnih stopnjah odgovarjajo na vprašanja »radovednega Mika«, v našem primeru Tomaža, in v obeh primerih tekmujejo za določeno nagrado. Po svojem bistvu pa se »spoznavaj svet in domovino« močno razlikuje od italijanske oddaje; lahko bi rekli, da je od te celo popolnoma različna. Mladinsko uredništvo je svoj čas že imelo podobne oddaje, ki so se razvile v tako imenovane volilne oddaje in so nato dobile stalno obliko in naslov »spoznavaj svet in domovino«. Zamisel sedanje RTV oddaje je torej izšla iz Mladinskega uredništva (redakcije), katerega namen je predvsem spodbujati mladino k učenju in gojiti njeno razvojno pot k trdnemu znanju. ČLOVEK V MLADOSTNI VNEMI V svoji mladostni vnemi se mlad človek zanima za vse mogoče stvari in Mladinska oddaja je navdušila našo sodelavko navadno goji pri tem še s posebnim zanimanjem določeno področje, ki postane takorekoč njegov »hobby«. Taki mladini, daje radijska oddaja »spoznavaj svet in domovino« priložnost, da svoje konjičke tudi zajaše. Pri tekmovanju pride v poštev mladina do 25. leta starosti. Tekmujejo lahko posamezniki ali pa ekipe, to je skupine dveh, treh ali celo štirih mladincev skupaj. Vsakdo mora najprej prijaviti svojo temo, na kar ga vodje oddaje pokličejo na razgovor, da temo natančneje določijo. Pretežna področja, za katere se priglaša večina kandidatov, je predvsem šport, nato domača literatura, glasba itd. Po zadnji avdiciji se kandidat končno pojavi v študiju pred žirijo in izpraševalcem, pred publiko in televizijskimi kamerami. KAKO ZMUZNEŠ MIMO VRATARJA Prva javna radijska oddaja je bila 3. maja 1958 leta. Zanimanje javnosti se je kaj kmalu pokazalo in se pričelo večati od oddaje do oddaje. Težko je bilo dobiti vstopnice, saj so namah zmanjkale, čim so jih pričeli deliti. Pri vhodu v stavbo RTV je bil pred vsako predstavo vedno dren. Vratar je imel tu važno vlogo. Pol ure ali pa samo petnajst minut pred pričetkom oddaje je začel spuščati v študij enega za drugim tiste, ki so imeli že pripravljeno vstopnico v roki. Pri tem je bliskovito pazil, da ne bi mu ušel kak »malopridnež«, ki ni se mu posrečilo dobiti vstopnice. Kljub temu se je skoro pri vsaki oddaji izmuznilo v študij nekaj takih »malopridnih pobičev«, ki so se potem bahali češ, »smo le ušli važnemu in sitnemu vratarju-« odkar so uvedli numerirane sedeže, seveda ni več drena pred vhodom v RTV, a zanimanje za oddajo je še vedno veliko. Pa saj ni to nič čudnega! »Spoznavaj svet in domovino« je silno zanimiva oddaja in predvsem vzgojna. DA BI RAZVIJALI SVOJE »KONJIČKE« Tekmovalci nastopajo v treh težavnostnih stopnjah; skupno morajo odgovoriti na osem vprašanj, najprej, vsakokrat po tri, slednjič na dve vprašanji. Končno nagrado si tekmovalci sami izberejo do vrednosti 30.000 din; razliko med izbrano nagrado in določeno nominalno vrednostjo pa izplača RTV v denarju. Na razpolago so tudi »tolažilne« nagrade in sicer svinčnik »Pelikan«, za tiste, ki padejo po drugi težavnostni stopnji in pelikanovo pero za tiste, katerim se ponesreči v tretji stopnji. Nagrade niso plačilo za znanje; njih pomen je spodbujati mladino, ki si prizadeva na poti znanja, z namenom naj za to še dalje razvija in goji svoje oikonjičke«. LE MALO ZMAGOVALCEV Vsakdo, ki ljubi mladino in se zanima za njene probleme, rad spremlja te redne radijske oddaje, bodisi, da jih posluša po radiu ali gleda po televiziji, ali pa celo prisostvuje javnim oddajam. Oddaje ga pritegnejo tako, da se nehote v nje vživi, trepeta z nastopajočimi in vsakemu zaželi, da bi jo srečno izvozil do konca; v duhu se veseli z zmagovalcem in hudo mu je, kadar nekam spodle-t: rri odgovoru. Večina prijavljencev ni doslej točno odgovorila na vsa vprašanja. Od približno 120 nastopajočih pri 32 oddajah je izdelalo le 35, kar povprečno znaša nekaj več kot enega zmagovalca na vsako oddajo. Vsekakor je to kar zadovoljivo število. OREHE ZNANOSTI TREJO Javno oddajo vodi mladi, komaj 22 letni Tomaž Terček, ki je sicer tudi športni novinar na RTV Ljubljana. V kratkem razgovoru z njim sem zvedela tudi za težave, ki so pri pripravljanju oddaje. Težave predstavljajo tematična vprašanja. Nedvomno je težko sestavljati vprašanja za toliko različnih tem, zlasti če je za to pomanjkanje strokovnjakov. Vprašanja morajo biti zelo natančna in se morajo vrstiti v težavnostnem sorazmerju kot pomoč pri sestavljanju takih vprašanj je RTV najela psihologa, ki tako precej olajša delo vodstvu oddaje, ki je do sedaj večinoma samo sestavljalo vprašanja. Na oddaji nastopa tudi žirija, ali bolje ne nastopa, marveč sedi za zeleno mizo navadno pod sliko, ki predstavlja veselo mladino, ki z velikanskim stiskačem tre trde orehe; to so orehi znanosti, žirija je stalna, in sicer jo sestavljajo 2 radijska člana, navadno en urednik in en pomočnik direktorja, medtem ko je tretji član zunanjega posvetovalnega uredništva, Lani, proti koncu septembra so začeli oddajo tudi televizijsko snemati, letos jeseni pa so uvedli še eno novost in sicer šo v študiju postavili dve kabini, v katerih tekmujeta med seboj dve skupini na enem in istem področju. Kabini nista med seboj povezani in izpraševalec vključi zdaj prvo, zdaj drugo, to je v zaporedju, kot si sledijo vprašanja. Namen uved be kabin je še bolj zainteresirati ljudi. ker je tako medsebojno tekmovanje bolj privlačno in zanimivo. Sicer pa ima vodstvo oddaje »spoznavaj svet in domovino« v načrtu spremeniti ali bolje preurediti oddajo s tem, da bodo postopoma uvedli poseben način tekmovanja, ki naj bi doseglo nekakšno stopnjo rivalstva, seveda rivalstva v dobrem pomenu besede, tako, ki naj dovede do čim višje stopnje zainteresiranosti predstavnikov tega ali onega objekta. Na tak način bodo lahko tekmovali med seboj poleg posameznikov in manjših skupin še šole, tovarne itd. Odmev te oddaje sega po celi državi in ne samo po Sloveniji. Ko so n. pr. na eni izmed zadnjih oddaj nastavili poslušalcem uganko z nagradnim tekmovanjem, so se nanjo odzvali v velikem številu tudi iz dru-dih republik in celo iz Črne gore. To je dokaz, da je »spoznavaj svet in domovino« vsesplošno zanimiva oddaja in priznana posebno po načelu vzgojnosti. S. P. kolikor zadeva zlasti sprostitev uvoza. Italijanska plačilna bilanca, nadaljuje Frankfurter Allgemeine Zeitung,-se je v zadnjih letih izredno ugodno razvijala. Uravnovešenje plačilne bilance je bilo doseženo leta 1957, in sicer z izrednimi postavkami, zlasti s tujo gospodarsko pomočjo, toda že leta 1958 je bil redni del plačilne bilance (blagovni promet, usluge in turizem) že močno aktiven; ta težnja se je nadaljevala tudi to leto. V prvem polletju leta 1959 je izkazovala italijanska plačilna bilanca prebitek 465 milijonov dolarjev, medtem ko je prebitek v prvem polletju lanskega leta dosegel 250 milijonov dolarjev. Od tega odpade 255,6 milijona dolarjev( lansko leto 133,7) na redni del plačilne bilance. V trgovinski bilanci (izmenjavi blaga) je bil primanjkljaj letos mnogo manjši kakor lani ter je znašal 152,8 (lani 217) milijonov dolarjev. Ta primanjkljaj je bil pokrit s tujskim prometom, z nakazili izseljencev in drugimi nevidnimi postavkami. Italijanske zlate in devizne rezerve, ki so konec leta 1958 znašale 2,2 milijarde dolarjev, so se do konca junija 1959 dvignile na 2,7 milijarde doolarjev. Izvedenci so mnenja, da se bodo do konca tega leta dvignile na 3 milijarde dolarjev. Dopisnik zaključuje, da je treba na podlagi omenjenega priporočila Mednarodnega denarnega sklada pričakovati močnejši ameriški pritisk na Italijo, da bi bolj sprostila uvoz z dolarskega področja; sprostitev uvoza iz Združenih ameriških držav znaša danes 85%. ANGLIJA HOČE POPOLNOMA SPROSTITI TRGOVINO Pariški list Llniormation poroča iz Londona, da namerava angleška vlada v najkrajšem času odpraviti vse.ovire za uvoz blaga z dolarskega področja; namerava tudi popolnoma odpraviti kontingentiranje uvoza iz drugih dežel. To bo lahko izkoristila predvsem Evropa. Iz Evrope bodo na Angleško lahko uvažali zlasti avtomobile. Anglija gre, za tem, da uvede zunanjetrgovinski sistem, ki je bil v veljavi pred vojno. Ostale bodo samo carinske ugodnosti, ki so jih uživale države angleške skupnosti v smislu sporazuma na konferenci v Ottawi. Angleži hočejo izbili ameriškim industrijcem orožje iz rok. Ti so namreč začeli gonjo za jjo-višanje carin in pri tem kažejo na oviranje ameriškega izvoza v druge države. rinformation dodaja, da se angleška politika ne navdušuje več toliko za organizacijo Ožjega svobodnega trgovinskega področja, ki je imelo v prvi vrsti namen izolirati Francijo. — • — UVOZ JEKLA V INDIJO SKRČEN. T ani je Indija uvozila 1,17 milijona ton jekla, predlanskim pa 1,67 milijona. Iz Sovjetske zveze je Indija lani uvozila 200.000 ton jekla. nn n nase MII onio o U o ,, Na ta davek sem ponosen” V zadnjem času, pravzaprav že poldrugo leto me močno preganjajo davki vseh vrst. Prav nič novega, porečete; kako si zamišljate družbo in državo brez davkov? Priznam, da so davki potrebni in tudi jaz se ravnam po Kristusovem nauku! »Dajte cesarju, kar je cesarjevega ...« Toda do. se mi U prozaični davki vgnezdijo še med vhodna vrata, ki z našim belim kraškim zidom tvorijo pravo podeželsko idilo, tega že skoraj ne prenesem. Davke rad puščam z vsemi drugimi uradnimi skrbmi v mestu. Zdaj jih imaš tudi med cementnima stebroma, ob katerih bolestno škripata krili vrat v jesenski burji. Kakšna harmonična celota, ta vrata in kraški zid ob poti, ki sem vam ga že opisal ob drugi priložnosti; zdaj se zruši na enem mestu in ko ga potrpežljivo s priučeno kraško trmo in sistematičnostjo popravim, se mi kljubovalno zruši na drugem, mestu s prav takšno trmo. Tisti dan, ko mi je žena povedala, da je vrata premeril občinski davkar in da je treba plačati davek po širini vrat, sem, se nazaj grede v mesto za hip ustavil pred vrati v spoštljivi razdalji, da bi lahko z arhitektonske perspektive občudoval to harmonijo; kraški zid s svojimi trebušastimi izboklinami in udrtinami in ta stara lesena vrata, na katerih še rumeni nekdanja zelena barva in ki jim je rja zgrizla en spodnji tečaj. Pravzaprav se je eno krilo zaradi tega sesedlo in se nič več veselo ne guga v burji, a nad njimi štrli v nebo seghita letvica, ki jo še drži na vratih bodljikava žica, namesto da bi vrata držala žico. Ne, sem dejal, davkarja ne pustim več tod skozi, davkarja s tistimi belimi papirji, ki so vrh vsega počečkani z umetnim kemičnim mazivom, ki se cedi iz »biroja«, ne pustim ga v to naravno idilo. Kakšna drznost! Prepričan sem. bil, da mu bosta takšen zid in takšna vrata zadostno izpričevalo o mojih financah in da pojde zato kar mimo, toda, kakor vidite, davkarji morajo najti tudi tam, kjer ni. Nekoč smo rekli: »Befehl ist Befehl!« Kaj bi filozofiral in se deval v nič, mi je nenadoma prišepnil notranji glas. Bil je to verjetno odmev življenjskega nauka neke stare izkušene znanke iz Trsta: Drži se pred ljudmi, delaj se večjega in bogatejšega, kakor si, če hočeš, da' te bodo drugi spoštovali. Prav je imela. Pravzaprav sem zdaj ponosen, da bom za ta stara lesena vrata, ki še samo simbolično zapirajo vhod do hiše, plačeval prav toliko davka kakor moj bogat sosed za masivna železna vrata, izdelana po načrtih sodobnega arhitekta, ki poleg vsega še tečejo kar na kolesih. — Ib — POGLOBITEV ITALIJANSKO JUGOSLOVANSKIH ODNOSOV Iz Rima poročajo, da obišče 11. novembra Beograd državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Folchi ter se tako odzove povabilu jugoslovanskega zunanjega ministrstva. V rimskih uradnih krogih naglašajo, da je ta obisk važen dogodek v razvoju italijansko-jugoslovanskib odnosov, ki se niso samo normalizirali, temveč se razvijajo v vzajemnem spoštovanju, razumevanju in konkretnem sodelovanju. Ugoden razvoj odnosov zlasti na gospodarskem področju opravičuje domnevo, da se bodo dale ugodno rešiti tudi druge nerešene zadeve. NOVA NAPETOST NA JUŽNEM TIROLSKEM. Južnotirolsko vprašanje se zopet postavlja v vsej svoji ostrini. Atentat na spomenik Fabia Filzija, pro^ ti kateremu so vrgli neznanci manjšo bombo, je zopet razburil duhove. Zanimivo je mnenje sodelavca milanskega lista »Corriere della Sera« D. Bar-tolija, ki je proučeval razmere na Južnem Tirolskem. V zaključnem članku pravi, da skrajno usmerjeni Nemci, ki zdaj prevladujejo na Južnem Tirolskem, v Innsbrucku in na Dunaju ne bodo sprejeli nobenega predloga, ki ga lahko postavi italijanska diplomacija; oni bi radi majhno južnotirolsko državico, ali pa priključitev k Avstriji. Tega Italija ne more sprejeti. Sodelavec priporoča Italijanom, naj čimbolj širokogrudno uporabljajo sporazum De Gasperi-Gru-ber medtem pa naj italijahska diplomacija prekine pogajanja na Dunaju in predloži spor mednarodnemu razsodišču v Haagu. Dosedanja pogajanja na Dunaju so bila zelo podrobna; Avstrijci so se zanimali za vsakega zdravnika in celo tudi babico, kakšne narodnosti je, ako je bil nameščen na Južnem Tirolskem. Bartoli tudi piše, da se za južnotirolsko vprašanje vedno bolj zanimajo tudi Nemci iz Nemčije. Ti so na vseh sestankih, ki jih prirejajo južni Tirolci. PREDSTAVNIKI DRUGIH VEROIZPOVEDI SAMO KOT OPAZOVALCI. Državni tajnik v Vatikanu kardinal D, Tardini je na tiskovni konferenci naglasil, da so cerkveni zbori notranja zadeva katoliške Cerkve in da bodo zaradi lega predstavniki drugih veroizpovedi, ako bodo hoteli prisostvovati prihodnjemu cerkvenemu zboru lahko prišli v Vatikan samo kot opazovalci. Namen cerkvenega zbora, ki se bo imenoval »Vatikan II.« in bo v baziliki sv. Petra, je poglobitev vere; zbor ni naperjen proti nikomur. VELIKE POPLAVE V ITALIJI. V zadnjem času je po Evropi čudno vreme. V nekaterih krajih lepo jesensko vreme, drugod zopet strahoviti nalivi in povodnji. Nad Ancono so bili zopet siloviti nalivi in poplave. Premnoge ljudi so komaj rešili iz stanovanj. Na italijanski Rivieri v Piemontu in Lombardiji je voda napravila veliko škodo. Reke so na nekaterih krajih poplavile vasi. V Brescii je zemeljski plaz zasul tri domačine. V Benetkah je voda preplavila Trg sv. Marka. Gladina jezer Garda in Maggiore se je dvignila. Tudi iz severnih evropskih krajev poročajo o veliki škodi, ki jo je napravilo neurje. Zgodnji sneg je zaprl nekatere alpske prehode v Italiji pa tudi na Francoskem (Diane in Guery). V Pirenejih je nastopila zima en mesec poprej kakor navadno. V južnih krajih v Jugoslaviji ni dovolj električne energije, ker so reke zaradi suše upadle; zato so omejili potrošnjo elektrike za kurjenje. OROŽJE IZ IRAKA V ALŽIR. Predsednik iraške vlade gen. Kasem je izjavil ,da je poslal Arabcem v Alžiru 10 letal sodobnega orožja in 500.000 funtov šterlingov v denarju (875 milijonov lir), in sicer 6. oktobra, to je dan poprej, ko je bil nanj izvršen zadnji atentat. (Kasem in predsednik Združene arabske republike Naser sta sprta, ker se Irak ni hotel pridružiti Združeni arabski republiki ; zato domnevajo, da je bil atentat proti Kasemu naročen iz Egipta, kjer je sedež tudi začasne alžirske vlade). Kasem je še dodal, da bo Irak poslal alžirskim upornikom v prihodnjih dveh mesecih še 500.000 funtov šterlingov. ZBLIŽEVANJE MED FRANCIJO IN SOVJETSKO ZVEZO. Francoski listi ugotavljajo, da je bil zadnji govor predsednika Hruščeva pred Vrhovnim sovjetom gotovo najbolj pomirljiv od dosedanjih. V Franciji je zlasti zbudila pozornost izjava Hruščeva, »da bodo zadnji predlogi generala De Gaulla glede alžirskega vprašanja lahko odigrali važno vlogo.« Ta izjava se nanaša na izjavo predsednika Francije De Gaulla z dne 16. septembra, v kateri je general priznal Alžircem pravico do samoodločbe. General De Gaulle je, kakor znano, povabil Hruščeva v Pariz in ta je vabilo sprejel. V Parizu imajo izjavo Hruščeva za toliko bolj važno, ker je Sovjetska zveza doslej nastopala kot pokroviteljica alžirskih upornikov in vsearabskega gibanja. ZGOVORNE ŠTEVILKE PO PETEM LETU ALŽIRSKEGA UPORA. Na tiskovni konferenci je general De Gaulle navedel naslednje podatke o pogubnih posledicah vojne v Alžiru. Od 1. novembra 1954 do 23. oktobra 1958 je bilo ubitih 7200 pripadnikov francoske vojske in policije ter 77.000 upornikov. V času od 23. oktobra 1958 do 25. oktobra 1959 je bilo ubitik 2150 pripadnikov francoske vojske in policije, medtem ko so imeli alžirski uporniki 35.800 mrtvih in ranjenih. V tem času se je pridružilo Francozom 2500 upornikov. Na podlagi De Gaullove ponudbe bodo Alžirci izbirali med tremi rešitvami: lahko se odločijo za popolno neodvisnost in s tem zgubijo vsako gospodarsko pomoč iz Francije; odločijo se lahko tudi za popolno priključitev k Franciji ter s tem postanejo popolnoma enakopravni državljani s Francozi; izberejo pa lahko avtonomijo v zveznem francoskem sistemu ter bi v tem primeru skupno s Francozi reševali zunanje zadeve, vprašanja obrambe, denarja in vzgoje. V vsakem primeru hočejo Francozi o-hraniti prvo besedo v Sahari. Francoze stane obramba Alžira približno 2 milijardi dolarjev na leto. Tam imajo vojsko 400.000 mož. Mednarodna trgovina VINSKE CENE V ITALIJI NIŽJE Po vsej Italiji se je zaključila trgatev tudi poznih vrst grozdja. Zadnja italijanska pokrajina, v kateri trgajo, je Piemont. Ta pokrajina sama da na leto okoli 7 milijonov hi prvovrstnega vina. Letos se zdi, da bo ta količina precej večja. Letošnje piemontsko vino bo za okoli 2 stopinji šibkejše kot lani, zato ga bo pa toliko več. Žal pa predstavlja Piemont le izjemo, kajti v ostalih italijanskih pokrajinah je trgatev le malo zadovoljiva; sok ni preveč sladek in tudi grozdje na trti je bilo načeto in bolno. Izvedenci predvidevajo zelo različna vina od pokrajine do pokrajine, pa tudi v posameznih krajih. Kljub nejasnosti na trgu se odkupne cene niso dvignile do zaželene višine. Tega niso mogli preprečiti sami pridelovalci, ki nimajo dovolj velikih zadružnih kleti, kjer bi lahko vino pričakalo boljše čase. Edino v Piemontu so se začele pojavljati dobre zadružne kleti, v katere so spravili približno tretjino letošnjega pridelka. Zanimanje za take kleti se veča iz leta v leto. Na splošno je bila odkupna cena letošnjega pridelka za 10-15°/o nižja kakor lanska. Za zidavo in ureditev zadružnih kleti je ministrstvo za kmetijstvo dalo na razpolago znesek 800 milijonov lir, pridelovalci pa zahtevajo nadaljnjih 600 milijonov lir. MED IZ ARGENTINE V ITALIJO Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je sporazumno z ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo izdalo posebno dovoljenje za uvoz 100 ton medu iz Argentine. Prošnje za dodelitev delov kontingenta je treba vložiti na Glavno ravnateljstvo za uvoz in izvoz od 1. do vključno 15. novembra. Prošnje, ki bodo vložene po 15. novembru, bo ministrstvo upoštevalo le, v kolikor ne bo kontingent 100 ton že izčrpan. Datum, ki bo v tem smislu odločilen, je datum, ki ga bodo pritisnili na prošnjo na ministrstvu. Za dodeljevanje kontingentov pridejo v poštev samo tvrdke, ki so pooblaščene, da operirajo s tujino. PRIDELEK RIŽA V ITALIJI V Italiji so letos pridelali 7.3 milijona stotov riža. Pridelek finejših vrst znaša 4,160.000 stotov. Italijani potrošijo na leto 4,300.000 stotov. Letos so prvič zabeležili večjo potrošnjo finejšega riža v državi, a poleg tega tudi znižanje cene. Ponavadi gre finejši riž v tujino. V poslovnem letu 1958/59 so iz Italije izvozili 2,200.000 stotov. Di/g prireditvi beograjskega velesejma Rezultati tretjega mednarodnega sejma tehnike v Beogradu, ki je bil od 23. VIII. do 2. IX. letos, dovolj zgovorno pričajo o važnosti te vsakoletne gospodarske prireditve. Naj navedemo še nekaj najnovejših podatkov o zaključkih na letošnjem sejmu. V notranji trgovini so ti znašali 161 milijard 810 milijonov dinarjev. Kupčije za uvoz blaga so dosegle 7 milijard 701 milijon dinarjev, za izvoz pa 10 milijard 639 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da je letošnji sejem pospešil tako velik promet z blagom na domačem trgu. To potrjuje, da so podobne prireditve zelo koristne, saj od časa do časa poživijo notranjo trgovino in tako pripomorejo k razvoju notranjega gospodarstva. Objavljamo pregled zaključenih kupčij po posameznih panogah v dinarjih: Strojna industrija Industrija prevoz, sred. Električna industrija Mehanična industrija Kemična industrija Ind. barvastih kovin Industrija nekovin 62.423.000. 000 30.520.000. 000 21.730.000. 000 17.416.000. 000 15.276.000. 000 8.634.000. 000 5.813.000. 000 Na prvem mestu je torej industrija za izdelovanje strojev. To priča o gospodarskem zaletu, ki je zajel Jugoslavijo v povojnih letih imki traja še danes. Trgovinska dejavnost na sejmu je letos dosegla vsoto 2 milijard lir. Tako je obseg poslov na letošnjem tehničnem sejmu dosegel vrednost 182 milijard dinarjev, to je 25% več kakor ob podobnem sejmu leta 1958. Za prihodnje leto pripravlja uprava beograjskega velesejma dve prireditvi: prva bo od 1. do 10. junija, in sicer bo to »II. mednarodni obrtni sejem«. Dru- ga prireditev pa bo »IV. mednarodni sejem tehnike«, in sicer v istem času kakor letos, to je od 23. avgusta do 2. septembra. Sejem tehnike se ne bo v bistvu razlikoval od dosedanjih; predvidene so le izpopolnitve. Tudi prihodnja prireditev bo namreč obsegala štiri najvažnejše industrijske veje, to je industrijo strojev, mehanično, kemično in električno industrijo. Na tehničnem sejmu bomo prihodnje leto mogli občudovati tudi prikaz najmodernejših izsledkov na področju uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Jugoslovanski izvedenci in tovarne bodo razstavili najnovejše izdelke s tega področja. Poseben poudarek bo uprava sejma dala tudi avtomatizaciji in industrijski standardizaciji, v prvi vrsti pri proizvajanju in obdelavi kovin. Prihodnje leto bo udeležba jugoslovanske aeronavtske industrije močnejša kakor sicer; prav tako bodo obsežnejše razstave železniških vozil in ladjedelniške industrije. Vidno mesto bodo ponovno zavzemali mehanografski stroji in o--preme za gostinske obrate, kamor prištevamo tudi popolne opreme za samopostrežne trgovine, ki so si že utrle pot v jugoslovanska mesta. Sejem jugoslovanske obrti bo razdeljen nekako na tri dele: prvi del bo prikačoval razvoj in sedanji položaj jugoslovanske obrti; drugi del bo predstavljal pravi »trgovinski sejem«, na katerem se bodo razvijale kupčije med razstavljavci, obiskovalci, podjetji itd. Tretji del pa bo posvečen razstavi domačih in tujih obrtnih strojev. V prostorih beograjskega sejma bodo med prihodnjim letom poleg dveh omenjenih sejmov, še razne druge prireditve kakor kulturne in športne. Med kulturnimi prireditvami so za zdaj najteže izvedljive avdicijske: v bližini teče namreč železniški tir, po katerem so prehodi vlakov zelo pogosti. To oviro bodo kmalu odstranili. Razvoj obmejne trgovine V zadnji številki .»Gospodarstva« smo poročali o zadovoljivem razvoju obmejne trgovine na Goriškem. Z zunanjetrgovinskega gledišča ima goriška trgovina z jugoslovanskim obmejnim področjem to prednost, da je približno uravnovešena: izvoz iz Italije (z Goriškega) v Jugoslavijo doseže po vrednosti približno isto raven kakor u-voz z jugoslovanskega področja. Tržaška obmejna trgovina ni tako uravnovešena. V zadnjem času uvaža Jugoslavija s Tržaškega mnogo več kakor izvaža v Trst. Na dolgo bi bil takšen položaj nevzdržen; če bi se namreč ne povečal jugoslovanski izvoz, bi Jugoslovani v bodoče morali močno skrčiti uvoz s Tržaškega. To pa bi bilo seveda v škodo tržaške trgovine in tržaškega gospodarstva sploh. V kratkem bo menda v Gorici itali-jansko-jugoslovansko posvetovanje, kako bi se dala zadeva urediti in zavarovati koristi tržaške trgovine, to se pravi, kako bi se povečal izvoz jugoslovanskega blaga na Tržaško. Treba bi bilo omogočiti uvoz na Tržaško novih vrst jugoslovanske blaga in povečati n. pr. kontingent za uvoz jugoslovanske živine. TUDI PULJ NAJ BI SE PRIKLJUČIL? Istrski gospodarski krogi so sprožili akcijo za vključitev Pulja v tržaško obmejno trgovino. Ta zajema zdaj poleg Koprskega še Buje in ne sega globlje v Istro. VEČ SIRA V AMERIKO? Predsednik Eisenhovver je naročil odboru za carine, naj prouči vprašanje, ali bi povečanje uvoza sira škodovalo ameriški sirarski obrti; predsednik je mnenja, da se je položaj v ameriškem mlekarstvu zboljšal. V primeru povečanja uvoznega kontingenta sira ne pride v poštev uvoz iz Italije in Nizozemske. SKUPNOST ZA UMETNA GNOJILA V Rimu je bila te dni ustanovljena Evropska unija za trgovino z umetnimi gnojili, ki združuje predstavnike šestih držav članic Skupnega evropskega trga. Sedež unije bo v Rimu, vendar se zdi, da se bo zagotovo organizacijsko delo začelo v Gandu (Belgija). VREDNOST JUGOSLOVANSKEGA IZVOZA v prvih osmih mesecih letošnjega leta je dosegla 148 milijard din. V Spekulacija z dinarjem Čim nastopi jesen in preneha turistična sezona, prične dinar v Trstu, Gorici in na italijanskem prostem trgu padati. Povpraševanje po njem pojema, ker se število potnikov in turistov, ki se odpravljajo v Jugoslavijo močno skrči. Na drugi strani ne upade dotok dinarjev, kj jih prinašajo potniki iz Jugoslavije, zakonito ali nezakonito, v tolikšni meri. Zato ostane na italijanski strani v obtoku mnogo več dinarjev kakor v poletnem času. Tudi za dinar velja gospodarsko pravilo: Čim več blaga je na razpolago, tem nižja je njegova cena. V zadnjem času ne plačujejo menjalnice v Trstu več kakor 75 lir za 100 dinarjev, trgovci pa potiskajo jugoslovansko valuto še niže, da bi pri prodaji tudi z menjavo dinarja zaslužili. (Ko pa je turistična sezona na višku moraš pogosto plačati nad 100 lir za 100 dinarjev). Trgovcem očitno ne zadostuje torej zaslužek od gole prodaje blaga. Nekateri prodajajo nato dinarje bankam po višjem tečaju, drugi pa jih shranijo za boljše čase, ko bo namreč nastopila pomlad in z njo turistična sezona ter bodo tedaj dinarje bolje prodajali. Zanimivo bi bilo vprašanje, zakaj Jugoslovani prodajajo dinar tudi po tako nizki ceni. O tem bi se dala napisati prava študija, za katero pač ni mesta v listih. Treba bi bilo namreč zgrabiti zadevo bolj s psihološke strani kakor z gospodarske in analizirati duševno razpoloženje jugoslovanskega kupca, ko stopi v tržaško trgovino. Gospodarskega razloga, da Jugoslovani oziroma Jugoslovanke prodajajo dinar tudi po tako nizkem tečaju, ni. Razloge je treba iskati v duševnem razpoloženju jugoslovanskega kupca, ki si hoče nabaviti določeno vrsto blaga, pa naj to stane kolikor hoče. V resnici mi s te strani, ki živimo v trdem življenjskem boju, ki ga zahteva kapitalistična gospodarska ureditev, in še posebno v strahu, da bomo lahko vsak dan ob službo, ne razumemo tistih Jugoslovanov, ki pogosto z neverjetno lahkoto kupujejo tudi blago, ki ni nujno potrebno za življenje. Odgovor neke Jugoslovanke, ki smo ji postavili zadevno vprašanje, je v tem pogledu zelo značilen: »Veste, saj imamo tudi pri nas dobro (tekstilno) blago, toda naše ženske, ki hočejo biti »šik«, se bojijo, da se na cesti ne srečajo z znanko, ki bi imela enako obleko kakor one. Zato hočejo kupiti nekaj »ekstra« drugod, na primer v Trstu.« Tkanine so morda tu pa tam v Trstu res cenejše, in izbira je večja, vendar nikdar ne v primeru, da kupec izgubi z izmenjavo valute kar 30%. Najboljši dokaz, da za tako nizek tečaj dinarja kakor velja v zimskem času tostran meje, ni dejanskega gospodarskega razloga, je v tem, da mnogo jugoslovanskih kmetov iz obmejnega pasu kupuje dinarje v Gorici z lirami, ki jih izkupi s prodajo blaga ter jih nosi nazaj v Jugoslavijo. »TEŽKI« FRANCOSKI FRANK V ZAČETKU JANUARJA. Iz Pariza poročajo, da bodo Francozi 4. januarja 1960 uvedli novo valuto, in sicer tako imenovani »težki frank«. V promet bodo dali kovance iz srebra po 5 frankov in kovance iz niklja po 1 frank. Nato bodo dali v promet še nekaj desetin milijonov stotink (centimov), ki bodo veljali 1 sedanji frank. Pozneje bodo prišli v promet še centimi po 2 in 5. Krožili bodo tudi kovanci po 2 franka, pozneje po 10, 20 in 50 centimov. DEVIZE ZA UVOZ TKANIN V JUGOSLAVIJO Jugoslovanske finančne oblasti so dale na razpolago petim jugoslovanskim podjetjem znatne zneske deviznih dinarjev, ki naj se uporabijo za uvoz tkanin. Skupni znesek 1 milijarde 296 milijonov deviznih dinarjev je razdeljen takole: Jugotekstil iz Ljubljane 360 mil., Makoteks iz Skopja 380 mil., Centrotekstil iz Beograda 240, Tekstil iz Zagreba 240 in Kemikalija prav tako iz Zagreba 76 milijonov dinarjev. Med italjanskimi tovarnarji je ta vest zbudila veliko zanimanje; ti upajo, da bodo jugoslovanska podjetja nakupila dobršen del blaga v Italiji. Iz zgodovine jeseniške železarne vm. V tej konjunkturni dobi je izredna skupščina delničarjev dne 28. junija 1912 na Dunaju sklenila, da se delniška glavnica Kranjske industrijske družbe z izdajo novih delnic poveča na 18 milijonov kron (90.000 delnic po 200 kron nominalne vrednosti) in da se nove delnice izdajo po emisijskem tečaju, ki je za 65% presegal nominalno vrednost. Ta visoki emisijski tečaj je nazorno prikazoval ugodno stanje podjetja in optimistična pričakovanja v pogledu njegovega nadaljnjega poslovanja. IZBRUH PRVE SVETOVNE VOJNE ŽELEZARNA V SKEDNJU USTAVILA OBRATOVANJE Ugodna konjunktura je pa tedaj že popuščala ,v glavnem zaradi kritičnega razvoja mednarodnega političnega položaja po prvi balkanski vojni, a izbruh prve svetovne vojne leta 1914 je povzročil vprav katastrofalen preobrat. Zaradi poslovnega zastoja, ki je nastopil v notranjosti države in zaradi vojnih dogodkov, ki so pričeli onemogočati uvoz in izvoz po morju, pa tudi zaradi številnih vpoklicev delovnih moči pod orožje, se je delo v vseh obratih Kranjske industrijske družbe moralo skrčiti, obratovanje škedenjske železarne pa je po vstopu Italije v vojno leta 1915 popolnoma prenehalo. Po ogromnih investicijah, izvršenih od leta 1896 do izbruha vojne, je Skedenj bil odslej le pasivna postavka v gospodarskem računu podjetja. TUDI TRAPPEN JE ODŠEL ZAGRENJEN Ena izmed prvih žrtev tega razvoja je bil tehnični ravnatelj Trappen. Pod njegovim tehničnim vodstvom so železarski obrati podjetja na Jesenicah, na Javorniku, v Skednju in na Bistrici v Rožu v nenehnem razmahu od leta 1889 dalje nastajali in razšli, a ob izbruhu vojne so predstavljali velik kombinat moderniziranih obratov, in ta razvoj je v znatni meri bila tudi njegova zasluga. Toda v razmerju do ravnatelja Karla Noota, s katerim sta bila v položaju enaka, je Trappen sčasoma zašel v napete odnošaje. Karl Noot se je naslanjal na svojega strica, predsednika upravnega sveta, in si je prizadeval, da bi mu bila poverjena povsem vodilna vloga. Prekoračeni krediti pri investicijah v Skednju, na Jesenicah in na Javorniku, so končno dali povod za prelom. Na seji upravnega sveta na Dunaju dne 25. julija 1914, pri kateri je ravnatelj Noot podal poročilo o izvršenih investicijah, je bil sprejet Trap-penov odstop. Kakor njegov predhodnik Panitz je tudi Trappen zagrenjen zapustil podjetje, kateremu je bil posvetil vse svoje moči. Vendar je še za nekaj časa moral odložiti svoj odhod, ker je Noot bil vpoklican v vojaško službo. GRADITEV TOVARNE OGLJENIH ELEKTROD Trappenov naslednik kot tehnični ravnatelj je bil Justus Hofman, priznan metalurg, ki je imel za seboj že dolgoletna izkustva kot šef jeklarne v Vit-kovicah. Nastopil je službo na Jesenicah leta 1926, ni pa mogel primerno razvijati na svojem novem mestu svojih sposobnosti kot metalurg, ker ni škedenjska železarna zaradi vojnih dogodkov več obratovala. Pod njegovim tehničnim vodstvom je pa Kranjska in dustrijska družba med vojno v bližini svojih gorenjskih železarn zgradila na Blejski Dobravi popolnoma nov obrat, tovarno za izdelovanje ogljenih elektrod za električne peči. Postavitev te tovarne je zahtevalo od družbe dunaj-sko vojno ministrstvo na željo nemške- ga vrhovnega poveljništva, ker je po vstopu Italije v vojno edinole tovarna v Ratiboru v Nemčiji (Siemens - Plania Werke) izdelovala elektrode, ki so zaradi velikega razmaha elektrotehnične industrije v Nemčiji postajale vedno bolj potrebne pri proizvodnji elektro-jekla, kemičnih izdelkov in umetnih gnojil. Tovarna na Dobravi je s pomočjo vojnih ujetnikov bila dograjena še pred koncem vojne. Za vodstvo Kranjske industrijske družbe je bila nenehen vir težkoč in skrbi. Obratovati je začela kmalu po vojni, a ni imela pogojev za stalno uspevanje, ker je vse svoje surovine (antracit, petrolkoks, grafit) morala uvažati iz inozemstva, a izdelane elektrode je večinoma izvažala, ker so v Jugoslaviji le tri podjetja (Ruše, Jajce, Šibenik) uporabljale za električne peči potrebne elektrode. Ta potrošnja v mejah države se je pa še bolj skrčila, ko je tovarna v Rušah prešla na sistem Soderbergovih elektrod in je tovarna v Šibeniku pričela uvažati inozemske elektrode, ker je »La Dal-matienne« leta 1930 izposlovala prednost carine prostega uvoza. Proizvodnja elektrod na Dobravi je tako izgubila vsako možnost uspevanja, posebno ko niti izvoz v Sovjetsko zvezo ni dal ugodnih rezultatov. Delo v' tovarni je bilo končno okrog leta 1935 popolnoma u-stavljeno. V prvih letih po vojni je tehnični ravnatelj Justus Hofman v tej tovarni delal praktične poskuse z rjavim premogom zaradi pridobivanja koksa za uporabo v visokih pečeh. NEUREJEN POLOŽAJ PO KONČANI VOJNI Med vojno 1914-1918 sta proizvodnja železa in zaposlitev delavstva v železarskih obratih vedno bolj nazadovali. Ko se je vojna končala, je bil položaj obupen. Za obratovanje je primanjkovalo surovin in premoga, organizacija dela je bila v neredu, vprašanje novih državnih meja je zbujalo nemir in nego- Kom z južnotirolskim sadjem Kakor v prejšnjih letih smo si tudi med letošnjim bocenskim velesejmom ogledali lično stavbo, v kateri je bila prirejena razstava južnotirolskega sadja; v kletnih prostorih je bila poku-ševalnica raznih vrst vina, ki ga pridelujejo v južnotirolskih vinogradih. Ker je bocenski velesejem zrcalo južnotirolskega gospodarstva je bilo seveda na sejmišču razstavljeno tudi sadje, ki predstavlja važno postavko naravnega bogastva te dežele; saj pridelajo v Južnem Tirolu vsako leto približno 30-35.000 vagonov sadja. Ker gre na vagon 10 ton tovora, lahko takoj izračunamo, da se letni pridelek južnotirolskega sadja suče med 300-350.000 tonami. Vsa Italija pridela okoli 200 tisoč vagonov sadja. Približno polovico južnotirolskega sadja izvozijo v tujino, predvsem v Nemčijo. Avstrijo, Švico ter razne druge države srednje in severne Evrope; precej sadja gre tudi v prekomorske dežele. Naj večji odjemalec južnotirolskega sadja, predvsem jabolk, je Nemčija, ki prevzame približno 70 do 80% izvoza. V preteklih letih so se posli na tujih tržiščih zelo ugodno razvijali, v zadnjem času pa so nastopile mnoge ovire. Nemčija, ki pridela skoraj dvakrat toliko jabolk in hrušk kakor Italija, ščiti svojo proizvodnjo in se brani u-voza sadja. Čeprav je južnotirolsko sadje mnogo boljše od nemškega, so v Nemčiji uvedli mejno ceno, od katere zavisi uvoz. Nemčija namreč dovoli u-voz sadja takrat, kadar so cene na notranjem trgu za 39 pfenigov višje od cen, ki veljajo v Južnem Tirolu. Porazne posledice nemške mejne cene so južnotirolski sadjarji in izvozniki občutili lansko leto. Lani je bil v Južnem Tirolu, Nemčiji in v drugih evropskih državah pridelek jabolk izredno velik. Nemčija je pridelala toliko sadja, da so cene padle globoko pod mejno ceno; zato je bil sredi septembra lanskega leta ustavljen ves uvoz. Ker je glavni odjemalec južnotirolskega sadja zaprl vrata, je razumljivo, da so bili lani za južnotirolske izvoznike posli piškavi. VZROKI SADJARSKE KRIZE Opozoriti pa moramo še na neki drugi pojav. V raznih evropskih državah se sadjarstvo goji vedno bolj načrtno, površina sadovnjakov se širi, kakovost se' izboljšuje in zato je tudi konkurenca proti uvoženemu sadju vedno večja. Tako na primer dela Avstrija veliko propagando za razvoj domačega sadjarstva in podpira na vso moč sadjarje na Štajerskem in Gradiščanskem. Nemčija zasaja nova sadna drevesa in se obenem opira na zaporno klavzulo, ki je bila vnešena v italijansko-nemški trgovinski sporazum. V zadnjih letih se je pridelek sadja povečal tudi v Švici in na Nizozemskem, v državah namreč, ki kupujejo precejšnje količine južnotirolskega sadja. Omeniti je treba tudi težave na angleškem tržišču. Dežele Britanske skupnosti (Commonvveal-tha) so namreč pričele zalagati Anglijo z vedno večjimi količinami sadja. Južnotirolski sadjarji pa ne tožijo le o naraščajoči tuji konkurenci. Pravijo, da so jim tudi druge italijanske pokrajine postale nevaren tekmec. Saj se je v Italiji pridelek sadja povečal, in obenem se je tudi izboljšala kakovost. Pogosto omenjajo Romagno, kjer se širijo nasadi mladega sadnega drevja. BOLJŠI POSLI ZARADI SLABE LETINE Kljub lem pomislekom so južnotirol-ski sadjarji še vedno optimisti. Pravijo, da bodo z letošnjim pridelkom boljši posli kakor pa lani. Letina ni tako bogata, zato bodo po njihovih računih cene v trgovini z Nemčijo ugodnejše. Strokovnjaki cenijo letošnji nemški pridelek sadja na eno tretjino lanskega, v Južnem Tirolu pa dve tretjini lanske količine sadja. Zaradi zmanjšanega pridelka ne bo letos nemško tržišče nasičeno z domačim sadjem in se zato najbrž tudi ne bo uveljavila mejna cena. Če se bodo napovedi gospodartsvenikov uresničile, potem bo imel letošnji južnotirolski pridelek sadja prosto pot v Nemčijo. Ing. M. P. UVOZ GRADBENEGA MATERIALA V JUGOSLAVIJO Gradbena dejavnost v Jugoslaviji se razvija s precejšnjo naglico, tako da tovarne ne morejo zalagati trg z vsem potrebnim materialom. Kljub načelnemu uporabljanju izključno domačih virov je treba od časa do časa seči po tujem blagu. Tako je v zadnjem času Narodna banka dala uvoznim podjetjem na razpolago znatna sredstva za nakup gradbenega materiala v tujini. Jugoslavija bo uvozila 5000 ton jekla za gradnje iz železobetona, 2000 ton zavarjenih cevi, 10.000 radiatorjev in 3000 kopalnih kadi. ITALIJANSKI UČENJAKI GROZIJO S STAVKO. Okoli 2000 italijanskih izvedencev, ki se bavijo s proučevanjem jedrske energije v Italiji je pozvalo vlado, da sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za mirno proučevanje atomske energije. Tako se glasi resolucija italijanskih fizikov, ki je bila sprejeta na univerzi v Paviji. Vlada naj določi v ta namen vsaj 100 milijard lir za dobo 5 let. V nasprotnem primeru bodo učenjaki stavkali. Več pomaranč in limon po svetu Pridelek v Italiji ni bil zadovoljiv Po cenitvah Osrednjega zavoda za statistiko, bo letošnji pridelek ogrumov v Italiji vrgel 7,400.000 stotov pomaranč, 1,200.000 stotov mandarin in 3,700.000 stotov limon. Cenitev je bila objavljena v prvih dneh preteklega meseca, pozneje pa je nastopilo neugodno vreme, ki je zajelo vso Južno Italijo. Zaradi tega bo verjetno dejanski pridelek manjši. Zlasti s Sicilije prihajajo neugodne vesti o pridelku agrumov. Tako naj bi na otoku nabrali le 5,450.000 stotov agrumov, to je skoraj 2 milijona stotov manj kakor lani, ko je pridelek dosegel 7,250.000 stotov. Na splošno se zdi, da bodo letos v vsej Italiji le težko dosegli 12 milijonov stotov pridelka (lanski pridelek je bil še nekaj večji). Izvoz agrumov iz Italije je lani na-rastel za 20% v primerjavi z letom 1957 (od 1. okt. do 30. sept.), in sicer v prvi Ičameuiatfti ui-ad Dr. D. Sancin - Dr. E. Žetko posluje od 1. novembra v novih prostorih v Machiavellijevi ulici št. l/V. v Trstu • Uradne ure: od 16. do 19. ure * Tel. 24-067 tovost, prehrana delavstva je povzročala velike težave, škedenjska železarna je bila na področju, ki ga je na podlagi londonskega pakta zasedla Italija, Bistrica v Rožu je bila na spornem o-zemlju Koroške. Končna razmejitev je po sklenitvi mirovne pogodbe in izvedbi koroškega plebiscita dala Skedenj Italiji, Bistrico v Rožu pa Avstriji. V Jugoslaviji so ostali železarski obrati na Jesenicah in na Javorniku ter tovarna elektrod na Dobravi. Po dolgotrajni težnji po koncentraciji so nove meje prinesle s seboj razdelitev velikega podjetja po teritorialno - politični pripadnosti obratov. Dr. O. (Nadaljevanje sledi) llll|lli;:ll!IIIIIIIIIIMIIIIlllillllllllll|lll!lllllllllll!ll!llllllllllll!l!:llllll|llllllllllllllllllllll »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933, — CENA: posamezna številka Ur 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. vrsti pri limonah (47%). Za letošnji izvoz pa nastajajo težave. Iz Španije poročajo namreč, da bo tamkajšnji pridelek agrumov letos precejšen, in sicer 4,590.000 stotov pomaranč, 700.000 stotov limon in 800.000 stotov mandarin. V Maroku bo letošnji pridelek za 20% večji od lanskega, iz Izraela pa poročajo, da bodo letos izvozili najmanj 10 milijonov zabojčkov, in sicer največ v Anglijo (4,5 milijonov), v Nemčijo (1,3 mil.) itd. Istočasno se Izraelci pripravljajo na veliko ofenzivo v izvozu agrumov; nasade selecionirajo in zbirajo najrodovitnejše rastline, ki naj v nekaj letih pomnožijo izraelski pridelek agrumov. ^ „VISTA“ „ TRST, Ul. Carducci 15, tal. 29-65« Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, Šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Edina oslcluzivna prodajna Agencija r Trstu Ul. s. FRANCESCO 44-46 Takojšnja Izročitev vseh vrst Vesp modela 1960 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja Izbira vseh vrst že rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni. - Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo. XXVII MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM NOVI SAD — MM IN ZLATARNA — llUkolf Kalcl - TRST Čampo S. Giacomo 3 - tel. 93-881 Dr« najboljših znamit, velika izbira zlatih okraskov za vs« prilika | MITOttOTOR | IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO nadomestne dele italijanakik, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pampa, injektorje ter traktorje IRIESTE-TRST, Via Udin*15 TELEFON 30-157 -38-197 Pieiro Cootciito Abbig|iam5nt° Triiistc, Via Carducci 7, Tel.37273 Velika izbira moškega in ženskega perila, predvsem: Moške srajce - Vse vrste nogavic, rokavic - Rute za na glavo - Kravate -Splošna trikotaža za ženske, moške in otroke. Iflabledi/ift hoteli 'js [Mpoiocaft Hotel COLOMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 In 31 -H. kategorije. • Sedemdeset poslt Vse hotelske udobnosti. EnopostelJ, sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne ^ 2200-2600 (davki in postrežba vidi' čeni). Hotel ADRIA Trst, Capo dl Piazza 1 ■ Tel. 36^ (Piazza Uiiitd) HI. kategorije. — polnorna obnovljen. Vse hotelske . dobnosti. Enoposteljne sobe od do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 2500 (davki in postrežba vključen1 Hotel POŠTA ! Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ ‘‘ 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in pla tekoča voda, centralna kurja'* telefon v sobah. Dvigalo. Cene od Hotel ABRAZIA . Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23 068 Jl kategorije. Vse hotelske udobno*' Enoposteljne sobe od 875 do 1100 dvoposteljne od 1700 do 2200 (dav in postrežba vključeni). Hotel SLON , Ljubljana, Titova 10 - Telefon do 46. — Priporočamo obiskoval^,, kavarno, restavrac svoje obrate: in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolag 100 udobno opremljenimi sobam*, partmani, sobami s toplo in mrzi0 kočo vodo, telefonom, restoranon* domačo in tujo kuhinjo, kavarno. * rom, salonom za bankete in kon£or< ce, vodiči in šoferji. Popust za skupine 1 Avtobusne proge TRST — SEŽANA — LJUBLJANA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.15 (S^ in ob 18. uri (SAP). j Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob "" (SAP) in ob 17. uri (SAT). , Odhod iz Sežane: proti Trstu ob “ ZAGREB — TRST Odhod iz Zagreba dnevno ob 5” prihod v Trst ob 10. uri. Odhod iz Trsta ob 16. in prihod Zagreb ob 20.30. (Croatiatra*15) TRST — SEŽANA Ob petkih in sobotah odhod iz TR^T ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20, 15,50; ob nedeljah in ponedeljkih^ hod iz Trsta ob 9.30 in 19. Odhodi iz SEŽANE ob petkih in s . tah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah1 ponedeljkih ob 8 in ob 14.30. (Sat - Sara - Slavnih' gori1 LJUBLJANA — POSTOJNA Ob delavnikih. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (Sap) TRST — OPATIJA — REKA Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 1 ob 17.30. Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in (Sara - Autolran*) TRST — HERPEUE - KOZINA Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.301 13.10, ob torkih pa ob 13.00 in 1% Odhodi iz Herpelj v Trst: ob sob011? ob 9.00 in 14.30, ob toikih pa ob in 14.30. i, Slavnik - Aulovie Carsich£l TRST — PESEK Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob K 13.10 in 17.30; ob praznikih pa ob m ter ob 17.30. (Autovie Carsich6) TRST — FERNEČE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob H 10.45, 13.10, 13.30, 18.00; ob praznh': pa ob 7.25, 8.30, 10.00, 11.00 12.30, 1% 13.50, 14.30, 15.00, 15.30, 16.00, l6'* 17.00, 17.30, 18.00, 18.30, 19.00, ^ 20.30, TRST — ŠKOFIJE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob : 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 1 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.01 ob 22.30. Ob praznikih ob 6.00. 7.00, 8.15, ! 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20, 22.15, * Avtobusi odpeljejo s Trga Stare M ce (Fargo Barriera Vecchia). TRST — KOPER Vozi vsak dan . Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 15.30, 19.00. Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, ^ 14.00, 15.00, 18.00. (Torta - Slavnih) TRST — PULJ Odhodi iz Trsta: vsak dan ob !?• ob nedeljah še ob 7.20. , Odhodi iz Pulja: vsak dan ob ^ ob nedeljah še ob 16.00. (Autosaobračaj - Tortni TRST — BUJE Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 16 Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00' (Torta - Istra aut°) TRST — UMAG Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 h 18.30, , Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan1 7.30, 11.15, 15.15, 18.05. (Istra aut°) GORICA — SOLKAN Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 11-501 ob 16.30. Odhod iz Solkana ob 7.30 in ob 14. ul (F. Rib)) GORICA — ŠEMPETER — VRTOl® Razen ob nedeljah in praznikih^ Odhod iz Gorice ob 9.00 in ob N'. Odhod iz Vrtojbe ob 9.30 in ob 16" GORICA — ŠTEVERJAN — MEDAv Odhod iz Gorice ob delavnikih: uri, 12.30 in ob 16. uri. .j Odhod iz Medana: ob 8. uri, 13.30' ob 17. uri. Odhodi iz Gorice samo do Števeri^ ob praznikih: ob 14.30, 16.30, l^ 20.30, 22.00. t Odhod iz Števerjana: ob 15.00, l"'1 19.00, 21.00, 22.30. GORICA - TOLMIN - BOVEC - TR01 Vozi vsak dan, kadar je prehod Predli odprt, drugače samo do Bou' Odhod iz Gorice: ob 16.30. Odhod iz Trbiža: ob 5.15, iz Bovca 7.C (F. Rib’) I TRST — DUTOVLJE — AJDOVšClf Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 4.4* GOSPODARSTVO Stran 3 Novembra 1959 G h ftmghdu daumik kami n. , V /vcv.i l amnestijo in spregledom ^izni j.» je nekaj vprašanj, ki jih je l(Aa pojasniti. Kar zadeva stadij, v katerem je ali ' katerem se odvija postopek o pre-?rfišku ali prekršku, zagrešenem — ka-°r smo že poudarili — do 23. 10. 1958 “hroma do 31. 3. 1959, je več možnosti- '• Ce je bil pregrešek ali prekršek Uradno že ugotovljeno in je davčni ob-'Jnik naloženo kazen in dodatno dav-sčino že plačal, in sicer, če gre za pre-, grešek, pred II. julijem, če pa gre za |,rt-“kršek, pred 20. avgustom, ko je za-|0ri št. 559 začel veljati, se kazen in ^“tlatna davščina ne bosta povrnili. ako je odredilo ministrstvo za linan-v tem ko amnestijski odlok in za-°n o spregledu o tem nič ne govorita. 2. Ce je davčni obveznik odmerjeno (ali dodatno davščino seveda) P ®ral po omenjenem datumu, sme za-tevati, da mu finančna oblast v ta narnen plačane zneske vrne. Da se sieer dobro zagovarjati mne-da bi morala finančna oblast vr-P11' kazni in dodatne davščine tudi ta-.rat, kadar jih je kaznovani plačal pred , ■ julijem oziroma 20. avgustom. Ven-ar s tako prošnjo najbrž nihče ne bo UsPel pri sami finančni oblasti, ker se 8|asi navodilo ministrstva prav nasprot-noi moral bo tožiti. Kdor je na ta na-Clri prizadet, naj sam presodi, če sc lri11 Splača pravda. V DVOMLJIVIH PRIMERIH RAJŠI PLAČAJ! Ce je pregrešek ali prekršek urad-j10 sicer že ugotovljen, pa kazen še ni "tla izrečena ali pa se je davčni ob-,eznik proti odmeri pritožil, spravi lah-0 to stvar s sveta, če plača z odlokom “^merjene redne davščine, seveda brez a2ni in dodatnih davščin, do 9. no-'crnbra oziroma 18. decembra. Davčni ?bveznik se bo poslužil te ugodnosti, c.e si ni popolnoma s vest, da go na viš-jl sodni ali upravni stopnji s svojo pri-°žbo prodrl. V dvomljivih primerih bo j bolje, da plača naloženi davek ali .^.kse, kakor pa da tvega neugodno re-s'tev in s tcm mdi kazen, ki nikoli ni Majhna. Sicer se utegne zgoditi, da bo pritož-■.a rešena še pred 9. novembrom ali decembrom. Ce bo rešitev neugod-?a' se bo obveznik še pravočasno rešil s tem, da bo plačal redni davek, pa se rešitev zavleče preko ome-ajenih datumov in bo neugodna, mu aittnestijski odlok in zakon o spregle-11 denarnih kazni ne bosta nič poma-SMa. Hvale vredno bi sicer bilo, če bi fi-.atlčne oblasti pravočasno rešile vsaj 'isti e primere, pri katerih je davčni ob-“znik imel upravičen občutek, da se mu godi krivica. Vendar s tem nihče ne sme računati in naj vsakdo v pravem času presodi, kaj mu je storiti. POZNEJŠA ODKRITJA 4. Ce pregrešek ali prekršek, pri katerem gre za plačilo kake davščine, sploh še ni prišel na dan, pa ga bodo finančni organi odkrili pred omenjenima datumoma, bo imel davčni obveznik še vedno čas, da se s pravočasnim plačilom rednega davka ali takse reši kazni in doplačil. Ce pa bo odkrit pozneje, se obveznik z amnestijo oziroma ugodnostmi iz zakona o spregledu kazni ne bo več mogel okoristiti. Razume se pa, da poznejše odkritje davčnemu obvezniku ne bo moglo škodovati, kadar gre za pregrešek ali prekršek, s katerim ni združeno nikako plačilo ali oprava kakega dejanja. Kdor je bil n. pr. zagrešil kak devizni (valutami) prekršek — seveda pred 31. marcem — se bo lahko vselej skliceval na zakon št. 559, ne glede na to, kdaj je bil ali kdaj bo prekršek odkrit. 5. Ce so bile kazni in dodatne davščine že pravomočno ugotovljene, obvezniku pa dovoljeno, da plačuje odmerjene zneske v obrokih, bo moral sedaj Registrski urad ugotoviti z odločbo, koliko od zneskov, ki so bili plačani pred 11. julijem ali 20. avgustom, gre na račun rednih davkov in koliko na račun kazni in naloženih doplačil. Tako bodo ugotovili, koliko rednega davka je še na dolgu, in bodo za čas po omenjenih datumih terjali samo plačilo preostalega zneska rednih davkov. KAKŠEN JE POSTOPEK Kakšen je postopek za uveljavljenje pravic iz amnestij skega odloka ali iz zakona o spregledu kazni? Ministrska okrožnica predvideva naslednje: Če je odlok, s katerim je bilo davčnemu obvezniku naloženo plačilo utajenega rednega davka (tributo evaso) ter kazni in doplačil, že pravomočen, pristojni uradi sami od sebe ne bodo terjali denarnih kazni in doplačil, če plača obveznik pravočasno sam davek. Čc pa oblast ustreznega odloka še ni izdala ali pa odlok šs ni postal pravomočen, mora poslati raziskujoča oblast ves spis Registrskemu uradu, ki bo davčnega obveznika opozoril, naj se po-služi ugodnosti, ki se mu nudi; vendar se davčni obveznik ne sme zanašati na tak poziv in čakati preko roka 9. novembra ali 18. decembra. V vseh drugih primerih, ko je postopek zaradi fiskalnega pregreška ali prekrška že v teku, svetujemo prizadetim, naj izpolnijo svojo obveznost, o izpolnitvi pa obvestijo oblastveni organ, ki zadevo raziskuje, izpolnitev pa tudi dokažejo. V dvomljivih primerih naj se posvetujejo z omenjenim oblastvenim organom. Knjige in revije Z gornjimi vrstami smo skušali obdelati na odmerjenem prostoru vsa glavna vprašanja, ki se pojavljajo v naših razmerah v zvezi z amnestijo in spregledom kazni. Vendar se zavedamo, da nismo bili popolni. Kdor je prizadet, pa si iz gornjih pojasnil in napotkov še ne more ustvariti povsem jasne slike, kaj mu je storiti, naj se posvetuje s strokovnjakom, žal je tako, da amnestijski odlok in zakon o spregledu denarnih kazni ne rešujeta problema povsem dosledno. Zlasti bo marsikdo občutil kot krivico, da se amnestija in spregled kazni ne uporabita, če se davek ali taksa ne plačata v roku omenejnih 120 dni, čeprav se je on pritožil. Toda proti zakonskemu predpisu ni pomoči. Ko je ministrstvo predložilo zakonski osnutek o spregledu denarnih kazni, je v obrazložitvi samo poudarilo, da mora zaščititi tudi koristi finančne uprave in erarja; med drugim si je tudi obetalo, da bo večina pritožnikov rajši plačala v omenjenem roku redne davke in takse in da se bo finančna uprava tako na lep način rešila velikega kupa pritožbenih spisov, ki ovirajo drugo njeno delo. Dr. D. S. — • — STANJE GOVEJE ŽIVINE V ITALIJI V Italiji je bilo leta 1940 8,215.000 glav goveje živine. Leta 1945 je zaradi vojnih dogodkov število močno nazadovalo, in sicer na 6,600.000; lani pa je v Italiji bilo 8,600.000 glav govedi. Število krav mlekaric ni napredovalo z isto hitrostjo kakor število goveje živine za proizvodnjo mesa; ob koncu vojne je bilo te 14,5% vseh glav, lani pa 20%. Število glav pasme «Simmenthal« se je več kot podvojilo (od 104.000 na 258.000 glav). Med kravami mlekaricami je najboljša pasma »Frisona«, ki se drži večji del v dolinah v okolici velikih po-trošnih središč. Pomnožitev goveje živine ne ustreza potrebi po mesu in mesnih izdelkih. V Italiji je potrošnja mesa od leta 1945 do leta 1958 narastla povprečno od 5,5 na 13 na osebo. »INDIJSKO BELO KNJIGO« je priobčil časopis »Relazioni Internaziona-li«, ki ga izdaja milanski »Istituto per gli Studi di Politica Internazionale« v svoji dvojni številki 42. Knjiga se nanaša na spor med Indijo in Kitajsko zaradi razmejitve. Poleg tega priobčuje časopis govor zunanjega ministra Pel-le na sestanku Evropske gospodarske skupnosti v Rimu, na katerem so obravnavali vprašanje o prostem kroženju delavcev po državah te skupnosti. »AMERIKA LATINA« (Latinska Amerika) je posebna izdaja istega tednika, ki je izšla 18. oktobra 1958, obsega 152 strani in stane 1200 lir. Naslov: Milano, via Clerici, 5. »INDEKS«, mesečni pregled jugoslovanske gospodarske statistike, ki ga izdaja Zvezni zavod za statistiko v Beogradu, priobčuje v zadnji številki (za mesec september) podatke o razvoju jugoslovanske industrije, o izkoriščanju gozdov, prometu (železniškem, rečnem in pomorskem), o razvoju notranje in zunanje trgovine, o financah, cenah na drobno, življenjskih stroških in delovni sili. številki je priložena razlaga v francoščini. »EKONOMSKI ZBORNIK«. Pod tem naslovom je »Ekonomska revija«, ki jo izdaja Zveza ekonomistov Slovenije v Ljubljani, objavila obsežno številko, ki bo zanimala vse, ki proučujejo gospodarski in socialni razvoj v Jugoslaviji pa tudi mednarodno gospodarstvo. Za »Ekonomski zbornik« so prispevali: Mara Bešter (K problematiki definicije družbenega produkta); dr. Jože Bon-celj (Zunanje izravnavanje nevarnosti — o vlogi zavarovalnic); dr. Cene Malovrh (Določevanje razvoja goratega gospodarskega prostora); dr. Jože Pokorn (Kupna moč denarja); Drago Potočnik (Mednarodne rezerve); Ivan Turk (Potrošna sredstva in potrošni sklad); dr. Alojzij Vadnal (Vrednotenje živil po metodi linearnega programiranja) in dr. Dolfe Vogelnik (Selitve de lovne sile v Sloveniji 1954 do 1957). »PREGLED«, časopis za društvena pitanja v Sarajevu, priobčuje v dvojni števiki (7 do 8) vrsto zanimivih razprav o socialnih in gospodarskih vprašanjih v Jugoslaviji pa tudi v tujini. Pisci, ki se udejstvujejo na »terenu« pa tudi teoretiki razpravljajo o naslednjih vprašanjih: o gospodarskem bistvu državnega kapitalizma, zamenljivosti funta šterlinga in Skupnem evropskem trgu, o najnovejšem razvoju kmetijstva v ZDA, o sistemu kolektivne stimulacije neposrednih proizvajalcev, o evoluciji uporabe zveznega načela v Jugoslaviji, pravni naravi nadzračnega prostora, delavskem samoupravljanju v praksi, o razvoju zbliževanja delavskega gibanja v Jugoslaviji ter o pomenu Rafaelovih gnoseoloških raziskovanj. Poleg teh razprav objavlja časopis še razne podatke iz socialnega gibanja, prikaze knjig in bibliografijo knjig, ki so izšle meseca junija v Jugoslaviji. A. C. PIGOU: »Uno studio sulla fi-nanza pubblica«. Zal.: Dott. Giuffre -Milano. 3000 lir. »IMPOTS SUR TRANSACTIONS, TRANSMISSIONS ET CHIFFRES DE AFFAIRES«. Izdaje Archives interna-tionales de finances publiques. Kombinirana založba založnikov raznih držav, v Italiji CEDAM, Padova. Obravnava davčne prestopke v državah: Argentini, Nemčiji, Belgiji, Braziliji, Kanadi, Danski, ZDA, Franciji, Vel. Britaniji, Grčiji, Japonski, Italiji, na Nizozemskem, Poljskem in Portugalskem, v Švici in Jugoslaviji. Stane 500 lir. (Omenjeni dve knjigi lahko nabavite v knjigarnah »Minerva«, Trst, via Roma. - • - VELIKO EISENHOVVERJEVO POTOVANJE Predsednik združenih ameriških držav nastopi prihodnji mesec veliko potovanje, med katerim bo obiskal Rim, Atene, Ankaro, Karachi, Kabul, Ne\v Delhi, Teheran, Pariz in Rabat. Potovanje bo trajalo 19 dni. Jtultma in življenje Gd mizarske obrti do industrije Zgled domačega podjetnika v K rini n vi Trgovine v novih prostorih. 16.» 10. jto) uto' ih. 1.30 4. ut Ubil ;0J»: kih. 14.. da»! ob eri3? 18> 17.» trB' Dd « Bo'v' ca r» Ribi) šCjK 4.45' Ktatko smo že poročali, da je trgovec s ikaninami Josip Podobnik z Opčin 'fhadil na vogalu Narodne in Proseške lce novo večjo stavbo, v kateri je se-stanovanj in v pritličju več poslov-prostorov. Te dni sta se za trgovino Savskih zadrug preselili tja še lastni-°Va trgovina tkanin in perila ter tr-8o'ina električne in druge gospodinjske “Preme, katere lastnik je Marij Sosič, oslovni prostori v novi stavbi so ure-etli okusno in praktično. V isto stavbo “Preseli tudi prodajalnica cvetlic; spotik o graditvi stare ceste, ki je pred ,°Vo stavbo, bodo menda premestili togam ali ga sploh odstranili. t ^STANOVA ZA TURIZEM v Trstu je .uBi letos določila posebne nagrade za /tonike barov in drugih javnih loka-v!v tor za kopališča, ki bodo v času do , aprila 1960 modernizirali svoje lo-|.ale. Prva nagrada bo znašala 800.000 r' skupna vrednost nagrad pa je 3,5 nillijona lir. Ja povečanje ceškoslovaške-g tranzita cez trst. v Trst se e ^rnilo odposlanstvo Zbornice za tr-»Ovino, industrijo in kmetijstvo, ki je Jtod nedavnim odpotovalo na Ceškoslo-|.asko. Tržaški gospodarstveniki so ime-, v Pragi številna posvetovanja s tam-aJšnjim italijanskim veleposlaništvom, češkoslovaškim zunanjim ministrst-“to, z državnim izvoznim podjetjem ^Tefiofraht« ter s trgovinsko zbornico . Bragi, torej z ustanovami, ki odloča-0 0 usmerjanju češkoslovaškega pro-eta čez tuja pristanišča. Člani trža- škega zastopstva so izrazili svoje prepričanje, da ima Češkoslovaška trden namen, povečati svoj pomorski promet preko našega pristanišča in da ti njeni načrti spadajo ne le v program prihodnjega leta, temveč tudi za naprej. Seveda pa je povečanje češkoslovaškega prometa čez Trst odvisno od nekaterih pogojev, ki zadevajo pristaniške pristojbine, valuto in splošne stroške. Prihodnje dni se bodo sešle pristojne komisije tržaške Trgovinske zbornice, da bi razpravljale o teh vprašanjih in izdelale podrobne načrte, ki jih bo treba predložiti raznim ministrstvom v Rimu. Češkoslovaško naklonjenost do predlogov za povečanje izvoza čez tržaško pristanišče so poudarjali vsi zastopniki raznih državnih podjetij v Pragi, ki jih ta stvar zanima, zlasti pa je temu dal izraza podminister za zunanjo trgovino Alois Hloch. ZA ZAŠČITO RASTLIN. Konec novembra se bodo v Trstu sestali italijanski in jugoslovanski člani oddelkov za zaščito rastlin pri obeh ministrstvih za kmetijstvo. Italijanske člane bo vodil prof. B. Colonna, jugoslovanske pa inž. Todorovič, glavni ravnatelj Zveznega zavoda za zaščito rastlin. Delegaciji, ki sta se že enkrat sestali, in sicer v Ljubljani v preteklem februarju, bosta razpravljali o načinu, kako naj se zaščitijo razne vrste rastlin. NAŠE SOŽALJE V Trstu je umrl Edo Jogan. Na državni cesti med Gorico in Vidmom zagledamo pred Krminom ob cesti nekaj reklamnih desk, ki nas opozarjajo na krminsko pohištvo, ki ga izdelujejo številni mizarji, obrtniki in mali industrijci. Izdelovanje pohištva v Krminu je že stara obrt in njene korenine segajo v preteklo stoletje. Krmin-ski obrtniki so vedno tekmovali s solkanskimi in nemalokrat so dosegli lepe uspehe na goriškem trgu, čeprav so bili Solkanci tu bolje zasidrani. V Krminu so nekdaj tvorili jedro mizarskih obrtnikov Slovenci, ki so prišli sem iz Brd in drugih krajev. Zelo delavni v tej stroki so bili Furlani, pa tudi solkanska konkurenca je vzpodbudila Krmince, da so iskali nove izhode za svojo proizvodnjo. V bližnjem Marianu so izdelovali pretežno stole, v Krminu pa lepe kose pohištva. Krmin-ci so že v preteklem stoletju precej prodajali tudi na tržaškem trgu. Takrat so se v Trstu zbirali trgovci iz vse Avstrije in iz prekomorskih dežel; tako so Krminci izkoristili te zveze in kmalu pričeli izvažati svoje izdelke na Dunaj, v Gradec in celo čez morje, zlasti v Egipt, kjer so našli zelo dobre kupce. Na podlagi teh naročil za izvoz so lahko razširili svoja obrtniška podjetja. Nekatera so med tem že takrat postala male industrije. KAKO SO KRMINCI ZGUBILI EGIPTOVSKI TRG Povečanje proizvodnje je seveda zahtevalo povečanje delovnih moči. Socialna gibanja, ki so se začela že v avstrijskih časih, so zajela tudi krmin-ske delavce, ki so zahtevali zvišanje prejemkov. Tako je prišlo do velike stavke nekaj let pred izbruhom prve svetovne vojne. Ta stavka je trajala nekaj mesecev. Izdelava pohištva je bila ustavljena in z njo se je ustavil izvoz. Posledica tega je bila, da so se egiptovski trgovci, v katere so krminski izvozniki polagali vse svoje upanje, pričeli kupovati drugod. Po zaključku stavke ni bilo več toliko naročil in proizvodnja ni mogla doseči prejšnje ravni, posebno še, ker je kmalu nato izbruhnila vojna, Krmin pa so takoj zasedle italijanske čete. Po vojni se je pohištvena obrt obnovila zlasti še, ker je bila potreba po obnovi uničenega pohištva zelo velika. N: pa bilo mogoče, bodisi zaradi konkurence bolje organiziranih obrtnikov v drugih krajih, zlasti Solkanu, kot zaradi nastajajoče pohištvene industrije v državi, v kateri je sedaj Krmin pripadal, obnoviti »stare slave«. Tako so ostali krminski obrtniki pohištva na navadni obrtniški ravni in izdelovali pohištvo po naročilu. Približno takšen je bil položaj med drugo svetovno vojno in tudi po njej, vendar je bilo v zadnjih letih precej povpraševanja po pohištvu. Res je, da so v teh povojnih letih krminski mizarji dobesedno zasedli goriški trg; na tem ne gospodarijo več Solkanci, ki so pripadli Jugoslaviji. V Gorici sami se je razvilo v industrijska podjetja precej obrtniških delavnic, a Krminci so lokrat znali dobro izkoristiti priliko. V Gorici in Vidmu so ustanovili svoje trgovine, a hkrati razširili in modernizirali svoja podjetja. Nekateri izmed njih se še vedno bojijo preiti z obrtniške na industrijsko izdelavo. OD OBRTI DO INDUSTRIJE Prvo, ki je opustilo obrtniško izdelovanje pohištva vseh vrst in prešlo na serijsko izdelovanje enega samega proizvoda, je bilo slovensko podjetje Prinčič. To velja danes v Krminu za najvažnejše. Pred leti je to podjetje izdelalo po lastnih načrtih sodobno samsko sobo z vsem tem, kar je v njej potrebno ter svoje izdelke, olepšane s slikami domačega krminskega umetnika, postavilo na trg najprej po vsej deželi, nato na velesejem v Milanu in v druga mesta. Načrt je uspel in danes izdeluje podjetje še vedno isti artikel, seveda z nekaterimi manjšimi spremembami, in kar je najvažnejše, izdeluje ga v precejšnji količini. Kljub temu ne utegne ugoditi vsem naročilom ter konkurira celo znanemu pohištvu iz Brianze. Izdelke tega podjetja pro dajajo v vseh mestih Severne Italije, lahko bi izvažali tudi v nekatere evropske države, ako bi zmogli zadostiti naročilom. Zaradi tega je na vidiku v pri-hodnosti tudi povečanje podjetja. Po teh stopinjah slovenskega podjet- nika so šli tudi nekateri drugi krminski mizarji in danes naletimo že na serijsko proizvodnjo tudi v drugih kr-minskih delavnicah. Vsi znaki kažejo, da bodo Krminci lahko dobro prodajali v prihodnosti svoje pohištvene izdelke. želeli bi le, da bi bili tudi oni deležni ugodnosti, ki jih uživajo mizarji v Gorici zaradi proste cone, hkrati jim je tudi potrebna večjo pomoč iz »rotacijskega sklada.« m. v. -- • - PRODAJA CIGARET S FILTROM PODVOJENA V finančnem letu 1958-59 je italijanski monopol prodal 3 milijarde 900 milijonov cigaret s filtrom, to je 160% več kakor v prejšnjem finančnem letu (1 milijardo 500 milijonov cigaret). 8.5% vseh cigaret, prodanih v Italiji, je s filtrom. Gutlaloi/o delo za spoznai/aiijc^suscdoi/ Te dni je praznoval 70-letnico rojstva dr. Andrej Budal. Njegovo ime je Tržačanom dobro znano. Uveljavil se je namreč med nami kot pisatelj, esejist, kulturni delavec in šolnik. Kot takega so nam prikazali jubilanta po časopisju in v slavnostnem nagovoru na akademiji, ki jo je preteklo soboto priredila Slovenska prosvetna zveza v dvorani na Stadionu L maja. Manj poznano pa je njegovo prevajalno delo iz italijanščine v slovenščino in smotrno seznanjanje italijanske javnosti s slovenskimi književnimi in sploh kulturimi vrednotami; s tem je pisec mnogo koristil poglobitvi kulturnih stikov med Slovenci in Italijani. Lahko rečemo, da je za pokojnim Aloj. zom Resom Andrej Budal med kulturnimi delavci na Primorskem največ doprinesel stvari kulturnega sodelovanja med obema sosednima narodoma. Pa si oglejmo zato na kratko veliko delo na tem področju. Ljubljanska Tiskovna zadruga je izdala leta 1924 Budalov slovenski prevod romana Antonia Fogazzara Svetnik s temeljitim uvodnim esejem. Leto kasneje je izšel pri goriški Narodni knjigarni razkošen prevod Zaročencev Aleksandra Manzonija prav tako z obširnim uvodnim esejem o delu tega velikega italijanskega romantika. Približno istočasno je Budal prevedel za Tiskovno založbo v Ljubljani tudi Dekameron Giovannija Boccaccia; delo je letos zopet izšlo v Ljubljani, in sicer v luksuzni bibliofilski izdaji. Goriška Unione editoriale goriziana je založila leta 1937 njegov prevod Sardinskih novel naturalistične pisateljice Grazie Dcledde. Poslovenil je tudi novele naturalista Giovannija Verghe z naslovom Pastir Jeli in druge novele. Delo je izdala leta 1936 Unione editoriale goriziana. Na krajše prevode italijanskih avtorjev v slovenščino naletimo v publikacijah, ki so izhajale v Gorici in Trstu po prvi svetovni vojni, kakor v »Luči«, v »Biblioteki za pouk in zabavo« in v Koledarjih Goriške Matice. Med temi avtorji so G. Verga, Gr. Dcledda, G. D’An-nunzio, Tržačan Italo Svevo, L. Piran-dello, R. Fucini, G. Giacosa, M. Soldati in A. Panzini. Med leti 1930-1938 je sodeloval pri slovenskem prevodu Treccanijeve Italijanske enciklopedije, za katero je pripravil gesla o Antonu Aškercu, Josipu Jurčiču, Franu Levstiku, Josipu Stritarju in Valentinu Vodniku. Leta 1941 naletimo v ljubljanskem Domu in svetu na Budalovi beležki o Adi Negri in Giovanniju Papiniju. Po raznih drugih revijah pa so raztresene njegove razprave iz tega obdobja o Danteju, Beatrici, furlanskem pesništvu, italijanskem jeziku itd. Leta 1942 je objavil v Slovenčevi knjižnici v Ljubljani slovito delo Silvija Pellica »Mojc ječe«. V 19 člankih o najnovejših delih slovenske književnosti je zgoščeno Buda-lovo sodelovanje pri ureditvi Bompia-nijevega Dizionario delle opere della letteratura mondiale, katerega 9. zvezek je izšel v Milanu leta 1950. Budal je zanj prispeval o Prešernovih Sonetnem vencu. Krstu pri Savici in Poezijah; Levstikovem Martinu Krpanu; Jurčičevih Desetem bratu in Lepi Vidi; Gregorčičevih pesmih; Kersnikovem Testamentu; Aškerčevih baladah in romancah; Cankarjevih dramah in Hlapcu Jerneju; Kettejevih poezijah; Murnovih pesmih in romancah; Tavčarjevem romanu Izza kongresa itd. Za veliko delo Enciclopedia dello spel-tacolo, ki ga je izdala leta 1950 rimska založba Le Maschere, je Andrej Budal sestavil prispevek o slovenskem gledališču v Trstu. Budal je stalno sledil tudi izhajanju raznih italijanskih del iz slavistike. To nam med drugim dokazuje tudi pregled z naslovom O novih italijanskih delih iz slavistike, ki ga je objavil v IV. letniku tržaške revije Razgledi. I:U . il NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Vzhod: Skopje, 5. nov. — Indija — Pakistan: Velebit 8. nov., Dinara 13. nov., Uljanik 25. nov. — Ožine — Indonezija — Daljni vzh.: Velebit 8. nov., Uljanik 25. nov. — Sev. Kitajska — Japonska: Velebit 8. nov., Uljanik 25. nov. — Sev. Evropa: Pula 7. nov., Bratstvo 9. nov. — Sev. Afrika: Pula 7. nov., Slovenija 15. nov. — Sev. Amerika: Slovenija 15. nov. — Južna Amerika: Trcči maj 10. nov. — Perzijski zaliv: Vis 29. decembra. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija: Tastovo 3. novembra. JAPONSKA POMORSKA BORZA, v Tokiju je Japonsko združenje pomorskih agentov (posredovalcev) ustanovilo borzo pomorskih tramper-skih prevoznin, »Tokyo Marine Ex-change«. Nova borza bo tretja te vrste na svetu, poleg londonske in nju-jorške. Na borzi bosta dnevno dve seji in sicer za pet vrst blaga: železna ruda, les, premog, soli in druge vrste blaga. i NAROČILO LADJEDELNICI SV. MARKA V začetku prihodnjega leta bodo v ladjedelnici Sv. Marka položili gredelj za 50.000-lonsko petrolejsko ladjo, ki jo je naročila ena izmed družb, pripadajočih sklopu ustanove ENI. To naročilo so napovedali že pred dvema letoma, a jc potem vse utihnilo. To je seVeda vzbudilo dvome, ali bo kdaj do njega prišlo, zlasti zaradi trajajoče krize v prevozninah in ker so poslali v pokoj na stotine ladij v raznih italijanskih pristaniščih. Zdaj so naročilo potrdili. Prav tako veliko petrolejsko ladjo imajo zdaj v delu v Tržiču. M&ia intad&sl Uta ms mai kapital 'iei Čl;, He samo hoteli, temveč vsaka vila in 'ariovanjska hiša sploh oddaja sobe le-°viščarjem; teh je toliko, da v polet-l' sezoni slučajni potnik ne najde z ^Bkoto prenočišča. Ko sva prispela v Patijo, sem zavozil naravnost proti “'večjemu hotelu. Tedaj ni bila po-gežba v hotelu na višini; čul sem, da 0 Se pozneje razmere boljšale. r Hočno življenje je v Opatiji precej “Jgibano, zlasti mladina se rada po-abava. Tudi nama se ni mudilo k po-'jjto- Z okoliških hribov je prijetno jjtojal večerni vetrič, a na obali je kar 'kgoieio letoviščarjev, ki so se po dnev- 1 vročini hladili. Hfugo jutro, ko je Opatija šc napol I tornala, sva zapustila ta čudoviti kraj “ Se odpeljala proti Reki, ki je odda-na le 14 km. Kakor povsod, sva opa-s a tudi tu veliko gradbeno dejavnost. e^a je največje jugoslovansko prista-i e in šteje danes nad 75.000 prebi-a‘cev. Roško pristanišče je hudo tr-''“'p med zadnjo vojno. Nemci so dali uska svojemu besu in pomole raz-tolili pred svojim umikom. Treba je .° vložiti mnogo truda, da so Reča-' Popravili pristaniške naprave, ki jih '“aj izkoriščajo stoodstotno. Začetek Reke moramo iskati na Trto'11, kjer leži na griču na vzhodni stra-sedanjega mesta. Izven starih (tr-tskih) zidov, se je začelo mesto raz-jjlati ob izlivu rečice Rečine, ki deli Psak od Reke. Širilo se je v smeri .toti Opatiji in le malo proti severu, 'er je svet precej strm. Poleg Trsata to j de m o zabeleženo Reko prvič leta ■ Zl. Pozneje so bila prva večja poslopji grajena v dunajskem in budimpe-anskem slogu, že tedaj je mesto na-Jjtovilo vtis, da je tu razvito pomor-'° m industrija. Kot prvo pristani- V Mo in nam} čez 2ag'ieČ šče se omenja izliv Rečine, ki je ohranil to vlogo stoletja. Brvi valolom proti vremenskim presenečenjem z morja je bil zgrajen leta 1841, medtem ko je bila Reka povezana z zaledjem z železnico šele leta 1873. Do prve svetovne vojne je imelo re-ško pristanišče obširno zaledje, saj je vsa Ogrska težila prometno proti Reki. Po priključitvi k Italiji je bilo to zaledje izgubljeno, Jugoslovani so pričeli razvijati Sušak in Split. Karel VI. je v začetku 18. stoletja proglasil Reko za svobodno pristanišče. Po letu 1776 pa je Reka izgubila svojo samostojnost. Najprej je postala sestavni del Hrvatske, nato pa je bila priključena h kroni Sv. Štefana (Ogrski), s katero je ostala združena do konca prve svetovne vojne. Po mirovni pogodbi je Reka morala postati neodvisna dr žavica, toda septembra 1919 jo je nasilno zasedel D’Annunzio, ter je bila pozneje priključena k Italiji. Po osvoboditvi je v Jugoslaviji doživela nenavaden gospodarski vzpon. NARAVA KAKOR V FILMU Po kratkem sprehodu po pristanišču sva se nekoliko okrepčala v Centralni kavarni, ter se nato odpeljala čez Re-čino (ki je popotnik niti ne opazi, ker je na spodnjem delu vsa pokrita) na Sušak. Nato sva zavila po glavni cesti ob Rečini navzgor; pot je precej strma in marsikje preozka za današnji promet. Za sabo sva že pustila Cav-le, skromno, toda simpatično kraško vas. Vozimo po kraški planoti skoraj 30 km. Tu nekje sta naselji Podhum in zasilno letališče. Na levi strani naju pozdravljajo prvi hribi Gorskega Kotarja, kakor Ris-njak in Platak, Sleme, Pliš in drugi. Ko zapustiva Gornje Jelenje in kreneva proti Mrzlim vodicam, naju zajame pravi gozdni gaj Gorskega Kotarja. Od tu dalje pa vse tja do Skadra se razprostirajo gozdovi z mešanim drevjem;., seveda prevladuje smrekov gozd, kakor nekje na Gorenjskem. Cesta je krasna, mislim, da je ta, ki veže Reko z Zagrebom, najlepša Hrvatska cesta sploh (razen avtoceste). Dolga je 186 km; rožnik se ne utruja, ker je vsa okolica od Reke pa tja do Zagreba zanimiva. Imel sem vtis, da sem v nekem kinu na prostem in gledam film iz narave: Od začetka, življenje v obmorskem mestu, nato Kras s svojo posebnostjo, slikoviti hribi, na desni pa razgled na morje; planinski sveži in čisti zrak, tu pa tam pastirji z ovcami; gozd na desni in levi; umetna jezera, planinske naselbine; letoviški kraji, kakor Delnice in Skrad z vtisom, da si nekje na Gorenjskem. Z najvišje točke pri Delnicah je čudovit pogled na hribovje, ki se dviga nad morjem. Nato se svet spušča; voziš se ob rekah in poljih mimo važnega industrijskega središča (Duga Resa) in se pripelješ v zgodovinski Karlovac. Od tu dalje se razprostirajo obširna polja za jatami »belih ptic«. (Tako se je izrazil neki meščan, ki ni poznal gosi). Končno pri-speš v hrvatsko metropolo. Turisti, ki potujejo s svojimi vozili, sc navadno ne ustavijo v Delnicah, četudi je to središče Gorskega Kotarja, temveč v Skradu, kjer je nekako obvezen oddih. Marsikdo se ustavi tudi v Karlovcu, da popije kozarec piva in se seznani z znamenitostmi tega mesta. Karlovac stoji ob izlivu Korane in Mrežnice v Kolpo. Tu je važno železniško križišče. Mesto ima okrog 32.000 prebivalcev. Svoje ime je dobil po nadvojvodi Karlu Habsburškemu, ki ga je dal sezidati kot trdnjavo proti turškim vpadom leta 1570. Baje je bilo zgrajeno na lobanjah 900 turških glav, ki so istega leta padle v bitki pod Dobrovcem. Karlovac je bil vedno gospodarsko in industrijsko središče tega predela Hrvatske. Med zgodovinskimi zanimivostmi je najstarejša hrvatska čitalnica, dalje cerkev sv. Cirila in Metoda, spomenik zgodovinarju Radoslavu Lupašiču ter pomemben spomenik iz narodnoosvobodilne borbe. J. B. (Nadaljevanje sledi) II. »Zadnjič si mi obljubil, da mi poveš, kako si preživel tisto strašno ameriško krizo leta 1929«. Kar zadeva mene, sem gledal tisto krizo takorekoč le od zunaj. Jaz sem namreč vse svoje življenje v Ameriki preživel enakomerno in skromno, ničesar nisem imel od vojne blaginje (pro-sperity), pa tudi kriza me ni prav nič prizadela. Za mnoge, posebno za tiste, ki so špekulirali na borzi, pa je bila usodepolna. Toda o tem pozneje. Preden pa je nastala velika kriza, in sicer takoj po vojni se me je polastilo domotožje in leta 1919 sem se vkrcal na neki parnik, ki je odplul v Genovo in od tam sem se odpeljal po železnici v Trst; tu sem obiskal brata in sestre. Nameraval sem ostati doma, a ko sem si dobro ogledal gospodarski položaj, ki je nastal v Trstu po vojni, sem se premislil in s parnikom »Vindo-bona« odplul v Kanado in od tam zopet v mojo novo domovino Filadelfijo. Tu sem se seveda podal takoj k staremu prijatelju in dobrotniku Živicu. Toda Živic je med tem umrl in od njegovih nisem našel več nikogar. Žal mi je bilo, vendar sem se tudi tedaj zopet nastanil v Filadelfiji, kjer sem dobil službo »lift-boya« (postreščka v dvigalu) v nekem nebotičniku. V tem sem bil zaposlen kar 36 let, in sicer do mojega odhoda iz Amerike. Po mojem drugem prihodu v Filadelfijo sem se takoj začel zanimati za ameriško državljanstvo, ki sem ga dobil leta 1930. Med tem je izbruhnila kriza 1929. leta, o kateri sva prej govorila. Kaj naj ti o tej zadevi povem? Saj so o tem pisali časopisi po vsem svetu in prav nič niso pretiravali. V mojem nebotičniku se sicer ni dogodilo nič posebnega; iz sosednjega pa se je vrglo in ubilo pet oseb. Bili so to ljudje, ki so z borznimi špekulacijami prišli do milijonov, z borznim polomom pa na beraško palico.« »Mene zanima tvoj gospodarski položaj. Kako si ti živel v Ameriki?« »Kot lift-boy sem prejemal v začetku 20 dolarjev na teden, na koncu (leta 1958), pa čistih 50 dolarjev, in sicer: 62 bruto manj 12 dolarjev raznih taks.« »To so bili tvoji dohodki, kaj pa stroški, brez karterih ni mogoče ugotoviti gospodarskega položaja?« »Živel sem sam, brez družine. Za stanovanje (dve sobi, kopalnica, kabinet in kuhinja) 50 dolarjev na mesec, torej eno četrtino svoje plače. Za hrano sem potrošil tudi približno toliko; kuhal sem namreč sam, v gostilni bi bil potrošil okoli 75 dolarjev na mesec.« »Vsekakor nisi bil v denarni stiski.« »Ne, ker sem živel sam, ali kdor ima na grbi družino, se tudi v Ameriki ne more preveč pohvaliti. Tudi v Ameriki mora žena gledati, da kaj zasluži, ako si hočejo v družini privoščiti kaj boljšega.« »Od 20 dolarjev na leden si torej prišel po tolikih letih na 50 dolarjev na teden. Ali je bil ta povišek morda posledica periodičnih poviševanj za službena leta?« »Ne, to je bila posledica sindikalnih borb za zvišanje plač. Kakor lira, izgublja tudi dolar stalno na svoji kupni moči. S svojimi 50 dolarji na koncu svoje službe nisem mogel nič več kupiti kot z 20 dolarji v začetku.« »To jc bila tvoja plača,« kaj pa drugi?« »Da, moja je bila nizka plača navadnega delavca. Specializirani delavci imajo seveda več, in sicer 160 dolarjev na teden, to je 40 ur po 4 dolarje na uro. Toda gorje je v tem, da ne delajo vedno. Jaz sem zaslužil mnogo manj, toda nikoli nisem bil brez dela. Kar najbolj tare delovno ljudstvo v Ameriki, je najemnina in zaradi tega si vsakdo, če le more, skuša kupiti stanovanje. Stanovanje s 4 sobami, kabinetom, kopalnico in kuhinjo stane 13 tisoč dolarjev, in sicer ako ga kupiš na kredit, plačaš takoj 3000 dolarjev, a 60 dolarjev na mesec, tako da izplačaš stanovanje v 15 letih. Kdor ne more plačati obrokov izgubi, kar je vplačal in še stanovanje.« »Povej mi, prosim, kaj te je pravzaprav pobudilo, da si se vrnil v Trst?« »Važno vlogo za to odločitev je vsekakor igralo domotožje, a odločilen je bil račun. S pokojnino, ki jo prejemam, lahko precej ugodno živini v Trstu, ne bi pa mogel tako dobro živeti v Ameriki. Tam bi moral delati vsaj dva dni na teden, da bi si mogel to kupiti, kar si lahko kupim tukaj. Življenje je, kakor vidiš iz tega, mnogo dražje v Ameriki kot jc tukaj.« Drago Godina mOllILI MADAliOSSO Trst - Trieste, ul. xxx Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 UaziM Pohištva — dnevne sobe — opremo za urade — vožički — posteljice perma lli;x RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 7 IJIPORT - HXPORT <1. tl. vseh vrat lesa, trdih goriv in strojev za lesno Industrijo TKMT - Bedel: ni. Oieerone H/H - Telefoni ni. Cleereiie >0X14 „SILLA" COSSI ALFONZ uvoz i tv GORICA Ulica Duca cTAosta 17 TEL. 34-36 TRST, Ulica Ciceronn II - Telefon UH Kili 37-72.1 Telegram I 1U R i! X l> II II T - III E S T H UVAŽA) VSARIIVIlSTEAl LES, 1IUVA ZA KURJAVO, r.RADHEAll MATERIAL IZVAŽA: TEKSTIL, KIILUAIIALIVII KLAlill IAI RAZNOVRSTNE STROJE Operira po Iržašhein in goriškem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se je mehka pšenica podražila za 50 lir pri stotu za navadne vrste in 100 lir za finejše vrste. Letošnji pridelek mehke pšenice je znašal 84 milijonov stotov. Tudi cene koruze so se o. krepile, ker je zanimanje zanjo večje. Na nekaterih trgih se je koruza podražila celo za 200-300 lir pri stotu. Cena inozemske koruze je ostala neizpreme-njena. Zaradi velike ponudbe se otrobi prodajajo težko. Po rižu je večje povpraševanje. Število sklenjenih kupčij z oljem se je. skrčilo; cene olivnega olja v Bariju in Firenzah so nekoliko popustile. Tudi semensko olje ,ne gre od rok. Na trgu z maslom in mlečnimi izdelki ni bilo v zadnjem tednu bistvenih izprememb. Trg s živino še ni uravnovešen; cene klavne živine padajo. Bolj živahno je na trgu s prašiči zaradi velikega zanimanja industrije konserviranih živil. Na trgu z vinom so trgovci zelo previdni pri sklepanju kupčij z vinom novega pridelka. Večina sklenjenih pogodb se nanaša na vino lanskega pridelka. ŽITARICE MILANO. Mehka pšenica fina 6850-7100, srednje vrste 6600-6700. navadna 6400-6500; trda pšenica dobra 8400-9100; pšenična moka tipa »00« 8200-8300, tipa »0« 7650-7850, tipa »1« 7250-7450, tipa »2« 6850-6950; moka za testenine tipa »0« 8700-9000; pšenični zdrob tipa »0« 11.300 do 11.400, tipa »1« 10.800-10.900; koruza lina 5.050-5200, srednje vrste 4300-4400, navadna 4050-4150; inozemska koruza 4100-4300; koruzna moka extra 7200 do 7500, fina 5500-5800, srednje vrste 5000 do 5200, navadna 4700-4900; krmilna koruzna moka 4700-4900; rž 5300-5400; inozemska rž 4400-4600; inozemski ječmen 4600-4750; oves 5000-5800; inozemski oves 4700-5800; proso 5200-5300; inozemsko proso 3950 4000. Neoluščeni riž: Arborio 8100-8300; Via-lone 8500-8900; Gigante Vercelli 7700 do 7800; R. B. 7300-7800; Rizzotto 7200 do 7400; P. Rossi 7200-7500; Maratelli 6900 do 7100; Balillone 6800-7100. Oluščeni riž: Arborio 13.400-13.900; Vialone 15.800 do 16.200; Carnaroli 16.300-16.500; Gigante Veroelli 13.500-13.850; R. B. 12.100 do 12.500; Rizzotto 11.700-11.900; P. Rossi 11.700-12.000; Maratelli 11.500-11.800; Balillone 10.600-10.800; krajevne vrste 10.300-10.600; slabše vrste 10-10.200 lir. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: krave 320-415 tisoč lir par; breje krave 400-430.000 lir par; krave s teletom 450-600.000 par; voli 420-500.000 par; junice in junci 2-3 leta stari, 5 stotov težki 330-350.000 lir par; breje krave prvesnice 180-210.000 lir glava; telice 2 stota težke 88-92.000 glava. Klavna živina: voli 6 stotov težki I. 290-360 lir kg, II. 260-290; krave 6 stotov težke I. 280-350, II. 260-280; junci 5 stotov težki I. 350-415, II. 300-330; telički 460-570, II. 420-460; prašiči: prašički za rejo do 25 kg 440-480, nad 25 kg 400-440; suhi prašiči 300-400; prašiči za rejo. 100-150 kg 320-330, nad 150 kg 330-350; konji za vprego 100-130.000 lir glava; konji za zakol I. 250-270, II. 180-200; žrebeta za zakol 340-350; mezgi za vprego 60-70.000 lir glava; mezgi za zakol I. 180-200, II. 120-140; osli za vprego 40-50.000 glava; osli za zakol 150 do 170 lir kg, II. 100-120; ovce 225-230; jagnjeta 480-510 lir kg. KRMA MILANO. Seno majske košnje 2100 do 2200 lir stot; otava 2000-2200; detelja 2000-2100; stlačena slama 1150-1350; kokosove pogače 5300-5400; koruzne pogače 4100-4200; lanene pogače 7300 do 7400; pogače iz tropin 1150-1250; krmilne moke: iz zemeljskih lešnikov 5600 do 5650, iz kokosa 4800-4900, iz koruze 4100-4200, lanena 6400-6500, sojina 5400 do 6400 lir. PERUTNINA MILANO, živi piščanci extra 700, I. 570-600, II. 520-550; zaklani piščanci 850; madžarski zmrznjeni piščanci 400-550; žive kokoši 550-560; žive inozemske kokoši 400-430; zaklane kokoši 750-850; inozemske kokoši zaklane v Italiji 550 do 600; inozemske zmrznjene kokoši 400-560; žive pegatke 750, zaklane pegatke 800-900; živi golobi 800, zaklani 900-1000, zaklani golobi II. 800-850; žive pure 550-620, zaklane 750-800; živi purani 470-500, zaklani 600-700; zmrznjeni purani 450; žive race 420-450, zaklane 450-550; žive gosi 400-450, zaklane 400-470; živi zajci 400, zaklani 480-500, zaklani brez kože 500-620; danski zmrznjeni zajci 580-600. Prvovrstna sveža jajca 43-45, navadna 39-40; konservira-na jajca 25-26; inozemska sveža jajca 17-29 lir komad po teži. MLEČNI IZDELKI CREMONA. čajno maslo 910-940; maslo iz smetane 860-880; maslo II. 850 VALUTE V MILANU 26-10-59 4-11-50 Dinar (100 ) 72,00 75,00 Funt šter. 5750,60 5765,00 Napoleon 4325,00 4545,00 Dolar 619,75 619,75 Franc. fr. (100) 124,65 124,56 Švicarski fr. 142,88 142,75 Funt šter. pap. 1740,75 1740,12 Avstrijski šil. 23,98 23,96 Zlato (gram) 703,50 704,00 BANKOVCI V CURIHU 4. novemgra 1959 ZDA (1 dol.) 4,34 Anglija (1 funt šter.) 12,15 Francija (100 fr.) 0,870 Italija (100 lir) 0,695 Avstrija (100 šil.) 16,72 CSR (100 kron) 13,25 Nemčija (100 DM) 104,10 Belgija (100 fr.) 8,62 Švedska (100 kron) 82,75 Nizozemska (100 fl.) 114,80 Španija (100 pezet) 7,07 Argentina (100 pezov) 5,15 Egipt (1 funt šter.) 8,27% Jugoslavija (100 din.) 0,51 do 860, III. 840-850; sbrinz svež 510-530, 3 mesece star 580-610; provolone svež 490-510, 3 mesece star 570-590; grana svež 510-530, zimski proizvod 1958-1959 700-720, majski proizvod 1958 760-790, zimski proizvod 1957-1958 820-850; em-menthal svež 540-580, 3 mesece star 600 do 630; italico svež 440-450; taleggio svež 370-390 lir. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do 1% kisline 670-700 lir kg, do 1,50% kisline 640-670, do 2,50% kisline 610-640, do 4% kisline 580-610; dvakrat prečiščeno olje tipa »»A« 500-505, tipa »B« 465-470; semensko olje I. 353-357; olje iz zemeljskih lešnikov 373-377. ZELENJAVA IN SADJE MILANO. Suh česen 90-120 lir kg; korenje 60-65; cvetača 32-50; ohrovt 15 do 30; čebula 28-35; svež fižol 80-90; bob 100-130; koromač I. 70-90, II. 40-50; cikorija 60-80; endivija 40-70; zelje 60 do 100; krompir Bintje 30-45; paradižniki 50-80; peteršilj 100-120; zelena 60-80; špinača 80-100; bučice 60-100 lir kg. Kaki 30-50; kostanj navaden 30-80; kostanj marroni 90-150; južnotirolska jabolka Jonathan 90-120; jabolka Deli-cious I. 80-85; hruške Kaiser I. 145-165; grozdje Regina navadno 80-90; grozdje Isabella 40-60; pomaranče 70-90, II. 40 do 50; limone 90-120, II. 70-80 lir kg. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga, proizvodnja 1959, I. v škatlah 10 kg 160 lir kg, v škatlah 5 kg 165-175, v škatlah 1 kg 175-185, v škatlah % kg 185-195, v tubah 200 g 42-51 lir tuba, v tubah 100 g 33-35 lir tuba. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga: v sodih 170-180 lir kg, v škatlah 10 kg 175-185, v škatlah 5 kg 180-190, v škatlah 1 kg 190-200, v škatlah y2 kg 200-210, v tubah 200 g 53-55, v tubah 100 g 35-37 lir tuba; olupljeni paradižniki krajevne proizvodnje v škatlah 1200 g 125-135 lir, v škatlah 500 g 65-70 lir škatla. VINO ALESSANDRIA. Vino lanske proizvodnje kvotira: črno namizno vino 5000 do 5500 lir hi; belo vino 6500-7000; Barbera to 6000-7000; Barbera 7500-8000; Barbera extra 9000-10.000; Freisa extra II. 000; moškat beli 13.000. PADOVA. Cene v lirah za stop/stot f.co klet proizvajalca: črno Friulano 380-420; Merlot 400-450; Raboso 380-420; Clinton 300-350; belo Piave 420-450 lir. Cene barvastih kovin na mednarodnih borzah so še vedno trdne. Le baker je samo za malenkost popustil, medtem ko sta svinec in cink ohranila povišane cene. Okrepile so se cene cina, kave pa tudi volne. Neizpremenje-ne so ostale cene živega srebra in aluminija; pšenica je popustila. KOVINE Baker je v tednu do 30. oktobra popustil v New Yorku od 33,90 na 33,15 stotinke dolarja za funt; v Londonu od 255% na 253 funta šterlinga za tono. V zadnjem času se cena elektrolitične-ga bakra giblje na najvišji ravni, ki jo je dosegla to leto. Vzroki so različni. Ameriška vlada je zanikala vest, da namerava odprodati večje količine od svojih strateških zalog. Zaradi stavk se je proizvodnja zmanjšala. Čilski rudarji grozijo s splošno stavko, ako ne pride do sporazuma z lastniki rudnikov družbe Kennecott. Rudniki v Rodeziji nočejo povišati proizvodnje. Cena cina je v New Yorku napredovala od 101 na 101,25 stotinke dolarja za funt, V Londonu je ostala neizpremenjena pri 794 funtih šterlingih za tono, proti takojšnji izročitvi. Cena svinca je v New Yor-ku ostala neizpremenjena pri 13,50 stotinke dolarja za funt, v Londonu pa je napredovala od 70 5/8 na 7114 funta šterlinga za tono. V Londonu je bilo sklenjenih le malo kupčij. Cink je ostal v New Yorku neizpremenjen pri 13 stotinkah dolarja za funt, v Londonu je cena poskočila od 93% na 97 funtov šterlingov za tono. Aluminij v ingotih neizpremenjen pri 26,80 stot. dolarja za funt; antimon Laredo pri 29 stot. dol. za funt. Lito železo neizpremenjeno pri 66,41 dol. za tono, Buffalo pri 66,50, staro železo (povprečen tečaj) je napredovalo od 45,17 na 46,17. Živo srebro neizpremenjeno pri 224-227 dol. za steklenico. Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji 30. oktobra v markah za 100 kg: cin Duisburg 951-960; svinec osnova New York 28. okt. 119,74, osnova London 81,86-82,15; cink osnova East St. Louis 28. okt. 115,14, osnova London 112,71 do 112,99; elektrolitični baker za prevodnike 315,50-318,50; svinec v kablih 88-89; aluminij za prevodnike 225-227 DM za 100 kg. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice nazadovala od 200 3/8 na 199% stot. dolarja za funt; koruza je ostala neizpremenjena pri 100% stot. dolarja za funt. Amerika ima na razpolago mnogo žita. Ministrstvo za kmetijstvo je obja- KOžE REGGIO EMILIA. V lirah za kg osoljenih kož z repom f.co grosist: teleta (kvadrati) do 3 kg 820-850, 3-6 kg 870 do 900, 6-8 kg 770-800, 8-12 kg 680-700; junci 12-20 kg 500-520, 20-26 kg 400-420; junci do 30 kg 370-380; voli do 40 kg 340-350, nad 40 kg 290-300; biki do 40 kg 300-320, nad 40 kg 260-270; konji 320 do 340; mezgi 190-200; osli 140-150; ovni (surove kože) 230-250; ovni (suhe kože) 550-570; zajci (suhe kože) 170-180; jagnjeta 400-450 lir koža. VREČE ROVIGO. Vreče iz jute 120x70 cm 800 do 830 g težke 270-280 lir kg, 700-730 g težke 270-280; iste velikosti 450-480 g 270-280 lir; vreče za krompir 300-330 g težke 280-290; rabljene vreče za krompir L in II. izbire 120-125; rabljene vreče za otrobe 100-105; rabljene vreče za umetna gnojila 120x70 cm 470-475 g težke 265-275 lir kg, ali 140-145 lir vreča; papirnate vreče 50x100 cm 50-55 lir vreča; vreče iz jute 280-290 lir kg. PAPIR MILANO. Tiskovni papir v valjih 10.450 lir stot, v polah 13-14.000; tiskovni satiniran navaden 13-14.000; tiskovni satiniran srednje vrste 16-17.500; pisarniški navaden 14-16.000, srednje vrste 17-18.000, fin 21-23.000, trikrat klejen za obrazce 22.500-24.500; registrski navaden 15-17.000, srednje vrste 18.500 do 20.500, fin 22-24.500; pisemski papir srednje vrste 19-20.500, fin 22-24.000, ex-tra 25.500-28.000; risarski papir 34.850 do 41.500; pergamin navaden 40, 60, 80 gramski 18-19.500, extra 30, 40 , 60 gramski 21.500-24.000; ovojni navaden 7500 do 900, srednje vrste 12-13.500, fin 15.500 do 17.00 ;siv karton navaden 4500l6000, fin 6500-8500; duplex in triplex bel in barvan navaden 8000-9500, srednje vrste 11.500-14.000, fin 17-22.500; kartončini beli in barvani navadni 19.500-24.000, fini 28.500-32.000, tipa Bristol 35.500 do 38.500 lir. GRADBENI MATERIAL MILANO. Navadna opeka 7800-8200 lir 1000 opek; votlaki 8x12x24 cm 8300 do 8800; votlaki 4,5x15x30 cm 8800-9300; strešniki marsejskega tipa 23-25.000; gašeno apno 760-850 lir stot; cement 1075 do 1150 lir stot; pesek iz kamnoloma 750-900 lir kub. meter; rečni pesek 1000 do 1100 lir kub. meter; šipe za okna 1,6-1,9 mm 475-520 lir kv. meter. KONOPLJA ROVIGO. Cene česane konoplje: ex-tra 540-560 lir kg, fina 490-510, srednje vrste 440-460 lir. vilo, da znašajo zaloge koruze 1528 milijonov bušlov in pšenice 2134 milijonov bušlov. Prav tako je dovolj soje in sorga. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je po dolgem času zopet nazadovala ter je v New Yorku 30. oktobra znašala 3 stot. dolarja za funt (3,06 teden poprej). Nazadovanje cene je posledica nove napetosti med Kubo in ZDA, ki jo je izzval Fidel Castrov govor. Amerika namreč kupuje sladkor na Kubi po višji ceni, kakor je njegova cena na mednarodnem trgu. Kava je v pogodbi »M« v New Yorku napredovala od 43,65 na 43,83 stot. dolarja za funt. V New Yorku se je razširil glas, da je Sovjetska zveza kupila večjo količino kave v Braziliji, in sicer v kompenzaciji. Izvedenci so mnenja, da bo Brazilija pridelala 35-50% manj kave v sezoni 1960-1961 kakor v prejšnji, ko je pridelek znašal 27,8 milijona vreč (po 60 kg). Kakao je v New Yorku napredoval od 31,70 na 32,60 stot. dolarja za funt. VLAKNA V New Yorku ni bila posebno živa kupčija z bombažem. Cena je v tednu do 30. oktobra popustila od 32,75 na 32,70 stot. dolarja za funt. Uradni podatki o letošnjem pridelku v ZDA bodo objavljeni 9. novembra. Značilno je, da je po uradnih cenitvah letošnji pridelek za 200-300.000 bal manjši kakor so ga napovedali v začetku meseca (14 milijonov 692.000 bal). Po cenitvah ameriškega ministrstva za kmetijstvo je svetovni pridelek 1959-60 dosegel 46,6 milijona bal, kar predstavlja rekord. Volna je v tednu do 30. oktobra v New Yorku napredovala od 122,5 na 123 stotinke dolarja za »suint«; v Londonu za česano volno vrste 64's B od 102%, na 104% penija za funt; a na Francoskem (Roubaix) od 1340 na 1350 frankov za kilogram. KAVČUK V tednu do 30. oktobra je cena kavčuka močno poskočila, in sicer v New Yorku od 40 na 45% za latex RSS št. 2, medtem ko je cena za vrsto latex RSS št. 1 nazadovala od 40% na 40. Blaga je malo na razpolago. Dovoz po morju v New York ni bil v zadnjem tednu na običajni višini. Skok cene v New Yorku je vplival tudi na londonsko borzo. Junija je cena naravnega kavčuka nazadovala, toda kmalu se je pričelo dviganje in tako se je cena od januarja do danes v Londonu dvignila od 24,5 na 35,5 penija za funt. V V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 14.10 26.10 4.11 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 197. 200. Vi 200. Vs Koruza (stot. dol. za bušel) . . 108.3/4 111. v* 112.74 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 33.- 28.67 30.98 Cin (stot. dol. za funt) . . 102 37 101.73 101.37 Svinec (stot. dol. za funt) . . 12.80 13.— 12.80 Cink (stot. dol. za funt) . . 12.— 13,- 12 50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.80 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74 — 74.- 74.- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 32 73 32 70 32.70 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 224,— 223 30 222.— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . 34.73 36.- 36.30 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 232.3/4 236,— 253.- Cin (funt šter. za d. tono) . . 794.‘/j 794.‘/j 794.- Cink (funt šter. za d. tono) . . 89.— 93-74 03-7« Svinec (funt šter. za d. tono) . . . . . ■ • 70-78 71-78 74-74 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . 497,— 503.— 305,- tmik KMEČKE ZVEZ Izkoristite državne prispevke Tudi letos bo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo podelilo razne državne prispevke za napredek kmetijstva. Dne 9. oktobra je pričelo sprejemati naročila za nakup trtnih divjakov in cepljenk ter sadik dreves. Prav tako sprejema prošnje za prispevek za nakup izbranih semen, še prej (24. septembra) je nadzorništvo sporočilo kmetom, da je na razpolago prispevek za nakup kmetijskih strojev. V nadzorništvu se pritožujejo da med kmetovalci ni dovolj zanimanja za te prispevke, a na drugi strani se kmetje pritožujejo proti načinu razdeljevanja teh prispevkov. Iz pisanja strokovnega časopisja v ostalih predelih Italije sklepamo, da marsikatera stran dodeljevanja državnih prispevkov ne zadovoljuje niti organov, ki nimajo to nalogo, niti kmetov, ki prosijo za te prispevke. V naslednjih odstavkih podajamo pregled najvažnejših zakonov, ki se ukvarjajo z dodeljevanjem prispevkov in posojil za napredek kmetijskega gospodarstva, da bi tako pripomogli k razčiščenju pojmov. mena žitaric, krompirja hibridne koruze, itd. Rok za vlaganje prošenj določi od časa do časa pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo. Prošnje se sprejemajo do izčrpanja razpoložljivih sredstev. Rok za vpis je zapadel 31. oktobra, in sicer je šlo za dodeljevanje prispevka za nakup semena graha, pšenice in ječmena. spevkov, ki se delijo na podlagi drugih zakonov. Kmetijstvo potrebuje res mnogo denarja, ako hočemo, da postane donosno, in državni prispevek je preskromen, da bi zadostoval za velike preobrazbe; toda na drugi strani vendar drži stari pregovor: Zrno do zrna pogača...« Zakon št. 25 od 13. 2. 1933 predvideva dodeljevanje prispevkov do izčrpanja razpoložljivih sredstev. Prispevki se dodelujejo največ v višini 38% skupnih stroškov in se nanašajo na vsa izboljševalna dela na posestvu. Med izboljševalna dela prištevamo ureditev novih nasadov, gradnjo novih zgradb, napeljavo vodovoda itd. Prosilec mora biti lastnik najmanj enega hektara zemljišča in mora pravočasno (rok za vlaganje prošenj razpisuje pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo) vložiti prošnjo na ko-kolkovanem papirju od 100 lir. Prošnji mora priložiti zemlje^ knjižni in katastrski izvleček, načrt dela in predračun stroškov. Vse priložene listine morajo biti v dvojniku (s kopijo). Zakon št. 989 od 16. oktobra 1954. Podpore, ki jih predvideva pričujoči zakon so namenjene izključno malim neposrednim obdelovalcem. V skladu z določili tega zakona se dodeljuje prispevek za nakup izbranega se- Zakon št. 1367 od 13. novembra 1956. Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo dodeluje pripspe-vek za nakup izbrane živine v okviru raspoložljivih sredstev. Ta sredstva so na žalost zelo omejena in nikakor ne utegnejo zadovoljiti vse naše potrebe. Ta prispevek za nakup živine se izplačuje v višini 30% nakupne cene živine, do največ 60.000 lir. Zakon predvideva tudi prispevek v višini 75% do največ 100.000 lir za uporabljeno gradivo za izboljšanje hlevov. Stroške za gradivo moramo dokazati s fakturami. Za dodeljevanje teh prispevkov pridejo v poštev tudi tisti kmetje, ki nimajo urejenega zemljeknjižnega stanja. Ni potrebno predložiti načrtov ne proračunov. Zakon št. 949 od 25. julija 1952. predvideva dodeljevanje posojil v višini 75% skupin stroškov, in sicer: a) za nakup strojev, b) za namakalne naprave in dela, c) za kmetijske zgradbe. Na našem ozemlju dodeljuje ta posojila Tržaška hranilnica (Cassa di risparmio) proti v-knjižbi (hipoteki). Dolg je plačljiv v petih letih če se nanaša na nakup strojev; v šestih, če se nanaša na namakalne naprave in v dvanajstih letih, če se nanaša na kmetijske zgradbe. Dolžnik plača 3% obresti. V zvezi z gradnjami je finančni zavod pooblaščen izplačati prvi delež v višini 40% celotnega zneska, drugi delež v višini 25% na prvo fazo gradnje in tretji delež v višini 35% ob zaključku del. K prošnji je treba priložiti zemljeknjižni izvleček, posestni list, načrt in predračun. Da se naši kmetje plašijo tega zakona, ker se boje vknjižbe in dolgov, je razumljivo, ni mogoče razumeti pa, zakaj ljudje ne bi izkoristili brezplačnih pri- Kmet in vrtnar v začetku novembra Cas je zelo prikladen za pripravo kompostnega kupa, saj je jesen v polni meri ogolila drevesa. Listje pomešamo s cestnim blatom in z drugimi odpadki na posestvu ter s hlevskim gnojem. Temu dodamo živo apno v— apneni cianamid in Tho-masovo žlindro. To nam da odličen kompost, ki ga uspešno uporabljamo posebno na vrtu in na travniku. Na njivi: Dokončati je treba setev zgodnjih sort žit. Pričnemo z globokim jesenskim oranjem in izvršimo temeljno gnojenje s hlevskim gnojem. Obdelati moramo vse površine, tudi tiste, ki jih bomo posejali spomladi. Po-dorani gnoj bo poživel drobno-živke v tleh in se bo takoj začel proces spreminjanja gnoja v obliko, ki je rastlinam dostopna. Urediti moramo že sedaj odvodne jarke za odtok odvečne vode. V vinogradu: Lahko pričnemo s saditvijo in s podsajanjem novih trt na prazna mesta v rod- nih vinogradih. Po odpadu list°' lahko pričnemo z obrezovanje111 trt. V hladnejših krajih boC1)1 to delo rajši opravili spomlad Opravimo jesensko globoko k0P in podkopljemo hlevski gn°| Skopano zemljo zlagamo k trt1 da bo zaščitena pred zimski111 mrazom. Sadno drevje: Pričnemo z ot rezovanjem sadnih dreves. Sa^1' mo mlada drevesa v pripravlj6, ne jame. Ob saditvi moramo p3' žiti, da drevesa ne zasujemo globoko ali preplitvo. Drevo f sme v zemljo glob j e, kot je bil0 in sicer do korenovega vrat11, Korenine pregloboko sajenež3 drevesa se slabo razvijajo zarat*1 pomanjkanja zraka. Začnemo čiščenjem debel in škropi1110 breskve z običajnimi sredstvi- V vrtu: Pobiramo zelenjavo zavarujemo posevke, ki bod° prezimili na prostem. Prazne he moramo prekopati in poga0, jiti s hlevskim gnojem. Prek11 pana zemlja bo rahla in živa. je zemlja težka, bomo to dal*1 ponovili spomladi. Pripravili0 mesto kjer bomo spravili ze'0' no, endivijo, korenje in druge ze' lenjadnice, da bodo prezimile v pesku, slami ali listju. 2ai «esta 'kstr terer bst % "itn; %rs ffidit Do.se kitn •ki Spoti klat slatt %cl V ke c sLn PARKLJEVKA NA GORIŠKEM Na Goriškem se je v zadnjem čas^ razpasla parkljevka, kar povzroča vinorejcem resne skrbi. Poročajo tu01 o številnih primerih slinavke, ki so pojavili tudi v tistih naseljih, kjer P doslej še ni bilo. Glavni nadzornik vej terinarske službe dr. Salvi se je sestal z nadzornikom veterinarske službe SP venije dr. Sedejem in po njunem ^ stanku je bilo določeno, da se dvola*1' niški promet do 7. novembra preldP Le za spravljanje pridelkov bodo obP sti dodeljevale posebna dovoljenja 11 prehod meje. ------------- __------------------ Prednosti nove ”vespe’ Tovarna Piaggio, v kateri so pred 14 leti izdelali prvi italijanski motoskuter »Vespo«, je pripravila za leto 1960 novo vozilo, ki bo sicer povsem podobno sedanjim vespam, vendar pa se bo razlikovalo po tehničnih izpopolnitvah. Te zadevajo v prvi vrsti sam pogonski stroj, ki bo zahteval bencinsko mešanico le z 2% olja. 125-kubični motor je bil tudi izpopolnjen, tako da poleg prihranka pri gorivu (okrog 15 lir pri litru) bo dovoljeval zelo ekonomične vožnje tudi ob večji hitrosti, kar ga bo približalo športnim vozilom. Vplinjač na novem modelu je isti. ki so ga doslej nameščali le na modele 150 ccm. Druge manjše spremembe zadevajo pogon motorja, brzinomer, ki bo vključen v ročaj itd. V skladu z novim prometnim zakonom bo omenjeni model vespe opremljen z lučjo na zadnjem delu vozila, ki bo služila za signal »Stop«. Luč bo opremljena z žarnico 5 vatov; povezana je z baterijo mo0' 4 Ah. Tudi z estetičnega vidika bo n0'1 skuter bolj dovršen kakor dosedaD)1, Poleg že omenjenih novosti (vdelan br zinomer, luč za Stop in nova tablicS na ščitu) bo novi model tudi druga00 pobarvan kakor dosedanji. Barva 1,0 svetlejša in bolj živa. Kakor pouda1' jajo strokovnjaki, je najvažnejša odli''3 noveka skuterja sev-eda njegov moto1, ki je obenem zelo ekonomičen, p°lc® tega pa zmore tudi visoke povpreča0 hitrosti na še tako neprimernih oesta11. Nova vespa bo torej dobrodošla tud’ stu kakor tudi športniku, poslovneri11 človeku za hitro in ročno gibanje P° mestnih ulicah, nedeljskim izletnik01'1 in sploh vsem, ki hočejo ostati vzp0' redno s časom, v katerem živimo. ^ segla bo najvišjo hitrost 75 km na uri porabila pa bo 1'liter mešanice vsaki*' 55 kilometrov. Teža: 83 kg. [Vaša zavarovalnica I L ustanovljena leta 1828 A. RAVNIK, Trst Dl. lihega 8 Tel. 27512 PRIZNANO MEDNARODNO AVIOPREVOZNliKO PODJETJE L, A. GORIZIANA 90RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. SS TEL. 28-t5 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo tfucc. I}€>'tnn'tflln(t BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI - KRAVATE ITD. Pri cerkvi Sv. Antona N. - TRST, Ulica S. LAZZARO 13 a (Govorimo hrvatski) Telefon 23-810 AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstna preveza za In In inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne INTEREUROPA mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije; BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128 Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 39691, telex 02 — 148 RIJEKA Zrtava fašizma 10 Telefoni; 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54 Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in za-gotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! JUGOLINIJA Poštanskl pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda s 22().()00 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos .-dresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije. Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afriko i Južne Koreje. Pobliže obavijesti dobit četo hod našeg zastopnika u Trstu ”IVI8RD ADRIA”, V. Rovtoluzzi D Co. Piazza Duca degli Abruzzi 1 - Tel. 37-613, 29-829 KMETIJSKA lADRODA V TRSTU Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1 Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! MAGAZZINI DEL CORSO TRIESTE - TRST - CURS0 1TALIA 1 (vogal P. Borsa) — Tel. 29-043 Velika izbira površnikov in ioden. Dežni plašči iz najlona od 6.700 lir naprej za moške in ženske Obiščite nas s polnim zaupanjem I Zu^idka SILA JOŽEF UVOZ IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les in les za kurjavo TRST Riva Grnmula 6-1 - Telefon 37-004 KMEČKA BANKA r. a. a o. J. BOBIČA Ulica Moralli 14 Telefon 22-06 Banka pooblaščena xa poalo v zunanji trgovin! U«*amovlJ*v«a 1009 Irans-Irieste dei FJli Carli & C. Societa in nome collettivo TRirSTo-TRST v. Conota 3 - Tel. 38-827 31-906 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske in' dustrije in rezervne dele. — Vse vrst* gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Ribarič Ivan r9ZV Sled !% Sotli Ši "ek: k' i SVst strij Slav Piibi *l>0l i K "ju h>r; p "tai v l kat Ml "Pr se. Pre Prv na drž Sov Hiti V Slo od, ia ■ii]) a i še Kol Sgc žev čef >Oo le UVOZ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-002 ULICA DELLE MILIZIB 19 - TEL. 96-010