liorica" izhaja vsaki torek in soboto. Ako padt^ na ta dneva praznik, dan poprcj. Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vi'tturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefj'ankiraua piniuii se ne sprejemnjo, enako se ne uvažnjejo pisma brez podpisa. Rokoptai dopisov se ne vračajo. » G0RICÄ „Gori< stine na leto 10 K, za pol leta 5 K, za fetrt leta 250. I'pravniHtvo se nahaia v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini št 9. Za oglaHc se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. IV*tann'7,ne Stevilke stancjo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 84. V Gorici, v torek dne 19. oktobra 1909. Leto XI. Nils kandidat za slovenske trge, mesta in iii(lustrijaliu3 kruje, ki volijo v četrtek due 21. t in. eneg'a poslanca, je Matija Fabijan, sodni svetnik v Kanaiu, Vsi dobromislm in za ljudski blagor nneti volilei naj oddajo svoj glas prihoduji cetrtek za imeuovauega kandidata. Osnovni shod Vseslo- venske Zjud. SIranke v LjubljanL V nedeljo, dne 17. t. m., vršil se je prvi shod \r. L. S. v Ljubljani v ve- liki dvorani hotela „Union". Shod je bil velikanska manifestacija slovenskega ljudstva iz vseh slov. pokrajin za kr- ščanska načela, katera so bila zvezda vodnica našim starišem in pradedom skozi dobo najmanj tisoč let. Velika dvorana v navedenem ho- telti je bila natlačena občinstva, ki je prihrumelo od vseh krajev naše mile domovne v svrho odobravanja lepe misli, naj bi se zjedinili vsi Slovenci, ki so dobre volje, pod streho hiše cue. Galerija je bila natlačeno polna najod- ličnejše gospode. Tu smo videli poleg ponosnega Gorenjca, čvrstega Dolenjca, krepkega Notranjca, Korošča in Štajerca. Goriška jc bila mnogobrojno zastopana. Iz Cerkna, Kanala, goriške okolice, iz Kamenj, Rihemberka in od drugod smo videli odlične župane in druge možake. S. L S. je poslala tja posebno de- putacijo, sestoječo iz poslancev Berbuč, Zega, Kosmač in veleposestnika Malniča iz Kanala, ki je bila od osnovalnega odbora najprijaznejše sprejeta. Na shod so dosli poleg mnogih državnih in deželnih poslancev tudi od- lični gostje iz llrvaske in Moravske. Poljski poslanec Stapinski, ki je bil svoj prihod uže tclcgrafično napovedal, se ni niogel udeležiti tcga slioda, ker je de- želni maršal stavil na dnevni red so- botne seje novo volilno reformo za Ga- liško, katere seje se je moral on vse- kako udeležiti. Okolu poldne je otvoril g. državni in deželni poslanec dr. ŠusterŠič zbo;o- vanje z lepim in vzvišenim pozdravom na vse goste in vse zborovalce. Ta na- govor je vzbudil nepopisno navdušenje, ki je bilo živa priča zaupanja, ki je irue- novani gospod doktor vživa med Ijud- stvom, a ob enern tudi izraz odobrava- nja njegove odločne politike v državnem zboru. Ljudstvo je za njim in za držav- nimi poslanci naše stranke. Po dokončanem govoru je predla- gal, naj se voli za današnje zborovanje častni odbor, v kateri je predlagal vse odličn _ goste iz Hrvaške in Morav- ske in odposlance posameznih slovsn- skih pokrajin, in sicer za Koroško po- slanca Grafenauerja, za Štajersko po- slanca Korošec-a, za Goriško prof. Ber- buč-a in za Kranjsko poslanca Dem- žarja, ki je zbujal občno pozornost s svojo lepo narodno nošo. Predsednikom je bil izvoljen dr. Brejc. Vsi člani častnega odbora so po- zdravili — vsak s svojega stališča — v daljših ali krajših govorih ustanovitev V. L. S. Nepopisno je bilo navdušenje, s katerim so bili ti govori sprejeti; gospe z galerije so obsipale govornike s cvetlicami, občinstvo je sprejelo go- vore z burnim odobravanjem in živah- nim ploskanjem, tako da ni bilo često govornika slišati in razumeti. Po končanem zborovanju se je sestavil izvrševalni odbor, v katerem imajo goriški Slovenci tri zastopnike, namreč g. dr. Gregorčič-a, svetnika Fon-a in prof. Berbuč-a. Ob 1V2 U1"i Je bilo zborovanje- končano, in nad dva tisoč brojeca množica občinstva se je mirno razšla. Ob dveh urah popoldne je bil v srebrni dvorani hotela „Union" sijajen banket, katerega so se pa udeležili radi tesnosti prostora le odlični gostje od zunaj in zastopniki posameznih pokrajin, seveda poleg domačih odličnih dosto- janstvenikov, med katerimi je bil tudi dež. glavar in dvorni svetnik Šuklje. Zvečer je bila gostorn na Cast krasna veselica v veliki „Unionovi" dvorani. Končujeto tesno poročilo, ki smo je v naglici vrgli na papir, nain je dodati, da je veličastno nepopisen utis, kateri je na vse navzoče napravil ta velikanski shod. Pravi pojem 0 njem ima le oni, ki je bil sam navzoč. Volivci slov. frgov! Med bivšimi poslanci „Sloven- skega kluba" je bil glavni krivec vseh homatij v deželnem zboru A. Gabršček. Koder je ta človek hodil, kjer je bil, povsod je napravil prepir in razpor. Sam je pripovedoval v „Soči", da je on pospešil 1. 1889, dasi še mlad, že tretjič prepir in razpor na Goriškem. „Treba je bilo" — tako je pisal — „le mojega prsta, da je vzkipelo in da je požar zagorel z največjim plamenom". L. 1900 je preprečil kompromis med slovenskima strankama in s tem za- krivil, da se ni polegel prepir v deželi. V naslednjih letih je napravil razdor v svoji stranki in dr. Tuma se jeumaknil v ozadje. L. 1907 se ni hotel pridružiti „spravni akeiji" dr. Franka, češ, da na- rodno napredna stranka se ne more združiti s klerikalno zaradi načelnega nasprotja. Lani je prišel po dr. Franka in so- cialnih demokratov milosti v deželni zbor in tudi v deželni hiši je nastal zaradi volitev v deželni odbor ravs in kavs. Zvezal se je z laškimi klerikal- ninri poslanci, da bi prišel z njih po- moejo v deželni odbor. Ker niso mogli zavezniki doseči, kar so želeli, se niso hoteli več udeleževati sej deželnega zbora, ki je vsled tega postal nesklep- čen. Sledil je razpust deželnega zbora in razpis novih volitev. S tem glavnim kriveem naj volilei korenito obračunijo. Ako bo Gabršček zopet izvoljen, nastane v dežclnem zboru zopet ravs in kavs in zgodi se, kar je prerokoval neki go- vornik na shodu socialnih demokratov v Gorici. Rekel je: Če zmagajo tisti kandidatje, ki jih pri „Soči" naprav- ljajo, se zgodi to, kar lani. Pride Ga- bršček in sedeti bo hotel na svojem kurulskem stolčku in, če to ne pojde, pokliče Faiduttija in makari vse hudiče na pomoč in situaeija ostane nemo- goča kakor lani. Kdzen.kiiemoralapriti. (Konec.) Zadnjič smo rekli, da je zagrešila glavno napako takoimenovana „kmečka" stranka s tem, da je krenila s poti ena- kega razmerja nasproti starima stran- kama, po kateri edino bi bila uspevala, polagoma sicer, a sigurno. To napako je pa še poostrila s tem, da se je spo- jila z liberalno stranko, ki je bila vedno mnogo šibkejša od naše in vrhu tega že nekaj Časa v vidnem nazadovanju. Agrarni voditelji so daleč precenjevali še mlado moč svoje in oslabelo moč liberalne stranke. Niso se menda vpra- šali: Ali je naša agrarno-liberalna zdru- žena moč tolika, da lahko pri volitvah premaga ljudsko stranko ? Res je, da so iskali še prej združitve z našo stranko, ali to iskanje menda ni bilo resno; kajti vedeli so menimo, da je večina novo- dobnega ljudskega učiteljstva na stali- Šču najhujše opozieije veri, cerkvi in duhovščini. Kaj je te nadute in poleg tega soli in prihodnosti učiteljstva sa- mega in njega gmotnemu stanju vele- škodljive opozieije krivo, je menda lahko umljivo: slabi liberalni in „svobodomi- selni" vplivi za časa solanja v Kopru, katerim vplivom bc treba rodoljubom v Gorici stopiti z vso resnostjo nasproti, ako hočemo imeti po deželi zopet mir. V očigled tem dejstvom je bilo menda že več kot izključeno, da bi se bila mo- gla agrama stranka s sedanjim proti- verskim ljudskim učiteljstvom na kak način približati naši stranki. Možno je le bilo to le s pogojem : ven iz stranke s „svobodomiselnim" učiteljstvom! Tega pa agrarni kolovodje niso mogli nare- diti, ker bi bili sicer ostali generali brez armade. Glavni kontingent „kmečke" stranke so namreč učitelji. In to je tretja glavna zmota naših agrarcev! .le uprav neverjetno, kako so mogli ustanovitelji agrarne stranke imenovati svojo stranko „kmečko", ko so morali skoraj vse po- jave svojega strankarskega življenja opi- rati le na agitacijo učiteljev po deželi. Tisti par slavohlepnih, bivših liberalnih kmetov, ki se silijo v „kmečki" stranki v ospredje, pač ni mögel dati stranki kmečkega imena. Vemo, da krstitelji agrarne stranke niso imenovali tega, kar ni bilo, ampak to, kar naj bi po njih zelji prišlo. To je: „kmečka stranka" ni nastala iz kmetov. ampak iz želje ne- kmetov, da si iz kmetov rekrutirajo novo stranko, katere niso rodile torej kake kmečke potrebe, pač pa hinavščina, da bi kmetje par slavohlepnežem in blago- hlepnežem pripomogli do političnega in upravnega gospodarstva v deželi. Grda igra z naslovom „kmečki" je bila četrta zmota naših agrarcev! Zmote agrarnih voditeljev so prešle tudi na časnikarsko polje. Xjih glasilo „Glas"' ni bil pisan že začetka posebno vzorno. ali vendar še precej zinerno. Vi- delo se je, da se skuša izogibati „So- činemu" žargonu. ..Sočinemu" rokovnja- škemu slogu. Ali malo časa je to tra- jalo. Ker so agrarci vedno bolj lezli v objem starih liberalcev. ker se ni „Glas" upal niti žal-besedice reči proti „Soči", smo mi to vedno bolj očitali agrarcem in njih „Olasu", in ker ni bilo mogoČe naših očitkov stvarno ovreči. je začel „Glas" kopirati, posnemati „Sočo", t. j. stvarne argumente nadomestovati s psovkami. In v tem posnemanju je v novejšem času toli napredoval, da je že zares težko odločiti, ali ni že morda učenec „Glas" prekosil učiteljice „Soče". Kdor ne veruje, naj le vzame v roke zadnie „Glase" in uveri se, da so kar celi iisti posvečeni strankarskim prepi- rom. S tem berilom organizujejo agrarci našega kmeta. tako spravijajo prepir iz dežele, tako povspesujejo „mir in spravo"!! In to je peta zmota naših agrarcev! Kdor to čita, se mora kar za glavo prijeti in obupati nad propadanjem teh apostolov „mini in sprave!" In to je uvidelo po večini tudi naše kmečko ljudstvo. Prišle so volitve. Agrarcem je za- čelo prihajati vroče. Začeli. so se bati svoje intimnosti. svoje skupnosti z li- beralci. Izid volitev v splosni kuriji jih je podučil, da večina kmečkega ljudstva obsoja njih pajdašenje z Gabrščekom. Skusili so popraviti svoje zmote s po- stavljenjem lastnih kandidatov Križ- mana in Abrama. In to je bila sesta in zadnja zmota nasih agrarcev! Ali zastonj ta poskus! Zgresena politika se ni dala več popraviti. Kazen in masce- vanje ji je moralo slediti. Volitve v kmecki kuriji so dokazale. da se nase kmečko ljudstvo ne da slepiti z laži- naslovom „kmečki", da obsoja zlorabo svojega imena, da potrebuje kmečke gospodarske pomoči, ne pa piihlih fraz in obljub, ki se nikdar ne zvrše. In tako vidimo, da se tudi nepo- štena politika masčuje. In še kako naglo! Agrarni kolovodje pa so za trpko skušnjo bogatejši. Izbrali so veleugouen čas, a ta velikčas je našel v njih pritlikave može — prave politične šušmarje! Gabršček — za šfanf! Zakaj ne bo izvoljen A. Gabršček v naših trgih ? Zato, ker on ne sodi v deželni zbor, ampak za Štant. za kar irna precej kramarskega talenta. Krščan- sko misleči volivci ne bodo volili Ga- brščeka, oznanjevalca „enotnega svo- tovnega nazora", kateremu je stari te- stament le Šara židovskih pravljic; pravi liberalci ga tudi ne morejo voliti, ker njegov liberalizem je le laži-libera- lizem. 0 GabrŠčekovem liberalizmu je pisal nedavno neki slovenski list: O me v roke prilogo zadnjega „Km. Glasa" lernaj čitajeremijado „Povolitvah". Takoj bozaspal in sanjalo umotvoru,,Soškodol- skem", kateremu svetujcm takoj mrzlc ovitke, da se mu kri umiri, sicer se je bati,da ubeži na šempeterskocesto.Spre- glejte, poštenejši agrard, to farbarijo in pustite agrarne farbarje na cedilu, ker jib je uže same strah. Ta klobasa „So- škodolskega" je pod vsako kritiko. V Skriljah na Vipavskem so dobili naši kandidati pri volitvah za km. občine goriške okolice 31 glasov, liberalci pa 25. V zadnjem izkazu v „Gorici" in v „Primorskem Listu" pa je bilo ravno narobe objavljeno. Rade volje poprav- Jjanio to napako toliko bolj, da se ne bo dolžilo poštcne Skriljane, da so se nalezli liberalnega duha, kajti poroča se Tiam, da v Skriljah je le kakih 10 libe- ralcev, drugi so iz Št. Tomaža. Silno pobožnega se kaže „Kmečki Glas". Citira in citira izreke iz sv. pisma in evangelija, da bi dokazal, da nismo na pravi poti. Težka naloga za „Glas", kateri ni kos ! Ko bode videl in slišal „Glas", da naša duhovščina uči slabo, uči Ijudi popivanja, zapravljanja, prete- panja, kletvine, da uči peljati slabo, ne- moralno življenje, itd. in da bo tudi sama tako živela, takrat naj „Glas" povzdigne svoj glas. Dokler pa naša duhovščina tega ne dela, dokler ljudstvo odvrača od nevarnosti pohujšanja, svari pred raznimi zapeljivci, opominja ljudstvo na nevarnost, ki mu preti od raznih hinav- skih priliznjencev, ki imajo med na je- ziku, strup pa v srcu, dokler naša du- hovščina skrbi za dušni in telesni bla- gor svojih duhovljanov, jim gre na roko, pomaga s svetom in delom, kakor de- janja kažejo, dokler se naša duhovščina irtvuje za ljudstvo, do takrat ostane „Glasovo" javkanje glas vpijočega v puščavi. Gospod AndreJ Gabršček sili zopet v deželni zbor! In da bi vanj lože zlezel, je dopustil, da so drugi v ,,Soči" zagrešili barabski napad na na- sprotnega kandidata, g. sodnega svet- nika M. Fabijanija. Dotična časnikarska baraba, ki skuša poštenega moža M. Fabijanija očrniti z golim infamnim na- migavanjem, ne da bi mu mogla doka- zati najmanjše nepoštenosti, ne zasluži drugega odgovora kakor —- palico. Kdor skuša svojega nasprotnika premagati s tako podlimi sredstvi, je že s tem izgubil pravico do časti ljud- skega zastopnika. Tombola v prid „Slovenskemu si- rotišču" se je vršila v nedeljo ob ve- liki udeležbi. Razprodanih je bilo 1903 srečk. Čistega dobička je 394 K 75 v. Činkvino je dobil p. n. g. Josip Fon, drž. in deželni poslanec, tombolo pa g. An- tonija Nardin, prodajalka v Gorici. Hvala vsem, si so kaj pri tomboli pornagali zlasti pa oniin, ki so požrtovalno in brezplačno razprodajali srečke. Za slovensko gimnazijo v Gorici. — Pod tem naslovom je priobčil so- botni „Slovenec" ta-le članek: Iz Gorice se nam piše: Na šolskem polju se go- riškim Slovencem gode največje krivice. Akoravno je dežela dve tretjini sloven- ska in ena tretjina laška, vendar ni v Gorici nobene vsaj deloma slovenske srednje sole. Realka in gimnazija v viš- jih in nižjih razredih — vse je samo nemško. Povedali smo že nekoč, da tako razmerje Lahom prija, ker to vz- buja v njih nezadovoljnost. Drugače je pri nas Slovencih. JV hocemo biti za- dovoljni in zvesti ^izavljani Avstrije. Dolžnost c. kr. vlade je seveda, da narr. to omogoči. Vzemimo za danes gimnazijo! Žte- vilo dijaštva je že letos poskočilo nad 700. Načelo pedagogov se glasi: Zavod, ki ima več kot pet paralelk, se mora razdeliti. V nižjih razredih ne sme biti več ko 50 dijakov, v višjih ne čez 40. Goriška .gimnazija pa ima letos osem paraletlfcjSni jih je imela sedem in predlansflrW šest. Ravnotako tudi šte- vilo dijaštva konstantno raste od leta do leta. L. 190708. je zavod imel 541 dijakov; lani 585, letos že 710. In vseh teh 16 razredov je letos prenapolnjenih. Očividno je torej, da tako ne bo šlo več dalje, ampak da je čas, da tudi vlada začne enkrat misliti na zboljžanje teh razmer. Vse kaže, da je delitev goriške gimnazije neizogibna. Tega se prav do- bro zavedajo Neinci, ki so seveda o na- merah vlade innogo bolje poučeni ko mi. Začeli so zadnji čas pravi transport nemških dijakov na goriško gimnazijo, le da se izkažejo z večjim številom Nemcev. Tudi nas delitev goriške gim- nazije ne sme najti nepripravljenc. Naša dolžnost bodi, da sedaj, ko je čas za to, storirno vse, da se v Gorici osnuje namestu še ene nemške gimnazije — slovenska. Gotovo je namreč, če bomo molčali,da bo tudi druga gimnazija nem- ška. Nič nimamo proti temu, da tudi Lahi dobe v Gorici laško gimnazijo. Toda za to naj se brigajo oni. V ncdeljo, 17. t. m., se osnuje v Ljubljani „Vseslovenska Ljudska Stranka", ki jo tudi mi goriški Slovenci pozdravljamo iz srca! Prepri- čani smo, da nas bodo v naših zahte- vah podpiralt vsi Slovenci! Stvar vseh Slovencev mora biti, da se na Goriškem in ob Adriji zajezi enkrat ta nemški po- plav, ki ima svoje glavne vire ravno v profesorjih nemške gimnazije v Gorici. Sedaj ob ustanovitvi „Vseslovenske Ljudske Stranke" sropamo pred sloven- ski svet s to svojo zadevo in upamo, da se bodo bratje naši zavzeli za naše pra- vice. — Manifestacijski shod za Ferrerja v Gorici. — Tudi goriški socialni de- rnokratje in mazzinianci hočejo demon- strirati zaradi usmrčenja španskega anarhista Ferrer-ja. Nameravali so že si- noči prirediti v ta namen javen shod in potem seveda poulične demonstra- cije. Politična oblast jim je obdržavanje tega shoda prepovedala. Zato so pa sklenili prirediti danes zvečer v tuk. gle- dališčuzaupen shod ter uplivati pri go- stilničarjih in kavarnarjih na to, da bodo medLshodom vsi javni lokali zaprti ter da ne bode med shodom niti tramvaj vo- zil. Znatiželjni smo, ali se jim ta na- kana posreči. Prepoved točenja novega vina. — Kakor smo svoječasno poročali, je tr- žaško namestništvo z naredbo z dne 25. septembra odredilo, da ni točenje no- vega vina omejeno na kak čas, da se je sme torej točiti in prodajati. Pač pa je namestništvo v isti naredbi dalo po- litičnim okrajnim oblastnijam pravico točenje novega vina tarn omejiti, kjer bi to zahtevale zdravstvene razmere. Go- riško okrajno glavarstvo se je te pra- vice takoj poslužilo in je točenje novega vina prepovedalo do 31. t. m., češ, da se je pojavilo v goriškem okrajnem glavarstvu več slučajev driske. Ta pre- poved velja seveda le za krčmarje, kajti posestnikom in njih družinarn ni pitje novega vina prepovedano in bi sploh taka prepoved ne imela nobene veljave, ker je kontrola njene izvršitve sploh nemo- goča; in prav zato je pa tudi prepoved zadevajoča le krčmarje popolnoma brez- pomembna in ne doseže prav nič na- mena, katerega hoče imeti, namreč za- braniti razširjenje driske, ako bi bila ta v resnici posledica pitja novega vina, kar pa po našem mnenju in poskušnjah, ki jih imamo, nikakor ni. Vzroke driske je po našem mnenju iskati vse kje drugje in ne v pitju novega vina, kate- rega se pa itak v sedanjem času v krč- mah najmanj popije. Vzroke driske je iskati tudi v prehlajenju, v pregretju, v uživanju rosnega sadja, kakor fig, bre- skvij itd. itd. in najmanj v pitju novega vina. Zato pa bi bilo želeti, da okrajno glavarstvo svojo prepoved prej ko prej prekliče, kajti ž njo ne doseže drugega, nego to, da dela sitnosti krčmarjem po deželi, od katerih skoro nobeden več nima starega vina -na prodaj. Strokovno poučno potovanje v Benetke priredi zavod za pospeševanje male obrti dne 2b., 26. in 27. t. m. z onimi učenci, ki so dobili prvo odli- kovanje za razstavljena dela na lanski razstavi v Gorici. lzmed goriških tiskar- skih učencev je dobil prvo odlikovanje na tej razstavi učcnec naše tiskarne Franc Hvalič, ki je edini od tiskarjcv izbran od oskrbništva zavoda za pospe- ševanje male obrti, da se tega poučnega potovanja udeleži. Vojaška godba. — Jutre bode imela vojaška godba v mestnem vrtu svoj tedenski koncert ob 4. uri in pol popoldne. Korošci v Gorici. — Včeraj se je pripeljalo v Gorico s posebnim vlakom, vračajoč se iz Trsta, kakih 500 koroških izletnikov. Ko so si ogledali popoludne naše mesto, vrnili so se ob 6. in pol uri z istim posebnim vlakom v svojo do- movino. Trije delavci ranjeni vsled eksplo- zije mine. V soboto popoludne so v Devinu trije delavci, Josip Kralj iz Ga- brovice, Franc Milič iz Koludrovice in Simon Bližina tudi iz Gabrovice pri- pravljali mino, da bi razstrelili veliko maso materijala. Kar nakrat je mina počila in trije delavci so vsi hudo ra- njeni popadali na tla. Takoj so jim pri- hiteli tovariši na pomoč in jih z vla- kom odpremili na tržaški južni kolod- vor, kjer jih je že čakal zdravnik. Oddaja del. — V tuk. vojašnici „Rainer", kjer se nahaja 2. bataljon ce- sarskih strelcev 4. polka (tržaška cesta), se bodo dne 28. t. m. ob 10. uri predp. oddala različna dela kakor pranje, po- prava, šivanje in snaženje plaht, rjuh, slamnic, zglavij itd. za leto 1910. Ponudbe se napravijo lahko ustmeno ali pa pis- meno. Pri pismenih ponudbah je na- vesti, koliko se zahteva za pranje, šiva- nje itd. posameznih kosov. Natančne po- izvedbe se dobe pri poveljništvu ome- njenega bataljona ali pa pri tuk. mu- nicipiju. Družba sv. Mohorja v Gelovcu je vsled večjega dela v tiskarni in ker je izvršila vse knjigoveško delo v lastni, povecani in z novimi stroji opremljeni knjigoveznici, malo pozneje kakor lansko leto dogotovila letošnji književni dar za svoje člane. Vendar bodo društveniki prejeli knjige tako zgodaj, kakor je bilo vnavadiprejšnjaleta. Ko jih bodeta zima in dolgi večer zbirala na klopi ob topli peči in ob čedni mizi v kotu sobe, bodo le lahko črpali zdravo hrano za glavo in srce iz novih knjig, ki jim je bodo prinesle letos za stari dve kroni precej več kakor druga leta. Razpošiljanje knjig se prične tekoči teden; najprej jih prejmo najoddaljenejši člani — v Ameriki, Afriki in Aziji — za njimi najbližji — Korošci — potem pa 1. člani v raznih krajih zunaj slo- venske zemlje; 2. poreška, krška in senjska škofija; dalmatinske in bosen- ske škofije; djakovska, zagrebška in ogrske škofije; sekovska in videmska; 3. ljubljanska, 4. goriška, 5. tržaško- koprska, 6. lavantinska škofija. Vse knji- ževne pošiljatve spremlja naša iskrena želja: Daj jim Bog obilo svojega bla- goslova! Droblinice. Kdo Je bil Ferrer? — Ferrer je bil anarhist, ki je s pomočjo denarja neke Francozinje, ki je bila pod nje- govo oblastjo, ustanavljal sole, v kate- rih se je sistematično zapovedovalo uničenje vsega, kar obstoja, razdejanje cerkev, samostanov, odprava oblastnij, razpust vojske itd. itd., in ki je mnoge anarhistične spise ali sam sestavil ali jih dal v svoji izložbi. Telefon v Dalmaciji. — Listi po- ročajo, da je ministerstvo za trgovino priznalo kakor opravičeno željo dal- matinskih trgovskih zbornic, ki zahte- vajo, da se Dalmacija od Zadra do Ko- tora spoji s telefonsko mrežo. Tudi se misli telefonično zvezati Zader z Reko. Stroški bi znašali 490.000 kron. Sedaj bo odločeval o tej zadevi finančni minister. Loterija. — Preteklo leto so zno- sili ljudje v loterije 34,000.000 K. Do- bitkov pa se je izplačalo 1,300.000 K. Na vsakega 90. igralca pride dobiček ne celih IS K. Država je imelačistega dobička 15,000.000 K. še vednoni slabo na svetu, ker zmečejo ljudje toliko mi- lijonov v judovsko in državno kaso. Velika Praga. — V četrtek se je sestala v Pragi komisija, obstoječa iz zastopnikov praškega in smihovskega občinskega sveta, ki je razpravljala o pripojenju Smihova k Pragi. Med za- stopniki obeh občin se je doseglo po- polno sporazumljenje. Smihov se torej v najkrajšein času pripoji Pragi. Spomenik ponesrečenim de- lavcem pri gradnji turskega predoraso postavili predminulo ne- deljo na pokopališču v Böchsteinu. Žalne slavnosti so se vdeležili zastop- niki železniške uprave. politiske oblasti, podjetništva Redlich-Berger ter mnogo delavcev. Nova hlša se zrušlla. — Pretekli teden predpoludne se je v Strassburgu na Nemškem zrušila nova hiša. Ognje- gasci so izvlekli izpod razvalin tri mrtve, osem težko in štiri lahko ranjene delavce. Od težko ranjenih sta dva umrla v bolnišnici. Dragocenosti v mesinskih razva- linah. — Dragocenosti, ki so jih vojaki izkopali iz potresnih razvalin v Mesini in se niso oglasili zanje lastniki, zna- šajo 80 milijonov lir. Večina teh drago- cenosti je spravljenih v lesenih barakah, katere stražijo vojaki. Po uradnih po- ročilih je pokopanih v razvalih še 30.000 Ijudi. Kn]izevnosL ..Zgodovina novejšega slovenskega sUvstva". — 1. del. od Pohlina do Pre- šerna. Spisal Ivan Grafenauer. — To je knjiga. ki jo je dosedaj dijak in vsak izobraženec pogrešal kot vsakdanji kruh. Sramotno malo govori Sketova Slovstvena čitanka, ki je bila edina učna knjiga slovenskega slovstva z?. tolike Krojaška zadruga GORICA P. n. Povodom pričete jesen- ske in zimske sezone dovo- ljujem si Vašemu blagoro- dju udauo nazuauiti, da so nam dosle že vse zadnje novosti modnega blaga kakor volne, flanele. forštaj- ne in razno drugo blago. Do- voljujem si, Vas radi tega prositi, da nas poeastite z Vašim cenj. obiskoin in si ogledate vse novosti, ali pa blagovolite naroeiti vzorce kateregakoli blaga, koje Vam pošljein radovoljno frauko na dom, da se prepričate o naši krasni in najmoder- nejsi izberi. Nadejaje se blagohotnega vpoštevanja te prošnje, bi- Ijezim odlicnim spoštova- njem Teodor Hribar. zvezi ined slovenskinji liberales in la- škimi klerikalci smo Je večkrat govo- rili, ali vedno se je odgovorilo, da to ni bila zveza, da je bil to le dogovor za odborniška mesta in nič drugega. Vsaka laž ima kratke noge in tudi ta jih je imela. „L'eco del Litorale". gla- silo laške klerikalne stranke, prinaša vsebino kompromisnega dogovora med slovenskimi liberalci in ita'ijanskimi kk !;alci, ki je sledeča: 1. Priznava italijanskim klerikalcem pravico do enega deželno - odbomiškcga rnesta. 2. Popolno samostojnost v verskih in na- rodnib vprašanjih. 3. Slovenski klub (liberalci) da izjavo. da ne bo stavil predlogov, ki so nasprotni veri in cerkvi in tudi ne bo podpiral takih pred- logov. ako bi kak drugi klub kaj ta- kega predlagal. Kakor vidijo čitatelji, je zatajil svoj program tudi A. Gabršček, ki vihti neprenehoma meč nad reakcijo klerikalizma. Prodal je svobodo- miselnost za eno odborni^ko mesto. Vprašamo volivce, ali morejo še nadalje verovati možu, ki prodaja svoja'nacela za odborniška mesta? Časje. da izp regl edat e! Naši in liberalni volivci nepošljejo A. GabrŠčeka v deželni zbor že zaradi tega, ker bi on zopet napravil med po- slanci prepir in razdor in ker bi imeli vsled tega v kratkem zopet deželno- zborske volitve. Ako pride „modras" (Medveščekov izraz!) v deželni zbor, ni edinost med slovenskimi poslanci več mogoča in s tern jetudi složno, uspešno delovanje slovenskih poslancev prepre- čeno. Zato pa kličemo volivcem naših trgov in mesta Sv. Križ: Sodnega svet- nika M. Fabijanija volite v deželni zbor, A. Gabrščeka pa pošljite — za štant! DopisL Iz Cerkna. (V o 1 i t v e). Kakor še vedno doslej, tako smo tudi pri zadnjih volitvah krepko oübili svobodomisel- nega, narodu in veri škodljivega agrarno- liberalnega sovražnika. Nikdar pa vo- lilni boj pri nas ni bil še tako hud, kakor to pot. Nasprotniki so delali z vsemi sredstvi: lažjo, podkupovanjem. Žuganjem i. t. d. Agitirali so tri tedne neprenehoma, a pri vsem tern so tako korenito pogoreli. kakor še vedno dosiej in kakor bodo pogoreli tudi v bodoče. Priznali so na dan volitve sami, da so spravili do zadnjega volilca na volišče in vendar so povsod nazadovali, zlasti v kmečki skupščini. Naš pošteni kmet je enkrat za vedno obrnil hrbet ljud- skim liberalnirn pijavkam. S 1 a v a na- šemu zavednemu kmetskemu 1 j u d s t v u ! Pred vsem moramo po- hvaliti zavedne Otaležane in krepke Ma- sorničane, kateri, dasi najbolj oddaljeni, s.o prišli vselej kakor en mož vsi na volišče. Enako tudi vrli Novačani, v koji občini so vsi enega mišljenja, enega duha, brez kake izdajice. Na splošno moramo priznati, da so se tudi vse ostale občine dobro dr- žale, brez izjeme — kakor vedno. Z ve- seljem pa moramo omeniti, da smo to pot tudi v občini Ravne, kjer smo bili dosedaj v manjšini, napredovali. Celo nekateri od liberalcev odvisni volilci v tej občini so rajše ostali doma, kakor šli volit liberalca. Agitacija novopeče- nega učitelja je bila brez uspeha! Ljudstvo je vstalo in nodi! Tudi slepci so spregledali! Slava, trlkrat slava našim vrlim vo- lilceml! Nekaj zanimivih stvari o volit- vah prihodnjiČ. Iz volöanskih hribov. — Veselje nad sijajno zmago S. L. S. mi je po- tisnilo pero v mojo okorno, kmečko roko. Da, veseliti se mora vsak pravi kmet! Strt je liberalizem. Strta na- predna stranka, ki si želi na'zaj staro- davnih poganskih časov. Bog živi za- vedne volilce S. L. S.! Tudi na Volčan- skem imamo dva para „zavednih" li- beralcev. Glavni vodja liberalne armade je volčanski nadučitelj. Čudimo setemu možaku, da se je postavil proti vsem kmetom (zraven nekaterih zaslepljencev), kateri ga plačujejo in rede. Pač lep prijatelj kmetov in lepa hvaležnost! Ljudstvo na G^riškem je pokazalo, da ne potrebuje in da tudi nič dobrega ne pričakuje od Gabrščeka in njegove stranke. Pa pustimo Gabrščeka in nje- gove hlapce, naj v mini počivajo ! Kmet. Iz Zakojce. Liberalci so pač pov- sod enaki. To se je pokazalo pri zadnjih dežel. zbor. volitvah. Tudi pri nas so na vse kriplje agitirali, da bi še tisto malo število dobrih in zavednih volilcev, kar jih je, pridobili za svojo liberalno stranko, kajti čuiili so, da tudi pri nas bije liberalizmu že enajsta ura. Agitirat je prišel še celo Avguštinov Peter iz Cerkna, pa kakor se vidi, mu Zeppelin ni hotel posoditi zrakoplova, ker je hodil le peš. Ta gospodič je pa take trosil med ljudstvo, da so bile vse prej kakor pametne in s seboj je vzel pa tudi vse take ljudi, ki znajo dobro lagati. Pridružil se jim je celo ciohtar Zguba iz Zakojce. To je tisti, ki vodi liberalce k spovedi v Gorico, pa njih spovednik je neki goriški advokat, ki jim je dal namesto odveze le par številk „Soče", da bi jih bili razdelili med zakojške naprednjake. Toda ves njihov trud je bil zaman. Uloviti niso mogli niti enega naših mož v svoje mreže, kajti laž ima kratke noge! Bukovci in Zakojčani spreglejte že enkrat in obrnite hrbet vašim voditeljem Mermolju in Gabrščeku, ker vas vedno tako vodijo, da vas le osmešijo! Po zimi ste ploskali Merrnolju z rokami, pa bi bili bolje storili, ko bi mu bili le takrat obrnili hrbet. Za ko j can. Drežnica. — V izkazu o izidu vo- litev v skupini kmečkih občin na Tol- minskem, katerega ste priobčili svoje- časno v Vašem listu stoji pisano, da je dobil liberalni kandidat Vrtovec v Drež- nici 12 glasov, dočim ni omenjeni libe- ralni kandidat v resnici dobil niti jednega glasu. Prosimo, da to po- moto popravite. Op; uredn. Take pomote prav radi popravljamo. Živili zavedni volilci! PoliHčni pregled. Eranjskl deželni zbor. Zasedanje kranjskega deželnega zbora je bilo v soboto zaključeno. Slo- venski liberalni poslanci so pred za- ključkom seje zapustili deželno dvo- rano. — Ostavka čeških ministrov. „Narodni Listy" pišejo, da češka ministra Začek in Bras v sredo, ko se otvori novo zasedanje poslanske zbor- nice, ne bodeta sedela več na minister- skih klopeh. Oba sta baje vže podala svojo ostavko ustmeno. Iz goriške okolice. Stoji prijazna vas, Solkan, Sloven'je majke močni bran! Nadarjtn tarn prebiva rod, poznan po svetu vsepovsod. V tern lepem kraju biva mož, na dve plati reziven nož. Značaj solkanski on pa ni, naslov mu Franko se glasi. Deset je let minolo vže, kar kmečki groši mu diše! Na blagor splošni mislil ni, to španske zanj so b'le vasi. Skrbeti zdaj mu ni za nič. In kaj si zmisli, glej ga, tarič! „Sloveniji se posvetim, da slave tudi kaj dobim". „In glej ga šment! Še Štrekelj bo podal mi zvesto zmir rokö, in Križnič Toni, kavalir, ti kmetu bomo sreče vir!" Načel je trdnih ko kremčn, za vero sveto ves ognjen; ne gane ga ne grom, ne piš in ne zmotnjav sanjarskih vriš. Prišel kot mlad je advokat denarcev lepih si nabrat'. Kmetiču rad delil poinoč. Za sč koval pa zlat obroč. Bil srečen je, pa Franko bil v Solkanu dom je svoj dobil. Tarn trdno kakor mož sedi in v pest tovaršem se smeji. „Pod palcem imam že kak groš, ne vžene kmalo kdo me v koš. Hajd stranko novo naredim, za kmeta žijem in gorim!" Pa zbris^.n naš je trd Solkanc. Pokusit hotel ni ta žganc. Pojd, Franko, farbat kam drugam, Solkancev nas je Tebe sram! Po napevu: >Stoji, stoji tarn pod gorö«. Trd Solkanc. Domače in razne vesIL Izid ožje volitve v skupini kmeč- kin občin na Krasu. — V nedeljo se je vršila ožja volitev med dvema na- Šima kandidatoma dr. Stepančičem in Zlobcem. Dr. Stepančič je' dobil 424, Zlobec 263 glasov. Potemtakem je izvo- ljen dr. Stepančič. Prof. Fr. Oleri. Včeraj je umrl v ženski bolnišnici v Gorici profesor preč. g. Franc C 1 e r i, katehet na gimnaziji in knjižničar c. kr. licealne knjižnice. Pred tri tedni je padel v knjižnici, ko je šel po neko knjigo, z lestve in si je pri tern zvil nogo. Prenesti so ga mo- rali v bolnišnico, kjer je bil že skoraj popolnoma okreval. Kar na enkrat pa se ga je lotila zapljučnica, ki je zahte- vala svojo žrtev. Prof. Cleri je bil ple- menit in blag človek, ki ni imel sovraž- riika. Lji'bili so ga enako slov. in ital. dijaki. Rojen je bil v Gorici 1. 1862 in je postal naslednik ranjkega Maru- šiča kot prof, verstva na goriški gim- naziji. R. I. P. anima Candida! Pogreb bo v sredo ob 10. uri predp. Imenovanje. — Suplent na tuk. gimnaziji gospod Olivier Stua je ime- novan za glavnega učitelja na uči- teljišču v Gradišču. A. Gabršček. Ta človek ima drzno čelo se usiljevati tržanom za kandidata v deželni zbor. Ni še dovolj prepira napravil v deželi. Kjer je ta človek, tarn ni mesta za druge delavne rodoljube. Napravil je uže neštetokrat razpor na raznih krajih. sedaj hoče ponovno raz- sajati v deželnem zboru. Nestrpen do skrajnosti oblaja vse, kar ne diši nje- govemu žepu. To ve cela dežela. Vse njegovo kričanje o teptani slov. narod- nosti mu je le humbug. Kak narodnjak je ta kričavi Gabršček, kažejo najbolj njegovi nemški in laški napisi nad nje- govimi trgovinami. Kot grob je molčal in še danes molči, ko smo ga trdo zgra- bili zaradi tega. Lahi in Nemci se smejejo Gabrščekovemu gro- menju nad njimi! Ako bi vsi gp- riški trgovci imeli take napise kakor jih ima on nad svojimi botegami, bi mislil tujec, ki pride v naše mesto, d a je v Gorici vsaj toliko Nem- cev kot Lahov in Slovencev. Prvinemški napis na Verdi- jevem tekališčuje razobesil Gabršček. Njemu je slovenska narod- nost „botega", ki mu dobro nese. Iz ubogega abecedarja je postal s kriča- njem o #apostavljenem in teptanem slovenskem narodu tiskar, žajfar, trgovec s papirjem, hotelir in ne vemo še kaj. In zaslepljenci po nekaterih krajih tega ne vidijo 1 Pred leti je vihtel nad go- riškimi slovenskimi trgovci grozilni meč, da bo vse one, ki ne razobesijo samo- slovenskih napisov nad svojimi trgovi- nami, razmesaril v „Soči". Sedaj pa je isti Gabršček nrvi razobesil nemški napis na najlepšem kraju mesta, na Verdijevem te- k a 1 i š č u. Pa ne samo nemški, tudi vsepolno laških napisov je ta slovenski farbar razobesil. Kdo mu bode še kaj veroval, ko bode kričal da edino taki možje kot je on, pome- tejo z Lahi in Nemci, ko jim ravno on daje potuho in zapostavlja slovenščino ! „Boj slovenskemu šolstvu v Go- rici" — to je parola kandidata naših trgov, A. Gabrščeka. Koliko gnojnice je ta Človek izlil na ognjišče gori- škega slovenstva, nazavode „Šolskega Doma". Ako bi šlo po njegovem, bi goriški Slovenci danes ne imeli kam pošiljati v šolo svojih otrok, ali pa bi bili prisiljeni p o š i 1 j a t i iste v laškeinnemškešole, kjerbi bili z a nas i z g u b 1 j e n i. Koliko kamenja je ta nesrečni človek uže za- lučal v „Šolski Dom" in mu s torn mnogo škodoval! Njegova zakrknjena strast ne vidi, da se v teh zavodih odgaja deca takozvanih „k 1 e r i k a 1 c e v in 1 i b e r a 1 c e v", da j e „Šolskemu Domu" glavni namen pouk v dragi materinščini! Ne, ta nesrečnež bi rad videl, da bi teh zavodov ne bllo, potem bi se šele veselilo njegovo od same jeze nad krasnimi vspehi teh zavodov skrčeno srce. Natisočein tisoče našedeceso ti zavodi obva- rovali potujčenja in sedaj se dobi človek, ki meče kamenje na ta slovenski biser! Drugi narodi bi takega človeka zapodili z dežele, pri nas Slovencih pa si upajo taki ljudje še javno nastopati in celo se siliti v deželni zbcr! Ufcogi slovenski narod, kake sinove imaš! Potem ni čuda, da se ne mores tako razvijati, ko te lastni sinovidavijoin k a m e n j a j o ! Streznite se enkrat, tr- žani in vzemite brezovko ter poženite take napadovalce našega šolstva preč od vsakega narodnega zastopstva! Fabijan-Gabršček. — „Soča" se je v soboto robato zagnala v našega kandidata g. sodnega svetnika Fabijana. Praskala je po sodnega svetnika prete- klosti in nekaj namigavala. S samim namigavanjem se pa nič ne dokaže. Ker pa je „Soča" tako drzna, da brska po zasebnim življenju oseb ter potem spravlja v javnost kako iztnišljotino te ali one osebe, prosimo, naj sc posta- vita naš kandidat Fabijan in A. Ga- bršček drug poleg drugega. Javnost po- tem naj sodi oba. Kako bi svetila Ga- brščekova zvezda?.... Usiljivi A. Gabršček se je šel mi- nulo nedeljo ponujat za poslanca v Tolmin. Sicer, kakor pravijo, mu je tol- minski Andrej Veliki II. zatrjeval, da ni treba, da pride v Tolmin, ker je tamkaj vse za njega. Vkljub temu pa se je vendar le nodal Gabršček v nedeljo v Tolmin, ker tudi Andreju Velikemu II. iz Tolmina ne veruje mnogo. Pri „Kranj- cu" se je zbralo tudi nekaj kmetov, ki so ga poslušali, a si mislili svoje. Naj bodeta Gabršček in Vrtovec prepričana, da okoličanski in drugi tolminski vo- lilci jima ne sedejo več na lim. Gabr- šček se je na shodu hvalil, da povsod stoji dobro za njega. No, saj je stalo dobro za Gabrščeka in njegove kandi- date tudi v splošni kuriji in v kmečkih občinah ter je imel Andrej Veliki zmago v žepu. A volitve so pokazale, da se je Gabršček motil. Tako bo najbrže tudi v trgih. V Tolininu naj se pripravi Ga- bršček na znatno rr.anjšino. To mu uže naprej povemo. Pravijo, da je Gabršček rekel, da ga tudi v Bovcu ne marajo, da pa ne ve zakaj, da bo zato Bovčane osebno obiskal. Pa ne le v Bovcu, marveč še v kakem drugem trgu Gabr- ščeka ne marajo. Bo uže videl v četr- tek. Sicer pa, ko so padli njegovi kan- didati Franko, Štrekelj, Križriič, Obljubek, KlanČič, Vrtovec, Miklavič in ne vemo še kdo, bi ne bilo nobeno čudo, da bi ne padel še njih vodja Gabršček. Ko so vojaki padli, naj pade še general. Kaj bo delal brez vojakov? Sicer pa, kakor rečeno, bomo videli v četrtek, za koli.-O je Gabršček od lanskega leta napre- doval.... Hiter 16k. — Kdor ne more za- spati v sedajnih dolgih nočeh, naj vza- generacije našega dijaštva, o novejši književnosti in kadar govori obširneje. je nepraktična in suhoparna. Z (irafe- nauerjcvo „Zgodovino" pa smo dobili iz- vrstno pomožno knjigo. ki bo dijakti in profesorju dobro služila, zlasti ker je že tako prikrojcna, da lehko ustreza sol- skim namenom in je potrjena s sijajnini izpričevalom praktiSkih izkuSenj, ki si jih je nabral g. profesor, ko je predaval v vi>jjh razredih slovstveno zgodovino. Knjiga je izšla v zalogi „Katoliške Buk- varne v Ljubljani" in velja samo K 2, trdo vezana K 250, po pošti 20 v več; ta nizka cena omogočuje vsakomur, da si knjigo nabavi. Loterijske Stevilke. 16. oktobra. Dunaj .....11 66 45 79 51 Gradec . 72 85 80 46 14 Dfljol/jl Spominjajte se ob vsaki nujai\l.priliki šolskega Doma. Čudovito ni" ske eene ^ dvokoles šiv. strojev, vsa- k o v r s t n i h gramotonov j za gostilne, kakor tiuli r a 11 i č n i h najnovejšihplo š «5. \z v r šuj ej o so tudi vsu poprave Pri Batjel-u 1 GORI ( A S t o I u a ulioa 3-4. Prodaja tudi na niesečne obrofce. — Novi slo- venski ceniki franko. Anton Kuštrin trgovec v Gorici Gosposka ulica štev. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo. Java. Cejlon, Por- toriko itd. — Olje: Lucca. St. Angelo. Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1. 2, 3. 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste. namreč ob l/2 kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valentič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Aletoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jochmann- ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. I Priporočanto našim rodbinam I KoliHsko cikorijo Pozor krčmarji! Kadar kupujeto viuo ali rakijo ali ob času zore- nj:i grozdja, se Vam priporočam. Stauujem v Po- reču že mnogo let in poznatu popolnoma tukajšne razmere glede dubrih in mauj dolirih viu in se zatorej piiporočam vsem krčmarjem, naj se za- nesljivo obračajo name pismeno ali ustmeno, ker posredujem v vseh razmeiah. Martin Sreboht, trgovec Poreč, Istra. Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c sra T Podgori ^^ Ud V Uy,iU Zuilj/illMuP 111 I) old (na cetti, ki fieljeproti GradUki) j o o o Trgiije tudi z opeko, i.na ve- liko zalogo v-iakovrstue^a trde- ga in mekhetca lesa domačega in tujega, wliku zaloj,ro pohišt- | va, vinskih pusod, >la ravnokar velika mno ina raznovrst- nega blaga kakovosti iz avstrijskih in anglezkih tovaren najrazličnejših za vsaki stan. Zobozdravnik If« IYaii Eržen v Gorici se je preselil due 15. oktobra na Corso Verdi št. 37 in ordinira od 9. zj. do 12. ure predp. in od 2. do 5. ure pop. Doktor ßlojzij Pontoni se je preselil v ulico Usira h. štev. 7 in sprejema vsak dan, izjemši nedelje in praznike, od treh do štirih. Krojaškega pomoč^ika in vajenca sprejme Ivan G?lob,kro- jač v Solkanu. %»—-*> »*—^k %*—^. ..—*.. %«-—-^ *—•' *=^— *—¦ ^^^* '*— Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI iilica della Croco štev. 6 Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivcc na Travniku v Gorici št. 21. se priporoča sl. slovenskcniu občinstvu iz nicsta in z dežole za obilcn obisk. Postrcžba točna in stogo snažna. Brije in striže tudi na mescčno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalojji ima razne toiletne potrebščine-po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po (3 K in naprej kilogram. Franc Novak, brivcc, na Travniku, št. 21. -----Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega deia. = Izgotovljeno pohištvo lastnega izdelka priprosto in fino se dobi pri finfon Cernigo] - Gorica. — ^Tržaška islica 18. ssss* Cenj. dame in gospodje — pozor! (mate že šivalni stioj? Ako cra nimate, omislite si najnovejšo inarko „Original- Viktoria" m najboljšega izdelka P< dolgoletnih skusnjnb sva prisia do prepri- čanja, pa ostane „Original" vednu le najboljši. Original Victoria st-oji ¦ el " e po UJ .-itii uporabi brezšumno. Original Victoria stroji so neprekosljivi za m iidčo rabo in »urme n;ui..iir- ^> Original Victoria stroj! so iiri||iii{»raviiejši :* urnetuo vezenje iiek amiranje). Tvrdka stavi na razpolajju strankam učitetjicu, ki puiičuje üiez- plačno Original Victoria," stroji ;O ild]t>Ul|Sl IZUUKi ,.;tl da- sedaj ol)stoječih tovaien. Za vsak stroji jamčiva 10 let Nikdo aaj ne zamudi priliku jgledat si pred nakupom „Original- v i c: t o r i a" svroje. . Edina zaloga ,Original- Vic tor j a" strojev in drugih šiv alnili strojev, dvokoles „Puch " oiožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki Kerševani & Čuk _-_6orica Stoir.i trg (Piazza Duomo) štev. 9. Bojaki! Spominjajte se ob vsaki priliki „ Solnkega Doma 4t. *~'r '^________-¦^'"^'^t________^* ^____ j-r_^l Zagr6bŠka tOVama, tVrdke H©nri^ JrariCka SiriOV, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izkijučno le iz najboljših sirovjn. V VaŠ prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z miinčkom, iz zagrebške tovarne. Tovarniöka znamka. Bl. ZagaV. Y 1162, 5:91. V. Tn,-In«„i-ni; ir* rv/4iT/\ir/\xn< m-arinil/ ÄntAn R