URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 9 Ljubljana, ponedeljek, 14. aprila 1980 Cena 20 dinarjev Leto XXXVII 608. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o poroštvu Socialistične republike Slovenije za obveznosti iz vlaganj v energetske objekte Razglaša se zakon o poroštvu Socialistične republike Slovenije za obveznosti iz vlaganj v energetske objekte, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. aprila 1B80 in na seji Zbora občin dne 2. aprila 1980. St. 0100-90/80 Ljubljana, dne 2. aprila 1930. Predsednik Viktor Avbelj L r. ZAKON o poroštvu Socialistične rct>ublike Slovenije za obveznosti iz vlaganj v energetske objekte 1 1. člen Socialistična republika Slovenija se zavezuje, da bo zagotovila sredstva Ljubljanski banki, Združeni banki Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Banka), ki bi jih ta kot garant morala plačati za pokritje obvez-nosti Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ISE) do elektrogospodarskih in drugih delovnih organizacij — Pooblaščenih investitorjev izgradnje energetskih objektov in plana graditve elektroenergetskih objektov Proizvodnje, prenosa ter primarnih virov za potrebe elektrogospodarstva za obdobje 1976—1980, in sicer do višine 9,8 milijarde dinarjev, in sredstva, ki bi jih Banka morala plačati iz naslova garancije za kritje obveznosti delovne organizacije INA-Natta Lendava (v nadaljnjem besedilu: Nafta) do višine 1,3 milijarde dinarjev. Poroštvo SR Slovenije za .obveznosti ISE oziroma Nafte se nanaša na financiranje naslednjih energetskih objektov kontinuitete za proizvodnjo premoga, uranove rude, električne energije In naftnih derivatov, ki se začnejo graditi pred letom 1980, gradnja pa “o končana po letu 1980: Nuklearna elektrarna Krško — 332 MW (1/2) Hidroelektrarna Solkan — 21 MW Crpalna elektrarna Pohorje — 100 MW (300 MW) Hidroelektrarna Mavčiče — 38 MW zakup v drugih republikah — 300 MW Termoelektrarna — toplarna Ljubljana II — 50 MW RTP 400/220 kV Podlog RP 400 kV Divača — H. faza RTP 400/110 kV Kranj RTP 400/220/110 kV Ljubljana — II. faza (DV polja) DV 2 X 400 kV Ljubljana—Krško D V 2 X 400 kV Ljubljana—Kranj poslovno informativni sistem Prenosni in distribucijski objekti 110 kV REK Zasavje — novi program REK Zasavje — jama Kotredež REK Zasavje — rudnik Kisovec v likvidaciji Rudnik Senovo Rudnik urana Zlrovski vrh REK Velenje — nadomestni objekti Preloge Deponija pri TE Trbovlje Rafinerija Lendava — II. faza. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo s svojim aktom ugotovil poroštveno obveznost SR Slovenije za vsak posamezni objekt iz prejšnjega odstavka. 2. člen Socialistična republika Slovenije bo zagotovila Banki sredstva, ki bi jih ta plačala namesto ISE oziroma Nafte, s pravočasno izvedbo ukrepov, za katere so pristojni njeni organi. 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Urad--em listu SRS. St. 402-229/80 Ljubljana, dne 2. aprila 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 609. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv za leto 1979 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma Razglaša se zakon o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv za leto 1979 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. aprila 1980 in na seji Zbora občin dne 2. aprila 1980. St. 0100-91/80 . v. Ljubljana, dne 2. aprila 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv za leto 1979 za zavezance, ki niVo sprejeli samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za združevanje sredstev rezerv v sklade skupnih rezerv po 1. členu zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11-537/79), ki do dneva uveljavitve tega zakona niso sprejeli samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv, vplačajo v ta sklad po zaključnem računu za leto 1979 3JVo od nsnovo. določene z zakonom o skladih skupfih rezerv, in sicer najpozneje do 30. pprila 1980. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-41/80 Ljubljana, dne 2. aprila 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 610. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 15. in 22. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13-593/75), 69. člena, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 2. aprila 1980 sprejela ODLOK o soglasju k uvedbi nove smeri visokošolskega študija in k dopolnitvam statuta visokošolske temeljne organizacije za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani Daje se soglasje k uvedbi nove smeri visokošolskega študija »Urejanje krajine« na visokošolski temeljni organizaciji za agronomijo Biotehniške fakultete ter k dopolnitvam 4., 21. in 106. člena statuta visokošolske temeljne organizacije za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki se nanašajo na uresničevanje z ustavo SR Slovenije in zakonom o visokem šolstvu določenega posebnega družbenega interesa. St. 022-98/80 Ljubljana, dne 2. aprila 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije • Predsednik Milan Kučan 1. r. 611. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 15. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13/75), 69. člena, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora oblin dne 2. aprila 1980 sprejela ODLOK o soglasju k spremembam in dopolnitvam statutov visokošolskih temeljnih in visokošolske delovne organizacije ter o potrditvi sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v visokošolsko delovno organizacijo Visoka tehniška šola v Mariboru Daje se soglasje k spremembam in dopolnitvam statutov visokošolskih temeljnih organizacij in statuta visokošolske delovne organizacije ter se potrdijo spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju visokošolskih temeljnih organizacij v visokošolsko delovno organizacijo Visoka tehniška šola Maribor glede tistih zadev, ki se nanašajo na uresničevanje z ustavo Socialistične republike Slovenije in z zakonom o visokem šolstvu določenega posebnega družbenega interesa, in sicer: 1. statuta visokošolske temeljne organizacije strojništvo; 2. statuta visokošolske temeljne organizacije elektrotehnika; 3. statuta visokošolske temeljne organizacije gradbeništvo; 4. statuta visokošolske temeljne organizacije kemijska tehnologija; 5. samoupravnega sporazuma o združitvi v Visoko tehniško šolo Maribor; 6. statuta visokošolske delovne organizacije Visoke tehniške šole v Mariboru. St. 022-104/79 Ljubljana, dne 2. aprila 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 612. Ustavno 'sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odškodninskega cenika za povračilo škode na ribah, na seji dne 27. 3. 1980 odločilo: Razveljavi se odškodninski cenik za povračilo škode na ribah (Uradni list SRS, št. 7/78 in 16/78). , Obrazložitev 1) Ustavno sodišče je s sklepom z dne 20, 12. 1979 ob pobudi .vojaškega pravobranilca VP 2050 Ljubljana uvedlo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb odškodninskega cenika za povzročitev škode na ribah, ki ga je predpisal republiški sekretar z11 kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po navedenem odškodninskem ceniku odgovarja povzročitelj škode ribiški organizaciji, ki upravlja ri-bolovno vodo, po obsegu in višini različno glede na stopnjo krivde. Stopnja krivde povzročitelja škode se v odškodninskem ceniku opredeljuje glede na dejanje, s katerim je bila škoda povzročena. Tako za namerno povzročeno škodo cenik šteje brezpraven lov rib in drugih vodnih živali, medtem ko za nenamerno povzročeno škodo šteje povzročitev delnega ali popolnega pogina rib in drugega vodnega življa zaradi izliva ali odvrženja škodljivih snovi v vodotok ali zaradi drugega ravnanja. Cenik tako določa višjo odškodnino po višini in obsegu za škodo, povzročeno z brazpravnim ribolovom (1., 2. in 3. člen) in nižjo odškodnino za delen ali popoln pogin rib in drugega vodnega življa, povzročenega z izlivom ali odvrženjem škodljivih snovi v vodotok (5. in 6. člen). Poleg povračila škode, povzročene s protipravnim ribolovom cenik predpisuje tudi plačilo določenega zneska zaradi samega ravnanja, tj. zaradi protipravnega ribolova (4. člen). V določbi 7. člena uveljavlja določbe cenika za vse škode, ki do njegove uveljavitve (8 4. 1978) niso bile poravnane. 2) Z določbo 50. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št 25/76) je republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pooblaščen, da predpiše odškodninski cenik za povračilo škode na tibah. Po 16. členu tega zakona je povzročitelj škode na ribah in ribolovni vodi odgovoren ribiški organizaciji, ki upravlja ribolovno vodo, za dejansko škodo, ki se obračuna po odškodninskem ceniku. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in Prehrano se v odškodninskem ceniku za povračilo škode na ribah ni omejil na določitev samega cenika, po katerem se obračuna dejanska škoda, marveč se je preko zakonskega pooblastila spustil v opredeljevanje odškodninske odgovornosti povzročitelja škode na ribah. Razen tega je v 4. členu cenika za dejanje, ki je že v zakonu o sladkovodnem ribištvu (48. člen) opredeljeno kot prekršek in zanj določena denarna kazen, Posebej predpisal plačilo »odškodnine«. S takšno ureditvijo v odškodninskem ceniku je republiški sekretar prekoračil ustavno pooblastilo (406. člen ustave), po katerem funkcionar, ki vodi republiški upravni organ Izdaja izvršilne prepise, v katerih razčlenjuje posamezne določbe zakona za njegovo izvajanje, in tudi posebno pooblastilo zakona o sladkovodnem ribištvu, Po katerem je bil pooblaščen, da v odškodninskem ceniku uredi le vprašanja dejanske škode na ribah in ribolovni vodi. Po ustavi (1. odstavek 261. člena) predpisi in drugi splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Določba odškodninskega cenika (7. člen), po kateri se odškodninski cenik uporablja tudi za vse primere škod, ki do dneva njegove uveljavitve niso bile poravnane, ni v skladu z navedeno ustavno določbo. Glede na to, da sestavljajo določbe cenika celoto, njihov pretežni del pa ni v skladu z ustavo in zakonom, je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave |n po 2. allnei 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/70) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenile je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože rilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globev- nik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 74/78-12 Ljubljana, dne 27. marca 1980. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 613. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 1) sklepa Skupščine mesta Ljubljane o soglasju k višini vzdrževalnine za plinomere, 2) sklepa skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin o prispevku za zamenjavo dotrajanega plinomera, 3) odloka Skupščine mesta Ljubljane o pogojih za oddajo in prodajo plina iz Plinarne Ljubljana in 4) sklepa skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin o pogojih nabave in namestitve pli-nomerov Plinarne Ljubljana, na seji dne 27. marca, 1980 odločilo: Razveljavijo se: — sklep Skupščine mesta Ljubljane o soglasju k višini vzdrževalnine za plinomere (Uradni Ust SRS, '• št. 20/75), — sklep skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin o prispevku za zamenjavo dotrajanega plinomera (Uradni list SRS, št. 24/77), — odlok Skupščine mesta Ljubljane o pogojih za oddajo in prodajo plina iz Plinarne Ljubljana (Uradni list SRS, št. 6/75) in — sklep skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin o pogojih nabave in namestitve plinomerov Plinarne Ljubljana (Uradni list SRS, št. 24/77). Obrazložitev 1) Ustavno sodišče je na pobudo več občanov s sklepom št. U I 17/78 z dne 10. julija 1979 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Skupščine mesta Ljubljane o soglasju" k višini vzdrževalnine za plinomere in sklepa skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin o prispevku za zamenjavo dotrajanega plinomera. S sklepom z dne 10. julija 1978 je ustavno sodišče začelo postopek tudi za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine mesta Ljubljane o pogojih za oddajo in prodajo plina iz Plinarne Ljubljana in sklepa skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin o pogojih nabave in namestitve plinomerov Plinarne Ljubljana. 2) Po sklepu Skupščine mesta Ljubljane o soglasju k višini vzdrževalnine za plinomere, uporabniki plina plačujejo Plinarni Ljubljana mesečni prispevek za stroške rednih pregledov plinomerov, medtem ko na podlagi sklepa skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, uporabniki plina plačujejo še mesečni prispevek za stroške zamenjave dotrajanih plinomerov. Oba prispevka sta določena v pavšalnem znesku In ju potrošniki plina plačujejo poleg cene za porabljen plin. Iz zakona o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74), 13. in 14. člena zakona o opravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in na podlagi tega zakona izdanega navodila, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 16/78) izhaja, da so komunalni objekti in naprave za oskrbo naselij s plinom le naprave do hišnih priključkov. Te naprave in objekte upravljajo in vzdržujejo po določbah 24. in 24. a člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SR8, št. 24/75 in 7/77), komunalne delovne organizacije. Po zakonu o ugotovitvi vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš (Uradni list SRS, št. 5/72) občinska skupščina predpiše z odlokom merila za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter način, kako se ugotovi njihova vrednost (1. člen). Po 2. in 3. členu istega zakona upošteva občinska skupščina pri določanju teh meril vse elemente, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanj. Elementi, ki vplivajo na vrednost stanovanja in s tem na višino stanarine, so tudi plinske inštalacije s plinomeri, ki merijo porabo plina vsakega porabnika in spadajo k hišnim plinskim napravam. Zato se stroški, ki nastanejo z vzdrževanjem in zamenjavo dotrajanih plinomerov morajo pokrivati tako, kot to določa zakon o stanarinah (Uradni list SRS, št. 5/72) in zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37/74 in 2/78). Zakon o stanarinah določa, da se stroški amortizacije stanovanjske hiše, stroški za investicijsko vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše pokrivajo iz stanarin ter da imetnika stanovanjske pravice bremenijo poleg stanarine le stroški za tekoče vzdrževanje stanovanja in stroški obratovanja stanovanjske hiše (1. člen). V skladu s tem določa 29. člen zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, da stanovanjska skupnost iz stanarin zagotavlja sredstva za pokrivanje stroškov amortizacije, investicijskega vzdrževanja in tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, stroškov za revitalizacijo in upravljanje sklada stanovanjskih hiš. Zakon o stanarinah tudi določa poglavitne elemente za stroške investicijskega vzdrževanja stanovanjske hiše in stanovanja, tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, revitalizacijo stanovanj, upravljanje in obratovanje stanovanjske hiše in pooblašča občinsko skupščino, da z odlokom podrobneje določi vsebino z zakonom določenih elementov za posamezne vrste stroškov (3. člen). Občinska skupščina torej določi vsebino posameznih vrst stroškov, ki se nanašajo na stanovanjske hiše in stanovanja v okviru elementov, določenih z zakonom. Skupščina mesta Ljubljane in Skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin pa sta določili poseben prispevek za stroške kontrolnih pregledov in zamenjave dotrajanih plinomerov. Tako uveden poseben prispevek nima zakonske podlage in ni v skladu z navedenimi zakonskimi določbami. 3) V prvi alinei izreka navedeni sklep Skupščine mesta Ljubljane o soglasju k višini vzdrževalnine za pllnomere je izdala Skupščina mesta Ljubljane na podlagi 16. člena odloka o pogojih za oddajo in prodajo plina iz Plinarne Ljubljana. S tem odlokom je Skupščina mesta Ljubljane uredila splošne pogoje poslovanja komunalne organizacije. Po 51. in 66. členu ustave SR Slovenije se skupni In splošni interesi delovnih ljudi in občanov in drugih uporabnikov komunalnih storitev — med njimi tudi pogoji in način opravljanja komunalnih dejavnosti in druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti urejajo s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Skupščine družbenopolitičnih skupnosti urejajo po 51. členu ustave ta vprašanja le na podlagi in v okviru zakonskega pooblastila, če to zahteva poseben družbeni interes. Zakon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75, 13/77), ki velja od 28. oktobra 1975, ne pooblašča skupščin družbenopolitičnih skupnosti, da lahko s svojim odlokom urejajo splošne pogoje poslovanja komunalnih organizacij. Ti pogoji spadajo med zadeve skupnega odločanja, o katerih odločajo po 4. in 5. členu zakona delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ter delavci organizacij združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih organizacij v organih upravljanja komunalnih organizacij, soodločajo pa v krajevnih skupnostih, komunalnih skupnostih ter v organih občinske skupščine oziroma mestne skupščine tako, kot je to dogovorjeno z družbenim dogovorom (5. člen). Iz navedenega izhaja, da po uveljavitvi zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena Skupščina mesta Ljubljane ni več pristojna, da bi z odlokom urejala splošne pogoje poslovanja komunalnih organizacij. Ker je bil obravnavani odlok sprejet pred uveljavitvijo tega zakona je po določbi 28. člena zakona bila Skupščina mesta Ljubljane dolžna uskladiti svoje predpise o komunalnih organizacijah najpozneje v 6 mesecih od njegove uveljavitve in je ta rok potekel 28. aprila 1976. Zato ta odlok po 28. aprilu 1976 ni bil v skladu z navedenimi ustavnimi in zakonskimi določbami. 4) S sklepom iz druge alinee izreka je določena višina prispevka za zamenjavo dotrajanega plinomera. Ta prispevek je bil uveden s sklepom o pogojih nabave in namestitve plinomerov Plinarne Ljubljana, ki nalaga potrošnikom plina plačilo mesečnega prispevka za stroške vzdrževanja in zamenjave plinomerov. Oba navedena sklepa je sprejela skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin. O obeh sklepih torej niso enakopravno odločali delegati uporabnikov skupaj z delavci komunalne organizacije v organu upravljanja komunalne organizacije kot to določa določba 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. Zato citirana sklepa nista v skladu s 4. členom tega zakona. Ker so cene za komunalne storitve pod družbeno kontrolo cen občinskih skupščin, v Ljubljani pa glede na statutarno ureditev mesta v pristojnosti organov Skupščine mesta Ljubljane, sklep o višini prispevka za zamenjavo dotrajanega plinomera tudi ni v skladu z 9. členom zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in z 2. členom odloka Skupščine mesta Ljubljane o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), saj skupščina mesta ni dala soglasja k navedenemu sklepu. Ustavno sodišče je iz navedenih razlogov na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije, upoštevajoč vse okoliščine Iz 23, člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 39/74 in 28/76) In na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena istega zakona odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globev-nik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 17/78-36 Ljubljana, dne 27. marca 1980. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 614. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 26. alinee 186. člena in dela določbe 192. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad ter 28. alinee 169. člena in dela določbe 174. člena _ statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, na seji dne 27. marca 1980 odločilo: Razveljavijo se določbe: — 26. alinee 186. člena in tistega dela določbe 192. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78), po katerem zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno imenujejo in razrešujejo individualne poslovodne organe organizacij posebnega družbenega pomena, če tako določa zakon ali drug akt Skupščine SR Slovenije ter dajejo soglasje k imenovanju tajnika samoupravne interesne skupnosti in — 28. alinee 169. člena in tistega dela določbe 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78), po kateri zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno imenujejo in razrešujejo individualne poslovodne organe organizacij posebnega družbenega Pomena, če tako določa zakon, in dajejo soglasje k imenovanju tajnika samoupravne interesne skupnosti. Obrazložitev Na pobudo občana je ustavno sodišče s sklepom št. U I 31/79 In U I 35/79 dne 20. decembra 1979 uvedlo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku lega sklepa navednih določb, po katerih občinska skupščina oziroma njeni zbori enakopravno imenuje in razrešuje poslovodne organe organizacij združene-8a dela, če tako določa zakon ali drug akt Skupščine SR Slovenije ter dajejo soglasje k imenovanju tajnika samoupravne interesne skupnosti. 1) Samoupravna pravica delavcev po 129. členu ustave je, da po svojih delegatih v delavskem svetu odločajo o imenovanju in razrešitvi individualnega poslovodnega organa. Skupščina, kot organ družbenopolitične skupnosti, o imenovanju in razrešitvi individualnega poslovodnega organa organizacije združenega de-la. ki opravlja dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, v smislu 4. odstavka 51. člena ustave lahko le soodloča, ne more pa sama odločati. V skladu s temi ustavnimi določbami tudi z zakonom ni mogoče odvzeti delavcem samoupravne pravice, da ° navedenih zadevah odločajo po svojih delegatih v delavskem 'svetu. Ustavno sodišče je v svoji odločbi U I 21/79, U I 22/79 in U I 23/79 z dne 22. januarja 1980 (Uradni list SRS, št. 3/80) že ugotovilo, da so prenehale veljati določbe 1. odstavka 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74), 19. člena zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih (Uradni list SRS, št. 16/77) ter 3. odstavek 32. člena zakona d izobraževanju in usposabljanju mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76), po katerih individualne poslovodne organe izobraževalne organizacije imenuje in razrešuje ustanovitelj, ker niso bile v skladu z 51. in 129. členom ustave. 2) Po 32. členu ustave imajo delavci delovnih skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti samoupravne pravice v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo ter v skladu z družbeno in politično odgovornostjo, ki jo imajo za izvrševanje svojih funkcij in nalog skupnosti, za katere opravljajo dela. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti ter skupnosti, za katere opravljajo dela, se urejajo s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom. Zakon o združenem delu v 543. členu določa, da vodjo delovne skupnasti imenuje in razrešuje delavski svet organizacije združenega dela, ko dobi mnenje delavskega sveta delovne skupnosti. Določbe tega zakona o delovnih skupnostih organizacij združenega dela se po 408. členu nanašajo tudi na delovne skupnosti v samoupravnih interesnih skupnostih ter njihovih združenjih in zvezah, če zakon ne določa drugače. Z določbami republiških zakonov je le za nekatere delovne skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti določeno, da k imenovanju vodje delovne skupnosti daje soglasje skupščina družbenopolitične skupnosti. Določba statuta, ki ne upošteva različne zakonske ureditve glede imenovanja vodje delovne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti tako nasprotuje 32. členu ustave in 408. ter 543. členu zakona o združenem delu. Glede na povedano je ustavno sodšče na podlagi 413. člena ustave in po 1. in 2. alinel 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to določbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globev-nik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 31/79-12 U I 35/79-10 Ljubljana, dne 27. marca 1980. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 615. Na podlagi četrte alinee 128. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75 in 23/79) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve ODREDBO o višini stroškov za' tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov . I Višina stroškov za celotni redni ali izredni tehnični pregled motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov znaša: a) Za tehnični pregled: din 1. motornega kolesa s prikolico ali brez nje 40 2. osebnega avtomobila 120 3. motornega vozila za prevoz tovora z največ j o dovoljeno težo — do 3500 kg 110 — od 3500 do 6000 kg 130 — nad 6000 kg 170 4. avtobusa 230 5. dvo ali večosnega priklopnega vozila 98 6. kmetijskega traktorja 80 7. traktorskega priklopnika 60 b) za ugotovitev tehnične spremembe na vozilu 40 II e Višina stroškov za izredni delni tehnični pregled znaša sorazmerni del višine stroškov, ki je določena za posamezno vrsto vozil v prejšnji točki. III Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odločba o določitvi višine stroškov za tehnične preglede vozil na motorni pogon in priklopnih vozil št. 13/4-S-22/24-9/71 z dne 23. 2. 1979. IV Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 13/2-22/24-9/71 Ljubljana, dne 24. marca 1980. Republiški sekretar za notranje zadeve Janez Zemljarič 1. r. 616. Na podlagi 128. člena zakona o varnosti cčstnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75 in 23/79) izdaja republiški srekretar za notranje zadeve ODREDBO o višini stroškov za izpite za voznike inštruktorje I Višina stroškov izpita za voznika inštruktorja za posamezne kategorije motornih-vozil znaša: din za kategoriji A ali B 700 za kategoriji C ali D 750 za kategoriji A in B 820 za kategorije A in C ali A in D 875 za kategorije C in E ali D in E 875 Višina stroškov izpita, če kandidat že ima dovoljenje za voznika inštruktorja določene kategorije zna- dtn za kategorijo A 400 za kategorijo C ali D, če ima že dovoljenje za kategoriji A ali B 5U0 za kategorijo D, če ima že C 400 za kategorije C in E ali D in E, če ima že dovoljenje za kategoriji A ali B 700 za kategoriji D in E, če ima že dovoljenje za kategorijo C 625 za kategoriji A in E 625 za kategorijo E 400 III Višina stroškov popravnih izpitov: dln predpisi o varnosti cestnega prometa 190 poznavanje motornih vozil . 130 osnova psihologije v cestnem prometu s kodeksom o vozniški etiki 130 didaktika: — ustni del izpita 130 — praktični del izpita 190 vožnja motornega vozila 190 IV Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odločba št. 13/5-S-22/22-8-69 z dne 24. 4. 1978. V Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 13/5-22/22-8-69 Ljubljana, dne 24. marca 1930. Republiški sekretar za notranje zadeve Janez Zemljarič 1. r. 617. Na podlagi 22. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73, 37-315/73, 13-91/74, 29-1447/75 in 8-468/78) izdaja republiški sekretar za finance na predlog Službe družbenega knjigovodstva — Centra’c za SR Slovenijo ODREDBO o obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodVa temeljnih organizacij združenega dela za leto 1980 1. člen Zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela sestavljajo obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1980 na način, kot je določeno z odredbo o obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 19-957/79). 2. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 42-3/79 Ljubljana, dne 31. marca 1980. Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič I. r. 618. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in" 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 objavlja republiški sekretariat za finance spremembe in dopolnitve PREGLEDA stopenj davkov 1* osebnega dohodka in ^ stopenj prispevkov i* osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80 in 4/80) V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: 1. pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica se: — v stolpcu 10 stopnja 1,20 nadomesti s stopnjo 0,87; — v stolpcu 13 stopnja 30,83 nadomesti s stopnjo 30,50: / —• v stolpcu 14 stopnja 10,39 nadomesti s stopnjo 10,06; 2. pri zaporedni številki 14 občina Jesenice se: —- v stolpcu 4 stopnja 0,40 črta; — v stolpcu 13 stopnja 29,61 nadomesti s stopnjo 29,21; — v stolpcu 14 stopnja 9,55 nadomesti s stopnjo 9,15. St. 420-17/79 Ljubljana, dne 8. aprila 1980. Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SRS in republiška sekretarka Za finance Milica Ozbič 1. r. 619. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in Skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja In o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 6V77. 9/78, 41 '78, 69/78, 5/79 in 66/79) izdaja republiška sekretarka za finance ODREDBO 0 -spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopo-htičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje ■‘birnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega do-bdka za timneiranie družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju druž- benih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80 in 4/80) se v tabeli točke 2: 1. pri zaporedni številki 12 Občina Ilirska Bistrica stopnja 10,39 nadomesti s stopnjo 10,06; 2. pri zaporedni številki 14 občina Jesenice stopnja 9,55 nadomesti s stopnjo 9,15. St. 420-17/79 Ljubljana, dne 8. aprila 1980. Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SRS in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. 620. Na podlagi 80. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), na podlagi odloka Skupščine SR Slovenije o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78) ter na podlagi 6. člena statuta Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14^6) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 10. seji dhe 27. marca 1980 sprejela SKLEP o pripravi dolgoročnih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986—2000 1. člen Dolgoročni plani družbenega varstva otrok v SR Sloveniji se pripravijo in bodo sprejeti za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plani družbenega varstva otrok). 2. člen Izvršni odbori skupščin občinskih skupnosti otroškega varstva in izvršni odbor skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije pripravijo In V prvi polovici leta 1983 predložijo skupščinam skupnosti otroškega varstva osnutke, do konca istega leta pa tudi predloge dolgoročnih planov družbenega varstva otrok. 3. člen Izvršni odbori skupščin občinskih skupnosti otroškega varstva in izvršni odbor skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije določijo skupni program dela za pripravo dolgoročnih planov družbenega varstva otrok. Skupni program dela Iz prejšnjega odstavka zagotavlja sočasno pripravo in usklajevanje dolgoročnih planov družbenega varstva otrok pri vseh nosilcih priprave in sprejemanja teh planov. 4. člen Dolgoročne plane družbenega varstva otrok sprejemajo delavci in drugi delovni ljudje ter občani v temeljnih samoupravnih okoljih na območju občinske skupnosti otroškega varstva ter za območje SR Slovenije. 5. člen Strokovni nosilci priprav dolgoročnih planov družbenega varstva otrok so delovne skupnosti strokov- nih služb, ki opravljajo naloge za občinske skupnosti otroškega varstva in delovna skupnost strokovne službe Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. 6. člen Potrebna sredstva za pripravo dolgoročnih planov družbenega varstva otrok določijo občinske skupnosti otroškega varstva in Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije v vsakoletnem finančnem načrtu. 7. Člen S pripravo dolgoročnih planov družbenega varstva otrok je potrebno pričeti takoj. 8. člen Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-10/80 Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Predsednica skupščipe Marjeta Potrč, dipl. iur. 1. r. 621. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva z namenom, da zagotovimo organizacijam združenega dela po načelih solidarnosti in vzajemnosti, ki zaidejo v izjemne gospodarske težave, pomoč, sprejemamo v skladu z zakonom o skladih skupnih rezerv SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom urejamo podpisniki — temeljna načela združevanja sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu tega samoupravnega sporazuma: sklad) — način ugotavljanja potreb za združevanje sred-gter rezerv v sklad, — stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv v sklad, — način in pogoje za uporabo združenih sredstev rezerv sklada, — način in roke za pripravo in sprejemanje finančnega načrta sklada, — pogoje, način in roke za vračilo združenih sredstev rezerv sklada, — pogoje za umik združenih sredstev rezerv iz sklada, — način izdajanja certifikatov o združenih denarnih sredstvih rezerv sklada. 2. člen Podpisnice tega sporazuma so tčmeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva. II. II. TEMELJNA NAČELA ZDRUŽEVANJA SREDSTEV REZERV V SKLAD 3. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva (v nadaljevanju besedila: temeljne organizacije) združujejo sredstva rezerv v sklad z namenom, da zagotove organizacijam združenega dela, ki poslujejo z izgubo, oziroma zaidejo v izjemne gospodarske težave, finančno pomoč. Takšno finančno pomoč je mogoče zagotoviti temeljnim organizacijam, če je to v skupnem interesu organizacij združenega dela in v družbenem interesu. ?t 4. člen V skladu združena sredstva rezerv se ne obrestujejo: 5. člen Razlika med prihodki od uporabe združenih sredstev rezerv in odhodki sklada, se vsako leto po sprejetju zaključnega računa sklada razdeli temeljnim organizacijam sorazmerno višini sredstev, ki jih združujejo. 6. člen Združena sredstva rezerv sklada se dajejo v uporabo temeljnim organizacijam z obveznostjo vračanja. III. NAČIN UGOTAVLJANJA POTREB ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV REZERV 7. člen Potrebe po višini združevanja sredstev rezerv v sklad se ugotavljajo oziroma ocenjujejo na podlagi podatkov o izgubah v temeljnih organizacijah v Sloveniji po zaključnih računih in periodičnih obračunih ter potreb za njihovo saniranje. IV. STOPNJE ZA OBRAČUN OBVEZNOSTI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV REZERV V SKLAD 3. člen- V sklad združujejo delavci v temeljnih organizacijah sredstva v višini 3 % od dela čistega dohodka, ki je razporejen v sklade temeljnih organizacij v zaključnem računu. 9. člen Znesek za združitev v sklad se izračuna po določbah zakona o skladih skupnih rezerv in navodilih Republiškega sekretariata za finance. 10. člen Če skupščina sklada ugotovi potrebo po večjem združevanju sredstev rezerv, kot je določeno s stopnjo po 8. členu, predloži delavcem v temeljnih organizacijah v obravnavo in sprejem spremembo ali dopolnitev tega samoupravnega sporazuma. Če skupščina sklada oceni, da sredstva rezerv, združena v sklad po stopnji na* podlagi 6. člena tega samoupravnega sporazuma, ne bodo potrebna, lahko za posamezno leto zmanjša stopnjo, po kateri združujejo delavci temeljnih organizacij sredstva rezerv v sklad. Skupščina sklada lahko določi za vplačilo sredstev rezerv v sklad kasnejše termine, kot so določeni z zakonom. V. NAČIN IN POGOJI ZA UPORABO ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV SKLADA 11. člen Združena sredstva rezerv sklada se dajejo v uporabo temeljnim organizacijam za namene iz členov 16. in 17. zakona o skladih skupnih rezerv v obliki dolgoročnih, premostitvenih in kratkoročnih kreditov. I 12. člen Kreditne pogoje za uporabo združenih sredstev rezerv sklada določi s posebnim sklepom skupščina sklada. . * 13. člen Ce se ugotovi, da temeljna organizacija, ki je najela kredit iz združenih sredstev rezerv sklada, ne more poravnati svojih obveznosti v primerih redne likvidacije, prisilne poravnave ali stečaja, skupščina sklada predlaga delavcem v temeljnih organizacijah, da sprejmejo sklep o uporabi teh sredstev brez obveznosti vračanja. * VI. NAČIN IN ROKI ZA PRIPRAVO IN SPREJEMANJE FINANČNEGA NACRTA SKLADA 14. člen Skupščina sklada najkasneje 28. februarja vsako leto predloži delavcem v temeljnih organizacijah v obravnavo predlog finančnega načrta sklada za tekoče leto in poročilo o uporabi sredstev sklada v preteklem letu. 15. člen Predlog finančnega načrta sklada in poročilo sta v razpravi v temeljnih organizacijah združenega dela do konca meseca marca. 16. člen Finančni načrt obsega: — obseg združenih sredstev rezerv sklada za posamezne namene iz 16. in 17. člena zakona o skladih skupnihirezerv — priliv združenih sredstev rezerv sklada iz naložb v prejšnjih letih, — pričakovana vplačila sredstev rezerv v sklad v tekočem letu, — pogoje in merila za odobravanje sanacijskih kreditov za posamezne namene iz 16. in 17. člena zakona o skladih skupnih rezerv, — način vračanja sredstev, ki se združujejo v sklad v tekočem letu. VII. POGOJI, NAČIN IN ROKI ZA VRAČILO V SKLADU ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV 17. člen Delavci v temeljnih organizacijah združujejo sredstva rezerv v sklad za dobo 6 let. 18. člen Za vplačana sredstva izda sklad temeljnim organizacijam certifikat o združenih denarnih sredstvih rezerv. 19. člen Temeljnim organizacijam se vračajo v skladu zdru- , žena sredstva rezerv v enkratnem znesku po preteku 6 let in sicer po 1. juniju ne glede na datum vplačila v toku koledarskega leta pred šestimi leti. VIII. POGOJI ZA UMIK ZDRUŽENIH SREDSTEV REZERV IZ SKLADA 20.. člen Temeljna organizacija lahko umakne sredstva! ki jih združuje v sklad pred končnim potekom šestih let po 19. členu sporazuma, če zaključi poslovno leto z izgubo, za katere kritje ne zadoščajo lastna sredstva rezerv temeljne organizacije. 21. člen Temeljna organizacija v primeru iz 20. člena samoupravnega sporazuma predloži skladu predlog za vrnitev združenih sredstev rezerv z vsemi potrebnimi dokazili in certifikatom. 22. člen Skupščina sklada lahko sklene, da se predčasno vrnejo združena sredstva rezerv tudi v drugih primerih, če oceni, da je to smotrno. IX. NAČIN IZDAJANJA CERTIFIKATOV ZA ZDRUŽENA SREDSTVA REZERV V SKLAD 23. člen Certifikat je vrednostni papir in glasi na ime. 1 24. člen Certifikat izda sklad temeljnim organizacijam za vsa sredstva rezerv, združena v sklad v enem koledarskem letu, po stanju na dan 31. decembra. X. KONČNE DOLOČBE 25. člen Za tolmačenje tega sporazuma je pristojna skupščina sklada. 26. člen Skupščina sklada ugotovi sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije. 27. člen Samoupravni sporazum velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. Skupščina Sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije je dne 28. 3. 1980 ugotovila, da so samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije sprejeli delavci v več kot dveh tretjinah temeljnih in enovitih delovnih organizacij v Sloveniji in da je s tem izpolnjen pogoj za njegovo uveljavitev skladno z določbo 4. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS št. 11-537/79). Po določbi 35. člena statuta sklada se samoupravni sporazum objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Davorin Marušič 1. r. 622. Na podlagi dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 in metodologije za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 3-215/80) objavlja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Kazalce prispevka živega in minulega dela delavcev Po 4. členu družbenega dogovora po podskupinah za leto 1979 (glej tabele na naslednjih straneh) Št. 32-2/8P-IV/3 Ljubljana, dne 7. aprila 1980. Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Andrej Levičnik 1. r. Kazalci prispevka živega in minulega dela delavcev Po 4. členu družbenega dogovora po podskupinah o m S fK ('LUpOp Z Z •JOOli) oqejod oudmis U[ ao ez A»)sp»js ujojsujud uj ofioeimunsiB ez A3)spars mcnsejod pam afaauizea (omemtoap j z «/• a) lA;span lui[UA0isod imiud|iqaaodn ougajd.vod s iaeC -jaiuird a Btpeinumiiv (o>neuip*p I z •/, a) uic«tpoqop z lABf -aavupd a BfpBinumnv (oxiBuiloap I z uqo -jaoJt) jAjspajs iiutu;Bjqo iiu -iu.41qe.10dn z puuouiud A napoqpd (ujopo (onievupap i z ■/, a) lAlspazs luiiuAolsod jui -tU3fiqeaodn oujardAOd s [ABpauipd a napoqua (omeuipap i z •/« A) lAppazs iui -IuafiqeJod s lABliauiud a napomad imopo (qtpBUip A) BDABpp BU oqBJOd oudnus ut ai|poqop auqaso j ez BAjspajs BuafaaodzBH (mfJBUIP A) BOABPP »U 3t9poqop i;s{9 |U9j9soa CDC^CVJOC-COCDCO^COCJOCDCOt-COC-^tOtO^T^T^^OOlOt-COLOT-HCO^COT^lOCOt-^ CNlC^i-^OO’-^CO'oOO'CNOr-rrf' rHOCOOrHe-fO^Oi-TrHcT^rHCrOOT-TrHO O O* r-T »-T co rt< m co Cfc co e* o^^eo <© © t^o^to oo »h co o^o^^v-^© o o" o" O O o o" csf IO i© o" CN cd CN 00 r-< CO co m I© OO- c-i oi ^-T oo o oT o" cd c^** eo' of c-'* CDC~0)inOrf O 03 m co 03 CD r-H r-^ CD *-H t- T-^ rH_ [>_ cq C0 CO T eo *-h trf t-h r-T r-i rH co'cT L-, o* jh o" t> t> eo cd cd" m cd" rf af co oj »-j dj cd tn to of o"csf t-, rl e C?t ^ Irt D5 O CN l> -t O) iq Cft ID CO 00 ID ID DJN CO M N CD O) rH . CO « Irt N CO OCMOOuDOO^COCNCNfHOOCO^-iCNCNOOlMOOOOOCOCOOOrHM^iCNCNiHCNCN^-lCSli-iCNCSlCN tDUO^C-COOJ-^^CDO-OOOSlD-^OOOCOr-iOlDJOOrHCODJDJOJlDCOrHOSfHt-OtDMC^i-l^ ^ ^ ^ d g g s s d s d 5 s? s s d s d s s s s 2 d d 2 d d' d 5 s? s 5 9 d s s s ^ o CO CO ^ rr o- 00 O) to^ CD ^<10 CN CO r-4 1-^ CD O^ o^ tD ^ vH O to O 05 rH CO CD^ CO 05 O CO O 0-^ IO to V" o t> irT o" cd' o c4 ^ r-T c~" ^ co" gf of to to' co*' to m' to* af g* cd co oo co* eo n* o ^ gf r~*o* r^* co* oo* coioo—,iDtouoto'-r,0'trCNiotoT^cOi--iT-itocoir5ir)toootoco § d s d S S 9 s «§ s ” s s d s g s g g s d 2 g d S K 5 K d “ 9 d S 5 5 d CSlr-lf—i9poqoa fp»z,u.Ji0 OHAaig „ SSomS-ooo” o o SooooooooooSoooooomSgSSSmS oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo v Q neouABCap ejjjs 4) g P« O O C; > 2 « ^ 4' !||l m >N -r-t . Tl >U O T3 I d iMsriEmp rt *rt S — 2 , -o *i E c. E d ra si t> o ^ 'ra 5 d " ™u ^ - S d^3 • *•••••••••• >>>’£>>>>>>>> mmm^nnNNNNNN • —1 »f—• • —I •—T •—4 ..-4 • I— ■Po Cti E i—i CU llllllll!l!llllill!l!!l!llliiiiiiiiž ri rn" o o" o" ^ o" o" o' o to'o" o m“ o rt" rt o o" rt" n" o' rt" o" o" t> c> co co i-* r-rp eq ri^io oo in i> 10 ® co © © cd 10 ■<* o> ^ 10 oo co m co 1-4 co b- oo rr to" b-" co rd7 cf o © © ^-" ^ eo c4" i> in irT oo" ^ © ©" m r-T © im' crf ira ci cp ©" ^ in c © ©^ ro" -sh ćf urf co' cd C'f r-*' cn © r-4 CN r-4 i—i t~t i—i © ^ t* co ^ ^ ©^© in^o. i-f ^ oo. co n in ^ © oj oo co oo^ oo © in oo ©©rHoo©oii-^inN^in i> © © t> oo i-h m in' r-T ^ cd t-T csf © od o* o o" in cd co" co" od o r-T © o" cd in od ^ cd co~ -^ © r-T cd co’ cd i-i ©" m'" © ©^ od od td ©^ cd i-T rh" od © r-T in © rd t—4f—ir—*©© 00 CO' i-i©CN©i— i; t-. « m, O Irt i> in rt_ ,q rt^ CO. o. rH *r m rt_ o •» co o e» rt. co, rt co ec o, rt co. co, r- ri rt o co; o. o rt, i> ti, £8SK9gS2828333Sg8Sc8ggg2882gfegg388gggSSgg3£gg2Sggg3 8S i—< 1“4 rH i-l r-4 i—1 r-t r—1 r-4 rHrlr-tr-tt-lr-tiHr-lr-lT-irHf-lr-tr-trMr-lr-t —ir-lr-lr-lr-lT-lr-lrt-lr-tr-ir-tT-^f-lr-lr-lr-lr-lT-l rl rl r-l r-1 r-l r-1 |$g8$8Ižgll|šSslliBgRgggglŠlg||S9p.glsS55s!lsSSS5SSr 3i®3s32B3EBSS5§SB85Bš8ssSš29S5lll21E3$5SS25ŠSBs32223 §gg§SIS3sS0'spS2»lilgs|S-3|^gl|šgg|sassg|g|g5i|g2ss§g|| SiBSBiiass »B8BBBSS3S65B88SS8sšSi6B8B88i866iš*Š8BiBB6 3858$88lir8888im8m«88888888l8838l8«88888S8S88 3sl8s5li$S BlllBs2Sš$Bs8s8BES881$8ilS538IS3Blšasasss IS?SS!!l§liilliiSIilSlis§ lil illlilli! 18118211 sSUgSi > rr -ti I ti CO h S j, *3 p, > C8 i|2 d o Sg > aE ” > S S Sti 3 > E .ti •dS -d it "Sl I ^ytiHc^Ctitititic1"o.3.Nne^5^aNbtio.^ 1111 •§ | 0,1 i 111111 E111 '11 '11 -y '1 111 i -ti ..ti 11' 11 .S .§" .ti | .ti ti I .ti i .ti 1 .ti .ti .ti .ti | oSSoSooSoSooSSoScSSoSoooSSSoooSooooSSSS ©O O © © © 1 L o o c >SS£SSS^£8že2gSS:gŠSSS 3 S S 8 S13 S S 3 g S 3 S S $ S 5 3 3 S ||A|S„SS |S„3_ oo ^0*0 « oN-?o ^ o rt rt rt n o ^IO oo rt Cii rtO ^ o oc^ Ort o ^IO = 5S553385S553533aS533S5S5333SS33S355$3S33$8SS3§S3SS§SS s o E* ^ b' 5 5 S' S b S- '5 o- Ti T 5 T, T; T [Z- 3 5 «■ 3 jj>» « ™ b e » v -' v --' -■1-« » b -■ b b b b b b b « b S3SS33S3S33355335S3S3353S553335333553mS55SS35»3$5S imS8m$8?$$5g83$Bm33liR8gI3$335gl3S3m3a$l$5 wim2nn«i3gss35355»S33333S3333333333333333S333S3$3 lisisšgsiEBSsSESgESsESBSSsSsSssžSšsasssssssssssssass g8SgSS$lil3iEgšlSEi8S6$il||88šH8g5$li|||p|glS.§||5| I SgSdSsSgSSSSBSSsisSSSsesSsISsBssSESŽSSaSBsBlEsSSssIS gg^sgggsssiElliSEBsssllillEIBEsSElllEEEliEEislsEElll i8lgl3SSg8ggg2E:g||8K5Sg||3$g§5^g5||3SSS|gKg8ggSg2Sg ElKiEl33gSsl3sE2sls2i8EI|l5SgrtSg2gS2gg»Sg5g2|^|.||||rt slgEI^EEslsElilEsElEsEEEsEsslIlSElSEsEggSsgsgssgsg n. n S. S ^ ° « 2 2_ [: S o, 5 S S_ 2. S $ «_ S S.«_ S | g S 5 S S 3 2 S g S g 5 3 2 g_ K S Z S_ S S S 5_ « U) e» e»_ oi ■# o in co_ ai_ —. o_ n ^ c-_ v » cq -r r-]_ ^ 01 in co_ N in te in in »c- -<,•# o.o in eo co co at t-iNoacninotomco n CO ^ ^ coT-ieorHr-tif^cooc^co^tototoostocoo^HOOT-Hooo or-.oeoeotOr-.orHoooi^oto co irf ocf cd* ‘ to" CO to" r-T o" o" to ed l>' C-" C'J r—1 CN r—< CN 05^ l>-" Os" to fd TOl" IT) i—T cd °l ^ oo ^ ^ 0. C"! c^l to TO in M |> to en in to to^ to^ O)^ to^ t> to Irt cn to o to »H t> ^ (M m 05 00 rh (M rH to to to to to to 05 TO TO to to §'SSSKSSjS39§2S5:§SSSS5S§SS2;S,0SS3S0) S S S of S S " S S $5 § S 5 5 3 § g|S3 g b-_« « in in N rf 05 «tc-.cn e-.niN 03 01 o-i m. oi in i> c< cm §33K 5 3 S 23 3 S3 5 § «59 S 5 S8 S S S S 3 S sa S e sg 2S S 8 SSS35S3S 2233 3 T—t r-< CN i—t r-H t—1 r-t r—t f—1 r—t r—1 CN r—4 CN r—< CN ^ r-t r—i t—1 r—4 r—1 t—l CN t—t r-t rH CN *—< r-lr-lCNiHr-|T-lCNCNCNf-1CNOaCN)r-2. • I 8'e 0s 04 p« > ^ 5:iil» 5 lllls pas §1115^41 HS-sp-shehr 6££SSSil5M°lšI o ti E fa SE g 88 2 d S"E5| .S gl^ M e> +-» Clfl . lit -«-» ass! s >|l Pi= is i I,r„js3 jtisli; $ifn ššls !s„& «*<*11111 = S§S3SS2S5S5S553S5555SS!$55S5$SS5S55532§55SS$5S35SS53 = j5S33>5»5335S3S83358$S33S33S35S3353235gg3$3353323$S$ 3gg55S83|S5jggg§gS35g33i3ssgS35sg23a333§352}2SS222» - 335555;$SP3S55;3S;S55B3538S53;-33SS”g3™-35B3SSa5335S55 ooooininwoio6 to •-<. o oe ^ in ro o_ o_ in m « m m in o in o to oi co r- ec t- m oi i> oi in (N r^in ^_i-«c eo_M oq t-_ i> m r- to in ^ ■» m in w c- in oi p n-_ o„ SSSSSSSS«gSSBgS^gS5gS8Sg§E:SS£:eE=5gS§S§525gggSgSEKSg^8 5E$»3ŠEI5SŠgEžŠšE5iB®EE^B5$S5!SŠŠg85SSS^3Es53aŠ3S=. * 83883šigg8IEšlK5šSl|5sElllli|lSlšBEl|llS6153SIES$Si| ci^-iCNb- r'-cocNt^-r-.C'-rcOTP*- _ .,_. i«M0>l>OCDCCC06Ne000CMrhe0ur5 . . ................ . SE5S5S2Sl8532i2S2.gSSS3iiSBŠSSg5SSSS§|gg|gSSP|2SgSSSSS ^"r^Mr-iCSlTHrHi-lTHtNCOCNCNlNCNCslCNr-ICNCMOJeMeOrHr-lT-HrHiHi-IrHTHrSr-tCNr-lr-lCNfHihr-liHCSlOar-lr-IrHC^fHi-Hi-« IE8išllSES8BSgl8;58ggšg81gsESSIS$lŠlg=i|gE§B81182|lg 8E8šEEgEB8gsšIglgS8E88gi3EE8g2sslSggggšgš88as$gSiggS - lšs8lllilsgE8Ssilsg8$8sš!llsll!8sislggišs!8liisl!i81 "E š .§3 ff O) rQ i- 9> 37 2 5-5 .S 5 g | e° g ;s 11 n I d -E . tuO^-f ^ O C gad S Mri 5 ^ b 5 «>_y.priS a2ai y 2 «jri g S „d •R C ca > ■■Z-2SS Si ti B el ^ •Bi Šžfisiiftf|2f2fEfŽ?SfffŠŠŠŽ?ž?^SE?ffši| k' g. 2 d 85 HBPaOHE-iHE-iHHHHE-iHHEiHHHHHE-iHNNM llllllllslllslElllslIllIllllilllllllsigillllillsisgg gagRSSSSg 2 S S g g g g 2 S? § 2 S S 2 ? 2 S 5 2 K ^ 2 g S S r-Jr-rrH‘r-i*-r»Hr-r0FHf-4rHr-rcr0r-40rHrHr-4f-rr-«r-»r^0»-t0r-l000r-«rH00 r-4 rH CN tH r-4 CN r-1 (M rH t-1 r-lrH^-1 r-» r-i r-4 OCSieOCDCDrtiCOOC^O,>lOtDOOt-mC'lf)OCOOr-^CO^inC,^CO^COrHO^C^C^C<^C^Cs1i ® o"1 irT to od csf csf ^ o uf co td iff ci t> c^f co' o" o) ^ ec co co ^ o to cd oa ^ co co cn CO r^io t> IH cn O, CX O, C0 O, rf M CO tO ^ CO_ CO lO ^ .q_ ^ rH 0_ lO M CO O M Irt M COCOW^^«OCOCi'^(MOlOI>OiO)iqcO(MOI> S S S S S 8 8 8 g s g S s S 8 § d S S § S § S 2 8 § S S S S d 8 8 S CN T-« 1-4 r-i r-4 g g 1111 § 1111 g 3 g 1111S1811 E" g 111 or 8 S113 s!E5ll8ElElsEilE2IEli8glllElglgl|E ds853 8gSgdK8'dSg8888ggS8S8S3gS8S8gg r-t^->lr-|r-«i—Ir-HT-lr-li-lT-l«”« SšlEIllIlsEiSiiSBSSHslIššllssisIšB = gE3EalagŠS58E3žigSSS3iSiSE8SgS$S 18Sl$lEs=6sšp.lg|!lEB|llll8SslSlls ESsSSsSSšlaSassšSssšsSEEilSIsBSsSl lIlžllssšlslšilBliSslšlslIlslIlgSI | 01 Oi d j -c ” e S o k .3 ji Iš s JLPEt ihsisii i ti o iii$ S<3w:o|d'5.^-S | S S " >-E?Si d ■5|!c^a)l?,o>3|«43^2 1 5 d d d U £ I S? -SSgSS§3S£V,0C>S0^Sg§S§gSSSSg§^8S2§S§ 'p 0;^S$§§SoSoooooSoo222S222S2222r-i2rH2r-< ^ OOOOOOOrHr-lr-t«-«*—if-tT-trHrH^r-trHrHrHrHrHrHrHrHTHTH^rHt-irH^r-i VJ REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA Y23. Na podlagi drugega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS št. 28-1300/79 in 29-1332/79) so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Cerknica, Domžale, Kamnik na sejah obeh zborov od 30. januarja 1980 do 5. marca 1980 sprejele SKLEP o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva 1 Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, določeni v listi prispevkov iz prvega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva se uskladijo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva tako, da se zneski prispevkov povečajo za 25 °/o in zaokroženo znašajo: din 1. za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja • 30 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovega svojca 90 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke: — za prvi pregled pri stomatologu specialistu 30 — za vsak rentgenski posnetek zob (največ šest) 7 — za vsako zalivko 30 — za polno kovinsko prevleko 225 — za vse druge prevleke 270 — za inlay nazidek 150 — za vsako krono 330 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 150 — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, od-delitev vmesnega člena ali gredi 52 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 67 — za gred, opornico ali jahač 180 * — za vsako totalno protezo 480 — za vsak obturator 67 * — za vsako parcialno protezo 600 — za vsako začasno protezo 450 — za vsako bazo kovinske proteze 750 — za snemni ortbdonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 525 — za vsak fiksni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 750 — za vsako reparaturno prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 75 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana din * 5. za vsak rentgenski posnetek v ambulantah in dispanzerjih za največ 6 posnetkov pri snemanju 7 6. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v kole- darskem letu — dnevno 45 7. za prvi prevoz z reševalnimi vozili ali posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 90 8. za zdravilo, kontracepcijska sreds^a (oral- na ali lokalna), ki so registrirana, kot zdravila, pomožni in sanitarni material ob prevzemu v lekarni na recept 22 9. za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki niso registrirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene 150 10. za proteze, ortotične pripomočke, aparate za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne naprave 225 11. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo, in navleke za krn po amputaciji 225 12. za ortopedsko obutev 450 13. za kilni pas 225 14. za bergle 45 15. za inhalator, aparat za aerosol 60 16. za očala 1 ' 60 17. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica 135 18. za očesno protezo 150 19. za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti traumatskega izvora, posledice jemanja določenih zdravil in umetne dojke 135 20. za ojaČevalni slušni aparat 225 21. za aparat za omogočanje glasnega govora 300 22. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana 375 2 Ta sklep nadomesti sklep o uskladitvi prispevkov .uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva za občinsko zdravstveno skupnost Domžale, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14-719/79 in sklep o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva za občinsko zdravstveno skupnost Kamnik, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 25-1185/79. 3 Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in se objavi v Uradnem listu SRS, uporab- • Ija pa se osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. * * Pri občinski zdravstveni skupnosti Domžale se: — 12 alinea 3 točke liste prispevkov glasi: »za vsako totalno protezo 400 din« — 14. alinea 3. točke liste prispevkov glasi: »za vsako parcialno protezo 500 din« — 5. točka liste prispevkov črta. St. 190-4/78 Ljubljana, dne 2. aprila 1980. 75 Podpisniki ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 624. Na predlog upravnega odbora sklada ljubljanskih občin z dne 18. 12. 1979 so skupščine občine: Ljubljana Bežigrad, na podlagi 193. člena statuta (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980, Ljubljana Center na podlagi 173. člena statuta (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1980, Ljubljana Moste-Polje na podlagi 167. člena statuta (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1980, Ljubljana Šiška na podlagi 190. člena statuta (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1980, Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 175. člena statuta (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 in Skupščina mesta Ljubljane na podlagi 89. člena statuta (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela in zbora občin dne 31. in 28. marca 1980 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov 1. člen Ugotovi se, da je prenehal veljati odlok o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 49/71 in so ga sprejele skupščine ljubljanskih občin in Skupščina mesta Ljubljane. 2. člen Presežek dohodkov nad izdatki sklada, ugotovljen po zaključnem računu z dne 28. decembra 1979 v višini 50,253.444,15 din se prenese na račun Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: Skupnost za izvedbo samoprispevka II.), ki jih lahko uporabi samo za realizacijo izgradnje objektov po programu II. samoprispevka. 3. člen Dolgoročna posojila za energetiko pri KEL Ljubljana v skupnem znesku 688.783,15 din se prenesejo na samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje oz. samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo tiste občine, v kateri Je objekt za katerega je bilo najeto posojilo za energetiko in v višini še neodplačanega posojila za posamezen objekt in sicer: za WZ Ana Ziherl din 20.216,10 za OŠ Valentin Vodnik 167.750,95 za WZ Savsko naselje 110.851,30 za VVZ Nove Jarše 125.517,60 za WZ Andersen III 221.564,50 za Vzgojno posvetovalnico 42.837,70 Skupaj 688.738,15 4. člen Upravni odbor sklada je dolžan poskrbeti, da se prenesejo sredstva iz 2. člena tega odloka na žiro račun Skupnosti za izvedbo samoprispevka II, sredstva iz 3. člena pa na ustrezno samoupravno interesno skupnost. Poročilo o izvršenih nakazilih dostavi upravni odbor sklada Skupnosti za izvedbo samoprispevka II. Po opravljeni nalogi iz 1. odstavka tega člena se ukine sklad in razrešijo člani njegovega upravnega odbora in odbora za družbeni nadzor. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 40-2/80 Ljubljana, 31. marca 1980. Predsednik SOb Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. Predsednik SOb Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. Predsednik SOb Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. Predsednik SOb Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. Predsednik SOb Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. LJUBLJANA 625. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 77., 79. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 29. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1980, na 26. seji zbora občin dne 27. marca 1980 sprejela ODLOK o proračunu mesta Ljubljane za leto 1980 L člen S proračunom mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: mestni proračun) se zagotavlja financiranje in izvajanje splošnih družbenih potreb, ki so jih skupščine ljubljanskih občin poverile mestu. 2. člen . din ' Skupni prihodki mestnega proračuna leto 1980 znašajo: . 300,966.400 — prenešena sredstya 191.400 — lastni prihodki upravnih organov — — prispevki iz proračunov DPS 300,775.000 Od tega se sredstva razporedijo za: — skupne mestne potrebe 295,807.400 — tekočo proračunsko rezervo" 2,000.000 — blagovne rezerve 3,159.000 3. Men Sredstva za mestni proračun v znesku 300,775.000 din zagotavljajo občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, ki v svojih odlokih o proračunih določijo delež od vseh prihodkov, ki jih združujejo za financiranje skupnih mestnih zadev. Srpdstya qak9žujp mestnemu proračunu Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani ob vsakokratni praznitvi. 4. člen Od prihodkov, ki se združujejo v leto 1980 pri Skupščini mesta Ljubljane za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti, se 1 °/o izloča v sredstva rezerve mestnega proračuna. 5. člen Sredstva mestnega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet). Izvršni svet sme, če nastanejo pri izvajanju nalog nepričakovane težgve ali če se odloči, za varčnejšo ali bolj smotrno porabo sredstev, zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 6. člen Sredstva za osebne dohodke* delavcev mestnih organov se bodo zagotavljala v skladu s sprejetimi re-solucijskimi načeli in ne bodo presegla dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. 7. člen I Izvršni svet je pooblaščen, da skrbi za realizacijo naslednjih dogovornih nalog: — urbanistično planski dokumenti Ljubljane — razpored sredstev, namenjenih za financiranje delovne skupnosti Kulturnega doma Ivan Cankar — ureditev prostorskih problemov upravnih organov mesta — nabavo aktivnega terminala za potrebe mesta Ljubljane — izdelavo načrta za. centralno avtobusno postajo — ureditev velikih Žal in preselitev Navja — lokacijsko ureditev športnega letališča Brezovica — sklepov pogodb za financiranje inyesticij za katere so sredstva zagotovljena v mestnem proračunu. „ 8. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim in drugim organom (v nadaljnjem besedilu: državni organi), — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — upravi za ljudsko, obrambo zg posebne namene, — skupnostim občin in Stalni konferenci mest Jugoslavije. Uporabnikom navedenim V prejšnjem odstavku se nakazujejo sredstva neposredno iz proračuna. 9. člen Nosilci sredstev so naslednji: — za dejavnost mestne skupščine, sekretar skupščine, — za rešeVanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij, komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij, — za anuitete, upravni organ zadolžen za finance, — za znanstveno dejavnost, komisija za znanost in tehnologijo pri Skupščini mesta Jjubljane, — za kulturno prosvetno dejavnost, predsednik izvršnega sveta, ali pooblaščeni podpredsednik izvršnega sveta. Sekreta skupščine mesta ter predsednik komisije za reševanje stanovanjskih vprašani delavcev mestnih organov (n družbenopolitičnih organizacij imata glede razpolagalnih pravic in odgovornosti za zakonito uporabo sredstev, katerih nosilca sta položaj predstojnika državnega organa. 10. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz proračuna mesta uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi, o njihovi uporabi. 11. člen Mestni organi in drugi uporabniki sredstev morajo opravlj&ti naloge iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun mestnega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale zneske določene za leto 1980, razen, če se s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščin ljubljanskih občin ne določi drugače. Mestni organi, ki se financirajo iz mestpega proračuna, oziroma delovne skppnosti smejo prevzema4i obveznosti po pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrena’s proračunom. 12. člen Vsi prihodki; ki jih mestni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali za delo s pogodbami, so prihodek mestnega proračuna. 13. člen Mestni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Za svoje delo uporabljajo tudi prihodke, ki jih dosežejo s Svojo dejavnostjo ah za delo po pogodbah. Mestni organi ta sredstva skupno s proračunskimi sredstvi razporedijo s svojim finančnim načrtom oziroma proračunom za: redno dejavnost, sklad skupne porabe in sklad opreme. Za lastne prihodke upravnih organov se štejejo sredstva, ki jih mestni organ prejme po pogodbah in vplačana razlika pri prodaji tiskovin in obrazcev. * 14. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so mestnemu organu odobrena v mestnem proračunu je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev odgovoren tudi vodja računovodstva. Odredbodajalec za sredstva mestnih organov je predsednik izvršnega sveta oziroma podpredsednik izvršnega sveta, ki ga predsednik izvršnega sveta za to pooblasti. 15. člen Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da sredstva za posebne namene ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet neporabljena sredstva prenese v proračunsko rezervo. V proračunsko rezervo se prenesejo tudi neporabljena sredstva, če se med letom mestni organ odpravi ali spremeni obseg svoje dejavnosti tako, da se potreba po sredstvih zmanjša. 16. člen O razporeditvi tekoče proračunske rezerve odloča izvršni svet. Sredstva tekoče rezerve lahko uporabi za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ah predvidena sredstva ne zadoščajo. 17. člen izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev do zneska 1.300.000 dinarjev v primeru, če so nastale izredne okoliščine v smislu točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v druž-benopoliličnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/ 74). 18. člen Oddelek za finance spremlja pri proračunskih porabnikih porabo sredstev, ki se jim zagotavlja iz proračuna in po potrebi predlaga Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane sprejem potrebnih ukrepov. Kadar prihodki med letom ne pritekajo enakomerno odloča o omejitvi sredstev izvršni svet. V primeru, da prihodki proračuna za leto 1980 ne bodo doseženi v predvideni višini, se v skladu z določbami 5. člena tega odloka zmanjša poraba. 19. člen Sredstva, ki so bila v odloku o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane dana posameznim uporabnikom se poračunajo po sprejemu proračun-na mesta. 20. člen Odredbodajalec za mestni proračun je predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane. 21. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tc^a odloka. 22. člen Ta odlok žačne veljati osmi dan po objavi v .Uradni list SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1930. St. 400/1-80 Ljubljana, dne 31. marca 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. Oblikovanje in razpored prihodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1980 >1 Prihodki Skupaj Glavni din namen Razpored prihodkov Skupaj din 7 Prispevki iz proračunov družbe- 01 Dejavnost organov dnižbenopo- nepolitičnih skupnosti litiČnih skupnosti 192,695.400 Ljubljana Bežigrad 59,807 000 02 Ljudska obramba 9,331.003 Ljubljana Center 152,386.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih or- Ljubljana Moste-Polje 20,373.000 ganizacij in društev 19,883.000 Ljubljana Šiška 38.613.000 04 Negospodarske investicije 35.361.00(1 Ljubljana ViČ-Rudnik 29,601,000 ,06 Znanstvena dejaVhOst f.Sll.OCO Skupaj 300.775.000 07 Kulturno prosVetria dejavnost 214 000 Prenešena sredstva iz preteklih 10 Komunalna dejavnost 7.902.000 let 191.400 16 Gospodarske intervencije 17,330.000 17 Tekoča proračunska režetva in obveznosti iz preteklih let 3,500 000 18 Krediti, vezana in izločena sred- stva rezerv 6.133.000 Skupaj prihodki 300.908 4"0 ' Skupaj razpored prihodkov 3:0,986.400 626. Na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči J stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72. 15/75 in 13.77) ter 59. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 29. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1980 in na 26. seji zbora občin dne 27. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin 1. člen V odloku o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 25/75 in 8/77) se spremeni besedilo 15. člena in sicer tako, da se: a) črta prva alinea in se nadomesti z novo, ki se glasi: »da prosilec za stanovanje nima stanovanja in ima stalno prebivališče na območju ljubljanskih občin«. b) v drugi alinei številka »60 odstotkov« nadomesti s številko »40 odstotkov«. 2. člen V 16. členu se spremeni v prvem odstavku uvodno besedilo ter prva in druga alinea tako; da se glasijo: »Poleg upravičencev do družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, določenih v 15. členu tega odloka, lahko pridobijo družbena najemna stanovanja tudi: — mlade družine za dobo 6 let, če skupni dohodek mlade družine na člana gospodinjstva ne presega 80 odstotkov poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, — upokojenci za nedoločen čas, če skupni dohode.t na člana gospodinjstva ne presega mesečno 60 odstotkov poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, kolikor je prosilec sam, pa njegov osebni mesečni dohodek ne presega 80 odstotkov poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu in če del sredstev prispeva Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 3. člen V 17. členu se črta druga alinea 2. odstavka. 4. člen Tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za1 stana* rine posamezne tipe gospodinjstev, glede na njihove dohodke za leto 1977, ki je sestavni del odloka, se spremeni tako, da se glasi: Tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine za posamezne1 tipe gospodinjstev glede na njihove letne cjohodke za leto 1979 (glej spodaj): 5. člen . Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-3/77 Ljubljana, dne 3. aprila 1980. Predsednik • Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. Zap. št. Dohodkovni razred letni dohodek 1 2 Število 3 članov v ~4 gospodinjstvu 5 6 " 7 8 Znosni izdatek za stanarino v % od letnih i dohodkov 1. 11.899 0,4 2. 11.900— 22.799 4,5 3. 23.800— 35.699 6,2 1,8 4. 35.700— 47.599 8,2 3,7 0,4 5. 47.600— 59.499 9,7 5,2 2,9 0,3 6. 59.500— 71.399 10,9 6,5 3,1 1,5 0,8 0,3 7. 71.400— 83.299 . 12,0 7,5 4,1 2,6 1,9 1,4 0,8 0,6 8. 83.300— 95.199 12,9 8,4 5,0 3,5 2,8 2,3 1,7 1,5 9. 95.200—107.099 13,7 9,2 5,8 4,3 3,6 3,1 2,5 2,3 10. 107.100—118.999 14,4 9,9 6,6 5,0 4,3 . 3,8 2,9 2,8 11. 119.000—130.899 15,0 10,6 7,2 5,6 4,9 4,4 3,9 3,6 12. 130.900—142.799 15,6 11,2 7,8 6,2 5,5 5,0 4,5 4,2 13. 142.800—154.699 16,2 11,7 8,3 6,8 6,1 5,5 5,0 4,8 14. 154.700—166.599 16,7 12,2 8,8 7,3 6,6 6,0 5,5 5.3 15. 166.600—178.499 17,1 12,7 9,3 7,7 7,0 6,5 6,0 5,7 16. 178.500—190.399 17,5 13,0 9,6 8,1 7,4 6.9 6,3 6,1 17. 190.400—202.299 18,0 13,5 10,1 8,6 7,9 7,4 6,8 6,6 18. 202.300—214.199 18,4 13,9 10,5 9,0 8,3 7,8 7,2 7.0 19. 214.200—226.099 18,7 14,3 10,9 9,3 8,6 8,1 7,6 7,3 20. 226.100—237.999 19,1 14,6 11,2 9.7 9,0 8,5 7,9 7,7 \ CELJE 627. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 38. členu zakona c varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) na seji dne 2. aprila 1980 sprejel ODREDBO o dopolnitvi odredbe o ukrepih za zatiranje varrooze pri čebelah v občini Celje 1 • V odredbi o ukrepih za zatiranje varrooze pri čebelah v občini Celje (Uradni list SRS, št. 7-490/80) se v. točki 1 na koncu stavka črta pika in doda besedilo: »ter območje krajevnih skupnosti Dobrna in Strmec«. 2 Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-11/80 Celje, dne 2. aprila 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. GROSUPLJE 628. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 44. in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o proračunu občine Grosuplje za leto 1980 1. čten S proračunom občine Grosuplje za leto 1980 se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Grosuplje v letu 1980. 2. člen din Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1980 znašajo: 59.800.000 in se razporedijo: — za tekoče občinske potrebe v poseo- nem delu proračuna 59,219.09v — za tekočo proračunsko rezervo 580.910 3. člen Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1980 se izloča sredstva rezervnega sklada občine Grosuplje 1 */• vseh prihodkov, razen prenesenih sredstev iz preteklega leta. 4. člen „-'rihodki doseženi s taksami na promet parklar-jev in kopitarjev se namensko odstopajo v višini 100 odstotkov posebnemu računu za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Grosuplje. 5. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnemu organu občinske skupščine, — občinskemu sodniku za prekrške, — temeljnemu sodišču, — sodišču združenega dela, — družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, — temeljnemu javnemu tožilstvu — javnemu pravobranilstvu, - — upravi javne varnosti, — medobčinskim inšpekcijskim službam, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim, — posebnim računom. Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 6. člen Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 7. člen Občinski upravni organ lahko uporabi prihodke, ki jih pridobi-s prodajo tiskovin za posebne namene in prihodke od komisijskih in meritvenih del za redno dejavnost. 8. člen Upravni organ Skupščine občine Grosuplje samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu bila dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih pridobi po 7. členu tega odloka. 9. člen Ce zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanja proračuna ne bo mogoče uravnovesiti, lahko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezervnega sklada proračuna. 10. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah. 11. člen Občinski orgajai in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1980 morajo organizirali izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom. .12. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu je .odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja proračdna. 13. člen Odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine Grosuplje je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje. 14. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), za ostale namene iz 1. točke 39. člena cit. zakona v zvezi z določbami 2. odstavka 43. člena pa odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine 200.000 din. 15. člen 2a izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje, ter skrbi, da se med letom prihodke razporeja skladno z njihovim pritekanjem. Če bo zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 2. člena tega odloka, bo Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje, da bi zagotovil proračunsko ravnovesje zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, vendar največ za 10 odstotkov ali pa začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena. O tem ukrepu mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine ''Grosuplje. 16. člen Sredstva, ki -so po odloku o začasnem financiranji! proračuna občine Grosuplje v I. trimesečju 1980 (Uradni list SRS, št. 3/80) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena V posebne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka v okviru odobrenih sredstev proračuna. 17. člen Pregled In razpored prihodkov po glavnih namenih, bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu. SRS. 18. člen Ta Odlok začne veljati Osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. St. 400-9/79 Grosuplje, dne 26. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1^ r. I Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Grosuplje za leto 1980 I. Prihodki Oblika ! prihodka ; Prihodki Znesek din 1 Davek iz osebnih dohodkov 24,100.000 2 Prometni davek, davek na premoženje in dohodke od premo- žerija 25,620.000 a Takse 4,030.000 5 Prihodki po posebnih predpisih (denarne kazni) 1,800.000 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 4.250.000 9 Prenesena sredstva iz preteklega leta — Skupaj prihodki 59,800.000 II. Splošni razpored prihodkov E 3 S Razpored prihodkov ZineseK din 01 Dejavnost organov DPS 36,783.080 02 Dejavnost ljudske obrambe 2,800.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih or- ganizacij in društev 3,170.155 04 Negospodarske investicije 5,389.000 08 Socialno skrbstvo 3,955.400 09 Zdravstveno varstvo 50.000 10 Komunalna dejavnost 3,122.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,723.000 13 Odvod na druge račune 1.150.000 16 Intervencije v gospodarstvu 478.455 17 Nerazpor. dok. — tekoča prora- čunska rezerva 580.910 18 Odvod v rezervhi sklad 598.000 Skupaj razpored prihodkov 59,800.000 IDRIJA 629. Na podlagi 9, člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 15. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Idrija je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 20. marca 198(1 sprejel SKLEP o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najvišjih ravni cen I Sklep o določitvi naj višjih rdVni ceri (Uradni list SRS. št. 27/79), ki ga je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 7. avgusta 1979, preneha veljati. N II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-3/80 Idrija, dne 20. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Idrija Marijan Groff, dipl. oec. 1. r. KAMNIK 630. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1. in 10. člena yikona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79) ter 185. člena statuta občjne Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin 1. Člen V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 8/75) se v 3. členu doda nov peti odstavek, ki glasi: »Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 02Qr5/Q0 Kamnik, dne 26. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš 1. r. 631. SL . na občine Kamnik je na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Kamnik / 1. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik št. 7/65 in Uradni list SRS. št. 7/.781 se tarifna številka 2 spremeni in glasi: Tar. št. 2 1. Na območju občine Kamnik sp za začasno bivanje turistov in potnikov plačuje turistična taksa. Za začasno bivanje sc šteje bivanje, ki traja do 30 dni. 2. Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine, takso obračunava in pobira gostin- ska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišče: a) za nočitev v hotelih, motelih, penzionih in gostiščih , 10 din b) za nočitev v campingih in zasebnik sobah 5 din Pobrano takso je potrebno do 5. dne v mesecu za pretekli mesec odvesti na ustrezni račun. 3. Delovne in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajajo sobe, so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi z naslednjimi podatki: a) ime in priimek gosta ter naslov stalnega bivališča, b) število nočitev, c) višina plačane takse. 4. Turistične takse so oproščeni: — Otroci do dopolnjenega 15. leta starosti/ — vojaški in mirnodobski vojni ter delovni invalidi, — vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju, — člani Zveze slepih Jugoslavije s spremljevalci _ in Zveze gluhih Jugoslavije, — udeleženci šolskih ekskurzij, — tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in dajatev, — mladina, ki v skupipah prebiva v zanje organiziranih počitniških domovih in kolonijah, — člani Počitniških zvez in zvez tabornikov. 5. Za izvajanje določil te tarifne številke je pristojen upravni organ skupščine občine, pristojen za prihodke.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 020-23/80 Kamnik, dne 26. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž, 1. r. 632. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o sanitarno higienskih in drugih pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata 1. člen Spremeni se 15. člen odloka o sanitarno higienskih in drugih pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata (Uradni list SRS, št. 30-1384/79) in se glasi: »V primeru, da sanitarni, tržni in veterinarski inšpektor na kraju samem ugotovi katero od kršitev iz. 1. odstavka 14. člena, pa so te kršitve po prepričanju inšpektorja lažje narave, da predstavljajo neznatno družbeno nevarnost, ali te sploh ni, lahko izreče in izterja od kršitelja le denarno kazen v znesku 100 din takoj na mestu.« 2. člen 17. člen odloka se črta. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-19/79 Kamnik, dne 26. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. KOČEVJE 633. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1980 sprejela ODLOK o proračunu občine Kočevje za leto 1980 1. člen Občinski proračun za leto 1980 obsega: d1" — Prihodke v znesku 44,774.262,15 Od tega: — razporejene po posebnem delu proračuna 44,357.149,00 — nerazporejene (tekoča prorač. rezerva) 417.113,15 2. člen Od vseh tekočih prihodkov, ki pripadajo Skupščini občine Kočevje v letu 1980 pripada občinskemu rezervnemu skladu 1 %>. 3. člen Od vseh tekočih prihodkov, ki pripadajo Skupščini občine Kočevje v letu 1980, se v skladu z odlokom o občinskih blagovnih rezervah nameni 4 °/o za financiranje občinskih blagovnih rezerv. 4. člen Prihodki, ki jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo upravni organi ter prihodki, ki jih ustvarjata Temeljno sodišče Ljubljana — enota Kočevje in občinski sodnik za prekrške Kočevje na območju občine Kočevje, so prihodki občinskega proračuna. 5. člen Izvršni svet občinske skupščine Kočevje je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) in o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74). Sredstva rezerv se smejo uporabiti največ do 50% zbranih sredstev. 6. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna občine Kočevje za leto 1980, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 7. člen Prihodki in odhodki, ki so bili doseženi na podlagi odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih po- treb v občini Kočevje za čas od 1. januarja do 31. marca 1980 so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1980. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 400-7/80-3/9 Kočevje, dne 31. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Kočevje Savo Vovk, dipl. inž. 1. r. LAŠKO 634. • Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1980 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1980 sprejela ODLOK o proračunu občine Laško za leto 1980 1. člen, S tem odlokom so določeni prihodki proračuna občine Laško za leto 1980 in njihova razporeditev, pravice in dolžnosti izvršnega sveta, Skupščine občine Laško ter upravnih organov občine Laško pri izvrševanju proračuna, ukrepi za izvrševanje proračuna in ohranitev njegove bilance in drugo v zvezi z izvajanjem proračuna in prorečunske politike. 2. člen V skladu z določili resolucije o družbenoekonomski politiki občine Laško za leto 1980 in družbenega plana občine Laško, je za leto 1980 določena splošna poraba v občini Laško v znesku 44.576.680 • ' 3. člen Izhajajoč iz dovoljene splošne porabe v letu 1980, ki je ugotovljena v 2. členu tega odloka, so predvideni prihodki proračuna občine Laško ža leto 1980 v znesku in sicer: 1. Iz virov, določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: zakon) 2. Dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna Skupni znesek predvidenih prihodkov je razporejen: 1. Za proračunsko porabo po glavnih namenih 01, 02, 03, 04, 05, 07 in 09 2. Za proračunsko rezervo v glavnem namenu 08 din 44,576.680 35,487.035 9,089.645 43,878.145 698.535 • 4. člen Izvršni svet.Skupščine občine Laško v nadaljnjem besedilu: izvršni_ svet) izvršuje proračun in ukrepa za ohranitev njegovega ravnovesja. Pravice in dolžnosti, izhajajoče iz prvega odstavka tega člena izvršuje izvršni svet s sklepi svojih sej, tako da: — določa konkreten namen potrošnje sredstev, če namen ni konkretno opredeljen v posebnem delu proračuna; — določa o začasni omej Ivi proračunske potrošnje vsem ali posatneznim uporabnikom, če je to potrebno za ohranitev ravnovesja med prilivom in porabo sredstev; — določa o spremembi namena porabe sredstev v okviru glavnega namena, če je to potrebno in koristno za izvajanje nalog, izhajajočih iz glavnega namena; — najmanj četrtletno ocenjuje stanje proračuna z ozirom na realizacijo priliva in porabe sredstev po virih in namenih porabe; — predlaga rebalans proračuna, če ugotovi, da so nastopile okolnosti, zaradi katerih bi se stalno znatno spremenil predviden prihodek po viru ali obsegu ali če bi bilo potrebno znatno spremeniti glavni namen porabe. 5. člen Za proračun pristojni upravni organ občine Laško tekoče spremlja gibanje dotoka in porabe proračunskih sredstev in nemudoma obvešča predsednika izvršnega sveta o vseh primerih nenormalnega dotoka in porabe sredstev. Organ iz prejšnjega odstavka tega člena pripravlja za člane izvršnega sveta preglede realizacije prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna in sicer mesečno za preteklo obdobje. 6. člen Izvršni svet je pooblaščen, da s svojim sklepom začasno omeji porabo ali spremeni namen porabe sredstev, namenjenih za dejavnost upravnih organov, če je zaradi znatne spremembe programa nalog upravnih organov ali kadrovske zasedbe v upravnih organih tak ukrep smotren, koristen ali nujen ali če upravni organi sredstva ne bi uporabljali skladno s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in dogovorjeno proračunsko politiko. Omejitev porabe po prejšnjem odstavku lahko traja dokler trajajo okolnosti, zaradi katerih je izvršni svet odredil omejitev. 7. člen Sredstva, ki so razporejena za upravne organe občine, izvršni svet s sklepom in v skladu z družbenim dogovorom o enotnih osnovah in merilih za oblikova- nje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti ter organov v SR Sloveniji, razporedi po namenu na sredstva za osebne dohodke delavcev, sredstva za materialne izdatke, sredstva opreme, sredstva za posebne namene, sredstva za stanovanjsko izgradnjo in sredstva za skupno porabo. 8. člen Sredstva stalne proračunske rezerve občine se smejo uporabljati samo pod pogoji, določenimi z 39. členom zakona. Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev stalne proračunske rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona do 'višine 50.000 dinarjev za vsak posamezen primer. Kadar odloča izvršni svet o uporabi sredstev rezerve po 1. točki 39. člena zakona, odloči tudi o tem, če je uporabnik obvezen sredstva vrniti. O uporabi sredstev stalne proračunske rezerve po 2. točki 39. člena zakona za zagotovitev sredstev proračuna, kadar proračunu neenakomerno pritekajo prihodki, odloča izvršni svet. O uporabi sredstev stalne proračunske rezerve po 3. točki 39. člena zakona za kritje proračunskega primanjkljaja po zaključnem računu pa odločajo enakopravno vsi zbori občinske skupščine. 9. člen O potrošnji sredstev tekoče proračunske rezerve odloča izvršni svet. 10. člen Doseženi prihodki in njihova razporeditev v obdobju začasnega financiranja se s proračunom uskladijo najkasneje do 31. marca 1980. 11. člen Sestavni del odloka je bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1980. 12. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa ge od 1. januarja’ 1980. St. 400-4/80 Laško, dne 31. marca 1980, Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1980 > Vrsta prihodki Prihodki Znesek din Glavni namen Splošni razpored prihodkov Znesek din 02 Davek iz osebnega dohodka 12,803.800 01 Dejavnost organov DPS 28,864.375 03 Davek od prometa proizvodov 02 Financiranje ljudske obrambe 2,070.450 in od plačil za storitve 13,684.500 03 Negospodarske investicije 1,040.000 04 Davek na dohodek od premoženja 04 Intervencije v gospodarstvu 3,493.400 in premoženjskih pravic 1,214.900 05 Dopolnilna sredstva drugim DPS 639.540 05 Takse 1,496.400 07 Druga namenska sredstva 7,831,3§0 07 Prihodki po posebnih predpisih, 08 Proračunska rezerva 698.535 prihodki upravnih organov in 09 Obveznosti iz preteklih let 39.000 drugi prihodki 2,484.800 08 Prihodki od drugih DPS 9,089.645 10 Prenesena sredstva iz prejšnjega leta 3,802.635 Skupaj prihodki 44,576.680 Skupaj splošni razpored 44,576.680 635. Skupščina občine Laško je na podlagi 251. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) in 3. odstavka 4. člena odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Laško v obdobju od leta 1977 do leta 1981 za izgradnjo šolskih in komunalnih objektov (Uradni list SRS, št. 30-1356/76) na seji družbenopolitičnega zbora, dne 28. marca 1980 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1980 sprejela SKLEP o prekoračitvi zneska za financiranje izgradnje trakta pri Osnovni šoli »Primoža Trubarja« v Laškem, ki se krije iz sredstev samoprispevka I Znesek 15,000.000 din, namenjen za financiranje izgradnje novega trakta pri osnovni šoli »Primoža Trubarja« v Laškem in določen v 2. alinei 4. člena odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Laško v obdobju od leta 1977 do leta 1981 za izgradnjo šolskih in komunalnih objektov (Uradni list SRS, št. 30-1356/76) se sme prekoračiti za znesek 14,300.000 din. II V primeru zagotovitve dolgoročnih kreditov za delno kritje gradnje trakta pri osnovni šoli »Primoža Trubarja« Laško se za znesek kreditov, ki ne bodo bremenili sredstev samoprispevka, zmanjšajo prekoračena sredstva iz samoprispevka in se namenijo za nabavo opreme za že zgrajen prizidek pri osnovni šoli Radeče, za obnovitev centralnega ogrevanja v osnovni šoli Račleče ter za gradnjo telovadnice pri osnovni šoli Radeče. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-12/80 Laško, dne 31. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 636. Na podlagi 86. člena zakona o svobodni menjavi dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 2. in 9. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74 in 31/76), 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SRS, št. 6/76) in na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevkih za financiranje Samoupravnih interesnih skupnosti pa področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen V odloku o prispevkih za financiranje Samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 38/79) (v nadaljnjem besedilu: odlok) se v prvem členu črta »8. za pokojninsko invalidsko zavarovanje«. 2. člen 2. člen se spremni tako, da glasi: »Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilnopravnih osebah, plačujejo prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje dejavnosti: 1. Za program otroškega varstva: — zvezo skupnosti otroškega varstva SRS 1,98 — občinsko skupnost otroškega varstva 1,29 2. Za program osnovnega izobraževanja solidarnbsti in skupnih nalog 4,57 3. Za program kulturne dejavnosti 1,27 4. Za program telesno kulturne dejavnosti 0,57 5. Za program socialno-skrbstvene dejavnosti 0,66 6. Za program zdravstvenega varstva 7,30 Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke po prejšnjem odstavku, razen prispevka za zdravstveno varstvo.« 3. člen V 3. členu se stopnja »1,55« nadomesti z »1,57« ter »0,22« z »0,21«. 4. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980. St. 420-7/80 ' Ljubljana, dne 26. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 637. Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 38/79) so 1. člen spremeni tako, da se glasi: »Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik brez ustreznih kooperacijskih pogodb s pridelovalci in brez samoupravnih sporazumov o združevanju dela, sredstev in zemlje v kmetijsko zadrugo ali z organizacijo združenega dela, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva.« 2. člen Besedilo 7. člena se v celoti črta in nadomesti z besedilom tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo od 100 dinarjev do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in veliki potrošniki, ki: — v roku 15 dni od nakupa .pridelkov ne pošlje pismenega sporočila Samoupravni interesni skupnosti za razvoj kmetijstva Skupščine občine Ljubij aha Vič-Rudnik in če v pismenem sporočilu niso razvidni vsi zahtevani podatki (1. odstavek 3. člena), —• v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka ne prijavi poslovnih prostorov upravnemu organu občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnemu za kmetijstvo in spremembo sedeža poslovnih prostorov, 15 dni pred nastankom te spremembe (1. in 2. odstavek 5. člena). Z denarno kaznijo od 20 dinarjev do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizacija združenega dela ali velikega potrošnika za dejanje iz prve in druge alinee tega člena«. ’ 3. člen Doda se nov 8. člen, ki se glasi: »Z denapno kaznijo od 20 dinarjev do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek proizvajalec oziroma prodajalec, ki: — v roku 15 dni od prodaje pridelkov ne predloži prijave Samoupravni interesni skupnosti za razvoj kmetijstva Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (2. odstavek 3. člena)«. 4. člen Dosedanji 8. člen postane 9. člen. , 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 420-6/80 Ljubljana, dne 26. marca 1930.' Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 638. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in 7/70) ter 86. in 175. Člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1 1. člen Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se za začasno bivanje turistov in potnikov plačuje turistična taksa. Turistična taksa se plačuje za največ 30 dni neprekinjenega bivanja na območju občine. • 2. člen Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine, takso obračuna in pobere gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišče: — za nočitev v hotelih, motelih, penzionih in gostiščih — 10 din, — za nočitev v campingih, študentskih domovih in zasebnih sobah — 5 din. Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 5. v mesecu plačati na ustrezni račun. 3. člen Delovne in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajajo sobe, so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi z naslednjimi podatki: a) priimek in ime turista oziroma potnika, b) število nočitev, c) višina plačane takse. 4. člen / Turistične takse so oproščeni: — otroci do dopolnjenega 15 leta starosti, — vojaški in mirnodobski, vojni ter delbvni invalidi, — vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju, — člani Zveze slepih Jugoslavije s spremljevalci in Zveze gluhih Jugoslavije, — udeleženci šolskih ekskurzij, — osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih, — tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in dajatev, — mladina, ki v skupinah prebiva v zanje organiziranih počitniških domovih in kolonijah, — člani počitniške zveze in zveze tabornikov. 5. člen Z denarno kaznijo 300 din se kaznuje posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, z denarno kaznijo 2000 din pa pravna oseba, ki ne odvede ali ne odvede pravočasno turistične takse. 6. člen Za izvajanje tega odloka skrbi in nadzoruje izvajanje upravni organ skupščine občine, pristojen za prihodke. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati 3. točka 1. člena odloka o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljano (Uradni list SRS, št. 39-1135/74). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc od 1. januarja 1981 dalje. St. 423-39/80 Ljubljana, dne 26 marca 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belic 1. r. 639. Na podlagi 169. in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni, list SRS, št. 2/78), L, 2., 5. in 6. točke 622. člena in v skladu s 623. členom zaKona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na sejf zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1980 sprejela SKLEP > o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Žimnica, Ljubljana, Podsmreka 5 a 1 Ugotovi se, da so v delovni organizaciji Žimnica nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in so huje prizadeti družbeni interesi in s tem kršena določila 1., 2., 3., 6. in 7. točke 619. člena ter 2., 4. in 6. točke ' 620. člena zakona o združenem delu. 1 2 V delovni organizaciji Žimnica se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in huje prizadetih družbenih interesov' odstavi individualni poslovodni organ delovne organizacije Korenčana Feliksa ter delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — računovodjo Skubic Zinko in vodjo komerciale Marka Franca. 3 Delovna organizacija Žimnica mora nakasneje do 30. 11. 1980 objaviti razpis prostih del in nalog individualnega poslovodnega organa delovne organizacije ter odstavljena delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v skladu z določbami statuta 'delovne organizacije, zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih. 4 Do imenovanja individualnega poslovodnega organa delovne organizacije bo začasno izvrševal njegove pravice in dolžnosti začasni organ družbenega varstva v sestavi: — predsednik: Vidovič Damjan, direktor DO Hoja Ljubljana — člani: f 1. Vučcmilo Joško, direktor DO KIG Ig 2. Zalar Franci, izvršni sekretar OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik 3. Živko Aleksander, upokojenec 4. Novak Franjo, direktor splošnega sektorja DO Tovil Delovno organizacijo zastopa predsednik začasnega organa družbenega varstva. 5 Omeji se pristojnost delavskega sveta pri izvrševanju funkcij, ki se nanašajo na odločanje o sprejemu novih delavcev na delo, na razporeditev delavcev in o prenehanju delovnega razmerja v delovni organizaciji. Omeji se pravica delavcev, da odločajo o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Pristojnosti iz prvega in drugega odstavka te točke se prenesejo na začasni organ družbenega varstva, ki mora o njih odločati v skladu s samoupravnimi splošnimi akti delovne organizacije, tem sklepom in z zakonom. 6 Začasni organ družbenega varstva prevzame vse pravice in dolžnosti individualnega poslovodnega organa, računovodje in vodje komerciale, kakor tudi druge pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz ustave, zakona, samoupravnih splošnih aktov in tega sklepa. Začasni organ družbenega varstva je dolžan zagotoviti: — odpravo vzrokov motenj v samoupravnih odnosih, — zaščito družbenih interesov, — razpolaganje z družbenimi sredstvi skladno z njihovim namenom in zakonom, — izdelati sanacijski program delovne organizacije v skladu z zakonom. Začasni organ družbenega varstva je dolžan v času trajanja tega ukrepa zagotoviti kadrovanje ustreznih delavcev in uresničevati vse ukrepe skladno s programom uresničitve določil tega sklepa tako, da bo po prenehanju izvajanja začasnega ukrepa družbenega varstva, zagotovljeno nadaljnje nemoteno in uspešno poslovanje delovne organizacije. 7 Imenovanje začasnega organa družbenega varstva in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. 8 Začasni organ družbenega varstva je dolžan pristopiti k izdelavi programa uresničitve ukrepa družbenega varstva in ga predložiti Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik najkasneje do 15. 5. 1980. f 9 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik bo ves čas trajanja , začasnega ukrepa zoper delovne organizacije Žimnica spremljala uresničevanje začasnega ukrepa. Zbor delavcev in začasni organ družbenega varstva sta dolžna redno obveščati skupščino občine in izvršni svet o uresničevanju začasnega ukrepa družbenega varstva, najmanj dvomesečno pa tudi posredovati pismena poročila izvršnemu svetu skupščine občine o uresničevanju začasnega ukrepa. 10 Delovna organizacija Žimnica je dolžna vrniti vse stroške, vezane na delo začasnega organa družbenega varstva in druge stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnih ukrepov. Predsedniku in članom začasnega družbenega varstva pripada mesečna denarna nagrada za opravila in naloge v odvisnosti od angažiranja na nalogah za izvajanje ukrepa družbenega varstva. Nagrada se izračunava po ovrednotenih nalogah in opravilih in skladno s samoupravnimi splošnimi akti delovne organizacije, na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 11 Začasni organ družbenega varstva mora zaključiti svoje delo najkasneje do 28. februarja 1981. . 12 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. / St. 017-1/80 Ljubljana, dne 26. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 640. Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80) in 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981) na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni morata veterinarski organizaciji, ki sta po predpisih verilicirani za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni — Veterinarski zavod Krim - Grosuplje in obratna ambulanta Perutnina Zalog opraviti v letu 1980 ukrepe zaradi ugotavljanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarski zavod in obratna ambulanta sta dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarsjcc inšpekcije. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave morata voditi evidenco o datumu cepljenja, oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika z.ivali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. 5. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac starejših od 3 mesecev, proti vraničnem prisadu se mora opraviti v naseljih — Preserje pod Krimom ter Zgornja in Dolnja Brezovica. Preventivno cepljenje opravi Veterinarski zavod Krim do 30. aprila 1980. Kopitarji, goveda in ovce, ki so položeni v letu 1979780 in so v času rednega cepljenja mlajši od 3 mesecev morajo biti preventivno cepljeni do 30. septembra 1980. Preventivno Cepljenje opravi Veterinarski zavod Krim — Grosuplje. 6. člen 'Proti šumečemu prisadu se preventivno cepi vse govedo družbenega obrata posestva Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestvo Bokalci. Preventivno cepljenje, opravi vsaj 20 dni pred odgonom živali na pasišča Veterinarski zavod Krim — Grosuplje. 7. člen Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1980. Psi položeni do 31. avgusta 1980 morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1980. 8. člen Preventivno cepljenje kokoši brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — 'na družbenem perutninskem obratu Horjul, — v naseljih Zapotok, Iška vas in Horjul, ker so tu družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela, ' . — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dola, oziroma je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost; perutnina v gospodarstvu Repar, Kamnik pod Krimom, Mrak Frida, Erbežnikova, Mihelič, Brezovica, Intihar, Iška vas in Klančar — Zapotok. Preventivno cepljenje se opravi v živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi. Cepljenje na družbenem perutninskem obratu Horjul, pri Intiharju in Klančarju opravi obratna veter!-; narska ambulanta Perutnina Zalog, cepljenje pri perutnini ostalih lastnikov ter naselij pa opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje. 9. člen Valilna jajca — pridobljena v farmi Horjul — smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus, niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljenje proti kužnemu tremorju perutnine, ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon itd.). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarski zavod Krim — Grosuplje z ekipo obratne veterinarske Ombiilante Petrunina Zalog. Cepljenje proti kužnem tremorju opravi z registrirano AE vakcino v obratu Horjul obratna veterinarska ambulanta Perutnina Zalog. 10. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj, oziroma 50 in več pitancev ali če hranijo prašiče s pomijami ali 7+ odpadki živalskega izvora, ne glede na število hranjenih prašičev. < Celjenje s sevom K laplntzlranega virusa opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje. Lastnikom prašičev bodo vročene odločbe o obveznem cepljenju prašičev proti svinjski kugi. Odločbe bo lastnikom izdala UIS SM Ljubljana — veterinarska inšpekcija. 11. člen Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno goveje čredo organizacije združenega dela Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestva — Obrati Gmajnica in Bokaice. Preventivno cepljenje s polivalentno vakcino AOC opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje. 12. člen V letu" 1980 je treba opraviti tuberkulinizacijo govedi v vseh gospodarstvih, ki niso bila tuberkulinizira-na v letu 1978 in 1979. Tuberkulinizacija mora biti opravljena do 30. junija 1980, sanacija okuženih in na okužbo sumljivih gospodarstev v občini pa do 31. decembra 1980. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod Krim — Grosuplje v naslednjih vaseh: Škofljica, Lavrica, Babna gora, Rudnik, Orle, Srednja vas, Dobrova, Šujica, Stranska vas, Osredek, Belca, Dvor, Hrastenice, Gaber j e, Podreber, Polhov Gradec, Setnik, Smolnik, Črni vrh, Srednji vrh, Setnica, Briše, Praproče, Butaj nova, Planina, Šentjošt, Vrzdenec, Zažar, Samotorica, Podol-nica, Ljubgojna, Lesno brdo, Zaklanec, Rovt, Sela, Hru-ševo, Pleše, Brezje, Horjul, Kot, Prilesje, Skrlovica, Borovnica, Kolišče, Krka, Lužarji, Žaga, Adamovo, Brankovo, Hrustava, Opalkovo, Kaplanovo, Pušče, Stope, Mlaka, Dolščaki, Javorji, Knej, Osolnik, Srnjak, Bavdek, Mašteti, Sela, Marinčki, Tomažini, Zgonče, Krvava peč in zaselki, Rogatec, Spodnje Blato, Rakovnik, Log, Korena, Belo, Podkraj, Velike Lašče, Male Lašče, Dolenje Retje, feorenje Retjc, Srebotnik, Ulaka, Jakičevo, Loparji, Selo, Podlog, Dcdnik, Rob, Rupa, Bukovec, Centa, Mački, Pečki, t’urkače, Sekirišče, Čatež, Gradež, Laporje, Ločnik, Prazniki, Rašica, Sloka gora, Ščurki, Mali Ločnik, Turjak in zaselki. Prav tako izvršiti tuberkulinizacijo osnovne črede govedi organizacije združenega dela Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva na obratih Gmajnice in Bokaice. v 13. člen Glede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev na področju SO Ljubljana Vič-Rudnik in sicer enkrat na leto; — z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede organizacije združenega dela ljubljanske mlekarne — TOZD Posestva — obrati Gmajnica in Bokaice. 14. člen Na levkozo goved je treba preiskati osnovno čredo plemenskih govedi organizacije združenega dela Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva obrat Gmajnice. Preiskavo seruma s preizkusom v agarskem gelu opravi Klinika za prežvekovalce VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 15. člen Plemenjake v prirodnem pripusti je treba preiskati 1-krat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu IBR/IPV. Kri odvzaine Veterinarski zavod Krim — Grosplje, preiskavo krvi pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. 16. člen ( Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati vse plemenske žrebce m vse plemenske kobile. Kri odvzame Veterinarski zavod Krim — Grosuplje, preiskavo krvi pa opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu. 17. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nose-mavost in varoatozo. Pregled opravi VTOZD za čebelarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah je treba pregledati na varoatozo vzorce zimskega drobirja mora vzeti Veterinarski zavod Krim — Grosuplje. Pj-cgledc na varoatozo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vzorce je treba poslati do 31. marca 1980 preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1980. i 18. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St.^22-1/80 Ljubljana, dne 26. marca 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r. 641. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dt#e 23. marca 1980 sprejel . SKLEP o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta za del območja VS-6 Vič »Na Grbi« I Javno se razgrne osnutek spremembe zazidalnega načrta za del območja VS-6 Vič »Na Grbi«, ki ga je pod št. 2580 v marcu 1980 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem. H Osnutek spremembe zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Vič, Viška cesta 31 in bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter organom 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa. St. 350-4/80 Ljubljana, dne 31. marca 1980. Predsednik Izvršnega sveta SO Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r. * 642. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 23. marca 1980 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje VS-102/2 »Rakova Jelša« 1' Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje VS-102/2 Rakova Jelša, ki ga je pod št. 2524 v februarju 1980 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem. 2 Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Trnovo, Borsetova 2 in bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter organom 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa. St 350-4/69 Ljubljana, dne 31. marca 1980. Predsednik Izvršpega sveta SO Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r. Na podlagi 8. in 18. člena zakona o referendumu in o drugih obhkah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in na podlagi 42. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 44. člena statuta krajevne skupnosti Ig je skupščina krajevne skupnosti na svoji seji dne 17. marca 1980 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za preoblikovanje območja kra-javne skupnosti Ig in ustanovitvi novih krajevnih skupnosti na tem območju 1 1. člen Na območju KS Ig se razpiše referendum o preoblikovanju območja krajevne skupnosti in ustanovitvi dveh novih krajevnih skupnosti na tem območju. No-vooblikovane krajevne skupnosti bi obsegale območja znotraj naslednjih mejnih črt: 1. Krajevna skupnost Ig — Izhodiščna točka je na severu na tromeji k. o. Iška Loka, Karlovško predmestje, k. o. Tomišelj in Ižanske ceste. Proti vzhodu poteka meja po meji k. o. Iška Loka po potoku Išca do meje k. o. Ig in k. o. Rudnik, se nadaljuje po meji k. o. Ig in k. o. Lanišče, nadalje po tej meji prek ceste II. reda Ig—Škofljica. Od tu se meja nadaljuje proti jugu po meji k. o. Dobravica in k. o. Pijava gorica, nato po meji k. o. Želimlje, zatem se obrne proti vzhodu po meji k. o. Dobravica in k. o. Želimlje, nato preide na k. o. Golo in se nadaljuje po meji k. o. Ig in k. o. Golo. Pri kraju imenovanem Počivalnik se obrne proti severu in severozahodu po meji k. o. Ig in k. o. Iška vas nato se nadaljuje proti severu in severozahodu po meji k. o. Ig in k. o. Vrbljenje, nato po meji k. o. Ig in k. o. Tomišelj, nadaljuje se po meji k. o. Iška Loka in k. o. Tomišelj do izhodiščne točke na meji k. o. Ig, k. o. Tomišelj in Ižanska cesta. 2. Krajevna skupnost Iška vas — Začetna točka je tromeja k. o. Iška vas, k. o. Ig in k. o. Vrbljenje iz te poteka meja proti jugu po meji k. o. Iška vas in k. o. Ig, se nadaljuje po meji k. o. Iška vas in k. o. Golo in k. o. Krvava peč, se obrne proti severozahodu po meji k. o. Iška vas in k. o. Rakitna, nato k o. Preserje poteka po tej meji in se obrne proti severozahodu po meji k. o. Iška vas in k. o. Vrbljenje do začetne točke. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 20. aprila 1980 od 6. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti in so vpisani v splošni volilni imenik. 4. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77). Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotavlja in razglaša rezultate referenduma za območje celotne krajevne skupnosti. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. 5. člen Izid referenduma se objavi enako kot razpis v Uradnem listu SRS. 6. člen Na referendumu glasujejo občani osebno in tajno, glasujejo z glasovnicami na katerih je naslednje besedilo: Na referendumu, dne 20. aprila 1980 se osebno izjavljam o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Ig v dve novi krajevni skupnosti, skladno s predlogom prostorskega preoblikovanja, ki je podan v 1. členu sklepa o razpisu referenduma. Glasujem ZA PROTI Občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo s predlogom o prostorskem preoblikovanju krajevne skupnosti oziroma z besedo »PROTI«, če se ne strinjajo s predlogom. 'v 7. člen Stroški za razpis in izvedbo referenduma bremene krajevno skupnost. 8. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave. St. 53/80 Ig, dne 17. marca 1980. ' Predsednik skupščine krajevne skupnosti Ig Jože Drnovšek 1. r. 644. Na podlagi 8. in 18. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in na podlagi-42. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 80. člena statuta krajevne skupnosti Koiezija je skupščina krajevne skupnosti na svoji seji dne 20. marca 1980 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za preoblikovanje območja krajevne skupnosti'Koiezija in ustanovitvi novih krajevnih skupnosti na tem območju 1. člen Na območju KS Koiezija se razpiše referendum p preoblikovanju območja krajevne skupnosti in ustanovitvi dveh novih krajevnih skupnosti na tem območju. Novooblikovane krajevne skupnosti bi obsegale območja znotraj naslednjih mejnih črt: 1. Krajevna skupnost Koiezija — na severu po južni obali reguliranega potoka Gradaščice z vzhodno izhodiščno točijo predvidenega mostu čez potok Grada-ščico v podaljšku sedanje Gorupove ulice na bodočo traso Titove ceste, po južni obali potoka na zahodu do jarka pri stanovanjski hiši Mencingerjeva 73. Na jugu po južnem robu cestišča Ceste v Mestni log z vzhodno izhodiščno točko križišča Ceste na Loko, Ceste v Mestni log in zahodnim robom cestišča podalj1-ška bodoče Titove ceste, proti zahodu do stanovanjske hiše Cesta v Mestni log št. 195. Na vzhodu po vzhodnem robu cestišča trase bodoče Titove ceste vertikalno proti jugu do križišča Ceste na Loko, Ceste v Mestni log in bodoče Titove ceste. Na zahodu od stanovanjske hiše Mencingerjeva št. 73, ki ostane na območ/U krajevne skupnosti Malči Belič, po jarku in nepoimenovani cesti ob hišni parceli Gerbičeva 62 (Pedagoški inštitut biotehniške fakultete veterinarski oddelek) do Gerbičeve ceste po njenem južnem robu cestišča proti vzhodu dp ograje dijaškega doma Gerbičeva št. 52, vertikalno proti jugu ob ograji območja Doma srednjih šol do severnega roba cestišča Ceste v Mestni log (hiša Cesta v Mestni log št. 195). 2. Krajevna skupnost Murgle — na severu po južnem robu cestišča Ceste v Mestni log z izhodiščem na vzhodu od križišča Ceste na Loko, Ceste v Mestni log in zahodnega roba cestišča bodoče Titove ceste proti zahodu do Tbilisijske ceste. Na jugu od vzhoda po severni obali potoka Mali graben, to je od bodočega mosta v podaljšku Titove coste čez potok Mali graben, proti vzhodu do vertikale na Tbilisijsko cesto. Na vzhodu od križišča Ceste na Loko, Ceste v Mestni log in bodoče Titove ceste proti jugu po vzhodnem robu cestišča bodoče Titove ceste do severne obale (most) potoka Mali graben. Na zahodu vertikala Tbilisijske ceste do severne obale potoka Mali graben, zahodna meja otoka VP3/3. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 20. aprila 1980 od 6. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen s Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti in so vpisani v splošni volilni imenik. 4. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77). Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotavlja in razglaša rezultate referenduma za območje celotne krajevne skupnosti. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. 5. člen Izid referenduma se objavi enako kot razpis v Uradnem listu SRS. C. člen Na referendumu glasujejo občani osebno in tajno, glasujejo z glasovnicami na katerih je naslednje besedilo: Na referendumu, dne 20. aprila 1980 se osebno izjavljam o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Koiezija v dve novi krajevni skupnosti, skladno s predlogom prostorskega preoblikovanja, ki je podan v 1. členu sklepa o razpisu referenduma. Glasujem ZA PROTI Občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo s predlogom o prostorskem preoblikovanju krajevne skupnosti oziroma z besedo »PROTI«, če se ne strinjajo s predlogom. 7. člen Stroški za razpis in izvedbo referenduma bremene krajevno skupnost. 8. člen Ta sklep začne veljati r dnem objave. St. 99/80 l Ljubljana, dne 21. marca 1980. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Koiezija Mihajlo Pcjovlć 1. r. 645. Na podlagi 8. in 18. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in na podlagi 42. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 35. člena statuta krajevne skupnosti Kozarje, je skupščina krajevne skupnosti na svoji seji dne 19. marca 1980 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za preoblikovanje območja krajevne skupnosti Kozarje in določitvi novih meja krajevne skupnosti ^ 1. člen Na območju KS Kozarje se razpiše referendum o preoblikovanju območja krajevne skupnosti in določitvi novih meja krajevne skupnosti Kozarje. Krajevna skupnost obsega območje znotraj naslednjih mejnih črt: Krajevna skupnost Kozarje — meja teče na jugu od tromeje med krajevno skupnostjo Malči Belič, krajevno skupnostjo Barje in krajevno skupnostjo Kozarje, po zahodnem bregu Ljubljanice oz. po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Barje do meje s krajevno skupnostjo Vnanje Gorice na zahodu, poteka po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Vnanje Gorice do meje s krajevno skupnostjo Brezovica, nato po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Brezovica do meje s krajevno skupnostjo Dobrava, nato po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Dobrava do križišča Poti čez gmajno in Podsmreške ceste (pod hišami Pot čez gmajno št. 45 in 47) nato se obrne od obstoječe meje proti zahodu po severnem robu Podsmreške ceste do zahodnega dela nove (Podsmreške ceste) in teče po njenem zahodnem robu do katastrske meje med k. o. Podsmreka in k. o. Dobrova, se obrne proti jugozahodu (še vedno po katastrski meji) in nato proti severu, do jugovzhodnega vogala parcele 96/7 v k. o. Podsmreka. Teče nato po južni meji te parcele do parcele 96/8, po njenem južnem in zahodnem robu do parcele 96/5, se obrne proti severu ob zahodni meji parcele 96/5 in 96/4, do južnega robu parcele 98/1, nato proti zahodu po njenem južndm robu in južnem robu parcele 97/1, se obrne proti severu ob zahodni meji parcele 97/1 (vse parcele k. o. Podsmreka), teče nato ob zahodni meji parcele 97/6, nato ob južni meji parcele 97/2 do severozahodnega vogala parcele 72/1, nato po njeni severovzhodni in severni meji do parcele 70/6, po severni meji te parcele in južni meji parcele 70/1 ter njeni zahodni meji do parcele 70/4, po njeni zahodni meji in po vzhodni meji parcele 64 do parcele 63/1, njeni vzhodni in severni meji ter južni meji parcele 63/2 do parcele 61 nato med parcelama 61 in 63/2 in ob vzhodni meji parcele 60/1 do katastrske meje med k. o. Podsmreka in k. o. Dobrova oziroma do obstoječe meje med krajevno skupnostjo Dobrova in krajevno skupnost Kozarje. Nato po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Pob rova do meje s krajevno skupnostjo Vrhovci (Mali graben). Po obstoječi meji po potoku Mali graben do novega mostu zahodne obvoznice prek Malega grabna in po severovzhodnem robu križišča zahodne in južne obvoznice do parcele 2016/1 in teče nato proti severovzhodni strani med parcelami 2016/1 in 2024/2, 2016/2 in 2024/5, nato po jugovzhodnih mejah parcel 2017/2, 2017/3 in 2018/1 (vse k. o. Dobrova) do katastrske meje med k. o. Dobrova in k. o. Vič, nato po katastrski meji proti severovzhodu do potoka Mali graben, prek Ma-tega grabna (za zaselkom na Vidičevi ulici) na obstoječo mejo med krajevno skupnostjo Kozarje in krajevno skupnostjo Vrhovci, po njej do meje s krajevno skupnostjo Vič, po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Vič (Mali graben) do meje s krajevno skupnostjo Malči Belič in po obstoječi meji z Malči Belič do Ljubljanice na tromejo med krajevno skupnostjo Kozarje, krajevno skupnostjo Malči Belič in krajevno skupnostjo Barje. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 20. aprila 1980 od 6. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen Pravico . asovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti in so vpisani v splošni volilni imenik. 4. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77). Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotavlja in razglaša rezultate referenduma za območje celotne krajevne skupnosti. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti 5. člen Izid referenduma se objavi enako kot razpis v Uradnem listu SRS. 6. člen Na referendumu glasujejo občani osebno in tajno, glasujejo z glasovnicami na katerih je naslednje besedilo: Na referendumu, dne 20. aprila 1980 se osebno izjavljam o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Kozarje, skladno s predlogom prostorskega preoblikovanja, ki je podan v 1. členu sklepa o razpisu referenduma. Glasujem ZA PROTI Občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo s predlogom o prostorskem preoblikovanju krajevne skupnosti oziroma z besedo »PROTI«, če se ne strinjajo s predlogom. 7. člen Stroški za razpis in izvedbo referenduma bremene krajevno skupnost. 8. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave. St. 160/80 Ljubljana, dne 19. marca 1980. Predsednik , skupščine krajevni skupnosti Kozarje Gabrijel Čepon 1. r. 646. Na podlagi 8. in 18. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in na podlagi 42. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 48. člena statuta krajevne skupnosti Krim-Rudnik, je skupščina krajevne skupnosti na svoji seji dne 20. marca 1980 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za preoblikovanje območja krajevne skupnosti Krim-Rudnik in ustanovitvi novih krajevnih skupnosti na tem območju L člen Na območju KS Krim-Rudnik se razpiše referendum o preoblikovanju območja krajevne skupnosti in ustanovitvi štirih novih krajevnih skupnosti na tem območju. Novooblikovanc krajevne skupnosti bi obsegale območja znotraj naslednjih mejnih črt: 1. Krajevna skupnost Krim — izhodiščna točka je severozahodni vogal parcele 159/1 ob Grubarjevem kanalu (par. št. 643/4) poteka po severni posestni meji iste parcele, seka Ižansko cesto (parcela št. 623/6) do severozahodnega vogala parcele št. 158/1. Od tu poteka po mej: cestnega in železniškega sveta (brežina novo zgrajenega Karlovškega mostu in prestavljene železniške proge Ljubljana—Novo mesto) in sicer po severovzhodnih posestnih mejah parcei št. 160/2, 161/1, 162/2, 164/3, 664/4 seka Orlovo ulico (pare. št. 664/1). Od tu poteka po južni posestni meji železniškega sveta oziroma po severni meji cestnega sveta pare. št. 647/1 vse do ceste Galjevica. Seka cesto Galjevica pare. št. 623/10, od tu zopet poteka po severni posestni meji ceste ob železnici parcela št. 647/2 do opuščenega železniškega prelaza na Jesihovem štradonu parcela št. 626/5. Od tu se obrne proti severu, poteka po vzhodni posestni meji Jesihovega štradona (parcela št. 626/5) do Dolenjske ceste (pare. št. 612/3) jo v podaljšku preseka. Od tu se obrne v pravem kotu proti vzhodu v dolžini 60 m, kjer se ponovno obrne proti severu pri čemer poteka po vzhodnih posestnih mejah »Utensilija«, ki so v k. o. Rudnik. Od tu v blagem loku poteka po najkrajših posestnih gozdnih mejah v k. o. Rudnik do trigonometrične točke št. 202, kjer doseže občinsko mejo Vič-Rudnik. Od tu se obrne proti zahodu in poteka v vsej Svoji dolžini po občinski upravni meji vse do izhodiščne točke pri novem Karlovškem nadvozu. Vsa navedena preostala zemljišča leže v k. o. Karlovško predmestje. 2. Krajevna skupnost Rudnik — Zemljišča znotraj meja in sicer na zahodni in jugozahodni meji opisani v krajevni skupnosti Peruzzijeva, na jugu s krajevno skupnostjo Lavrica in na severu in severovzhodu do občinske upravne meje ležijo v krajevni skupnosti Rudnik. 3. Krajevna skupnost Peruzzijeva — Izhodiščna točka je jugozahodni vogal parcele št. 350/101. Od tu se obrne proti jugovzhodu po jugozahodnih parcelnih mejah št. 350/101, 350/220, 350/100, 350/99, 350/97, 350/96, 350/146, 350/95, 350/93 in 350/92. Od jugovzhodnega vogala te parcele se obrne proti severovzhodni parceli št. 350/90 do Jurčkove poti (pare. št. 626/1), poteka po njenem jugovzhodnem robu do Peruzzijeve ceste (pare št. 626/3), jo seka' se obrne proti jugozahodu po parcelni meji pare. št. 350/19 do njenega jugozahodnega vogala. Tu se ponovno obrne proti jugovzhodu in teče po južnih parcelnih mejah pare. št. 350/19,' 350/1?, 350/18, 350/144, 350/217, 350/249, 350/231, 350/16, 350/14, 350/13, 350/12 in 350/11 vse k. o. Karlovško predmestje do jugovzhodnega vogala te parcele. Od tu se obrne proti severoseverovzhodu po parcelnih mejah ‘št. 350/5 in 350/6 od koder se obrne proti vzhodu do ceste na Požaru po južnih parcelnih mejah št. 350/9, 350/8 in 350/7, preseka pot na Požaru poteka po njenem vzhodnem robu vse do Lahovega grabna parcela št. 627/2 k. o. Karlovško predmestje. Od tu se obrne proti jugovzhodu in poteka po imenovanem Lahovem grabnu vse do Crne poti kjer se združi z mejo s krajevno skupnostjo Lavrica. Od tu se obrne proti severovzhodu, poteka po Crni poti, ki je hkrati meja s krajevno skupnostjo Lavrica vse do železniške proge Ljubljana—Novo mesto. Od tu se obrne proti severu in poteka po zahodni in kasneje po severozahodni meji železniškega sveta parcela št. 2337 k. o. Rudnik do vzhodnega vogala parcele št 5/2 k. o. Rudnik. Tu se obrne v ravni črti prek železniške proge v jugovzhodni vogal parcele št. 5/3 in teče po vzhodni meji parcele 5/3 do Dolenjske ceste, jo preseka in teče po njenem severnem robu proti severozahodu do severozahodnega vogala parcele št. 2385/5 se obrne prot; severovzhodu in zajema parcele zemljišč št. 2385/5, 2386, 2387/3, 2387/2 in 2387/1. Tu se obrne proti severu in poteka po zahodnih mejah parcel št. 2381/7, 2389/4, 2389/6, 2389/10, 2384/5 itd. Poteka po zahodnih posestnih mejah gradbenih zemljišč naselja »London«, kjer se po grebenu Golovca dotakne občinske upravne meje. Od tu poteka v smeri severozahodne meje občine do točke kjer se te meje dotakne opisana meja v krajevni skupnosti Krim. Od te točke se meja obrne proti jugozahodu lr> poteka po že opisani mej; v krajevni skupnosti Krim in krajevni skupnosti Galjevica do izhodiščne točke. 4. Krajevna skupnost Galjevica— Izhodiščna točka je severozahodni vogal pare. št. 643/4 k. o. Karlovško predmestja. Od tu poteka proti jugu in sicer po vzhodni parcelni meji Grubarjevega prekopa (pare. št. 643/4 k. o. Karlovško predmestje) do vzhodne meje Ljubljanice v k. o. Trnovsko predmestje. Od tu poteka proti jugu po vzhodni parcelni meji do potoka Veliki galjevec (pare. št. 641) ga seka na meji z k. o. Trnovsko predmestje in k. o. Karlovško predmestje. Od te točke poteka -še nadalje proti jugu in sicer po vzhodnem robu Ljubljanice (pare. št. 668/2 v k. o. Karlovško predmestje) vse do jugozahodnega vogala parcele št. 441/3. Od tu sc obrne proti jugovzhodu in poteka po upravni meji s krajevno skupnostjo Barje in sicer po južnih parcelnih mejah pare. št. 441/3, 441/6, 441/1, 441/8, 441/7 vse v k. o. Karlovško predmestje. Od tu se obrne proti jugu do jugozahodnega vogala parcele št. 450/1, od koder se obrne zopet proti jugovzhodu in poteka po južni parcelni meji ište pare. št. 460/1 do Ižanske ceste. Seka Ižansko cesto (pare. št. 623/12) poteka proti jugovzhodu po južnih parcelnih mejah zemljišč pare. št. 450/5, 450/3, 450/4, 450/2, nakar seka v isti smeri Bovški štradon (pare št, 623/11) se nadaljuje po južni in zahodni parcelni meji št. 381/1 do vogala s parcelno št. 381/8. V nadaljevanju poteka še nadalje proti jugovzhodu po jugovzhodnih parcelnih mejah pare. št. 381/10, 381/12, 381/6, 381/7, 381/13, 381/5 do severozahodnega vogala parcele št. 383/7 v k. o. Karlovško predmestje. Od imenovanega vogala se obrne proti jugozahodu in poteka po jugozahodnih parcelnih mejah št. 383/T in 383/1 obe v k. o. Karlovško predmestje do severozahodnega vogala parcele št. 350/111 k. o. Karlovško predmestje. Od tu sc obrne proti jugovzhodu poteka po jugovzhodnih parcelnih mejah št. 383/1, 383/3 in 383/3, 383/4, 350/279, 350/296. Od tu sc obrne proti jugozahodu po jugozahodni parcelni meji št. 350/295, se obrne proti jugovzhodu pp parcelnih mejah št. 350/295, 350/294, 350/136, 350/134, 350/133 do Mihovega štradona (parcela št. 627/1). Od tu se obrne proti severovzhodu po Mihevom štradonu in zahodni posestni meji pare. št. 350/225 do parcele št. 350/227 poteka po njeni južni meji, na-; dalje se lomi proti severu po zahodni pare. meji št. 350/226, nadaljuje po severni parcelni meji iste parcele in se dotakne zopet Mihovega štradona. Poteka po njem proti severovzhodu po zahodni stranj ga preseka v jugozahodni vogal parcele št. 350/105 vse v k. o. Karlovško predmestje. V tej točki se meja obrne proti jugovzhodu, poteka po jugovzhodnih parcelnih mejah zemljišč parcele1 št. 350/105, 350/103 in 350/102, do jugozahodnega vogala parcele št. 350/101. Od tu poteka po severovzhodni parcelni meji št. 350/101 do Jurčkove peti (pare št 626/1) seka Jurčkovo pot do zahodnega vogala parcele št. 670, nadalje poteka po severovzhodnih parcelnih mejah št. 670, 384/35, 384/23 in .384/11 se v severovzhodnem vogalu obrne proti vzhodu do Jesihovega štradona, poteka po njem in sicer po severovzhodnih parcelnih mejah, št. 626/13 in 626/2 do stičišča z južno posestno mejo železniškega sveta proge Ljubljana—Novo mesto. Od tu se obrne proti severozahodu po že opisani meji krajevne skupnosti Krim do izhodiščne točke. , 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 20. aprila 1980 od 6. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti in so vpisani v splošni volilni imenik. 4. člen Ža Postopek o glasovanju in izvedbo referenduma Se smiselno uporabljajo določila zakona a volitvah ih delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77). Volilna komisija ktajevne skupnosti vodi referendum, ugotavlja in razglaša reztiltate referenduma za območje celotne krajevne skupnosti. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. 5. člen . * Izid referenduma se objavi enako kol razpis v tlradnem listu SRS. e. člen Na referendumu glasujejo občani osebno in tajno, glasujejo z glasovnicami na katerih je naslednje besedilo: Na feferendumti, dne 20. aprila 1980 se osebno izjavljam o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Krim-RUdnik v štiri nove krajevne skupnosti, skladno s predlogom prostorskega preoblikovanja, ki je podan v 1. členu sklepa o razpisu referenduma. Glasujem ZA PROTI Občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo s predlogom o prostorskem preoblikovanju krajevne skupnosti oziroma z besedo »PROTI«, če se ne strinjajo s predlogom. 7. člen Stroški za razpis in izvedbo referenduma bremene krajevno skupnost. 8. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave. St. 102/80 Ljubljana, dhe 20. marca 1980. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Krim-RUdnik Maks Močnik 1. r. 647. Na podlagi 8. in 18. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in na podlagi 42. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 38. člena statuta krajevne skupnosti Malči Belič, jb skupščina krajevne skupnosti na svoji seji dne 18. marca 1980 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za preoblikovanje območja krajevne skupnosti Malči Belič in ustanovitvi novih krajevnih skupnosti na tem območju 1. člen Na območju KS Malči Belič se razpiše referendum o preoblikovanju območja krajevne skupnosti in ustanovitvi dveh novih krajevnih skupnosti na tem območju. Novooblikovahe krajevne skupnosti bi obsegale Območja znotraj naslednjih mejnih črt: 1. Krajevna skupnost »Malči Belič« — meja s krajevno skupnostjo »Milan Česnik« poteka od železniške progb Ljubljana—Trst (južni tir) po zahodnem robu Bobbnčkove ulice (pare. št. 722 k. o. Vič) prek Tržaške ceste do zahodnega roba Vrhovnikove ul. (pare št. 757 k. o. Vič). Nato po njem prek Jamove Ulice (pare. ŠL 780 k. o. Vič), prek potoka Gradaščica na Mencingerjevo ulico, po njej zahodno ca. 60 m do jarka par. št. 1249 k. o. Vič, nato po njem dti severnega roba Gerbičeve ulice (pare. št. 2028/1 k. o. Vič). Po južnem robu pare. št. 1850/3 k. o. Vič, nato prek Gerbičeve v smeri juga po posestni meji med parcelo št. 376/2 in 380/2 k. d. Trnovsko predmestje do Ceste v Mestni log, ravno prek nje in nato po njenem južnem robu v smeri proti zahodu do vzhodnega robnika Tbilisijske ulice. Po vzhodnem robniku Tbilisijske ulice v smeri severa do Tomažičeve ulice, kjer prehaja v k. o. Vič, nadaljuje pd vzhodnem robu Tbilisijske ulice, prek Tržaške ceste in vzhodnem robu pare. št. 899/2 do južnega tira železnice Ljubljana—Trst in po njem do Bobenčkove ulice. 2. Krajevna Skupnost »Stane Sever« (Bonifacija) — meja poteka od južnega tira železnice Ljubljana— Trst, po vzhodnem tobu parcele št. 899/2, prek Tržaške ceste na vzhodni robnik 'tbilisijske, po njem do Tomažičeve (vse k. o. Vič), nadalje po vzhodnem robniku Tbilisijske do Ceste v Mestni log, prek nje do Malega grabna na mejo med parceldmla št. 551 in 556, nato po njej do severnega roba Ceste dveh cesarjev. Po severnem robu Ceste dveh cesarjev poteka meja proti vzhodu do zahodnega roba pare. št. 581, kjer se obrne proti jugu prek Ceste dveh cesarjev in po meji med parcelama št. 576 in 580 v smeri proti jugu do potoka Cumo-vec in prek njega do parcele št. 572, nato ca. 40 m proti vzhodu do meje s parcelo št. 579/2. Meja zavije nato proti jugu in gre po posestni meji med pare. št. 579/2 na vzhodni in parcelama št. 572 in 579/1 na zahodni strani do parcele št. 1701/5. Nadaljuje po - vzhodnem robu pare. št. 1701/5 v smeri proti jugu do tromeje med parcelami št. 1095, .1100/1 in 1101/1. Nadaljuje po meji med parcelama št. 1101/1 in 1100/1 do poti na Rakovo Jelšo, prek nje na mejo med parcelama št. 1100/2 in 1101/2, po njej do reke Ljubljanice, kjer zavije ob njenem levem bregu proti zahodu do meje med parcelama št. 1120/11 in 1120/10, kjer se obrne na sever, nadaljuje po tej posestni meji do poti v Rakovo Jelšo, prek nje in pd meji med parcelama 1120/12 in 1120/9 do meje s k. o. Dobrova. V nadaljevanju poteka meja krajevne skupnosti po meji med k. o. Dobrova in k. o. Vič do potoka CUrnovec, kjer zavije po potoku Curno- vcc proti vzhodu do meje med parcelama št. 2116/1 in 2121 ter po njej v smeri proti severu, nadaljuje po meji med parcelo št. 21161 na zahodni in parcelama 2120/1 in 2120/2, ter med parcelama 2116/2 in 2117 na vzhodni strani do potoka Mali graben pare. št. 2004, nato po njenem severnem robu do južnega tira železniške proge Ljubljana—Trst in po njem v smeri severozahodno do meje s krajevno skupnostjo »Malči Belič« (podaljšek Tbilisijske ulice). 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 20. aprila 1980 od 6. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen Pravico glasovahja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti in so vpisani v splošni volilni imenik. 4. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77). Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotavlja in razglaša rezultate referenduma za območje celotne krajevne skupnosti. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. 5. člen Izid referenduma se objavi enako kot razpis v Uradnem listu SRS. 6. člen Na referendumu glasujejo občani osebno in tajno, glasujejo z glasovnicami na katerih je naslednje besedilo: Na referendumu, dne 20. aprila 1980 se osebno izjavljam o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Malči Belič v dve novi krajevni skupnosti, skladno s predlogom prostorskega preoblikovanja, ki je podan v 1. členu sklepa o razpisu referenduma. G 1 a's u j e m ZA PROTI Občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo s predlogom o prostorskem preoblikovanju krajevne skupnosti oziroma z besedo »PROTI«, če se ne strinjajo s predlogom. 7. člen Stroški za razpis in izvedbo referenduma bremene krajevno skupnost. 8. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave. St. 140/80 Ljubljana, dne 18. marca 1980. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Malči Belič Alojz Korošec 1. r. 648. Na podlagi 8. in 18. člena zakona o referendumu m o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ip na podlagi 42. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 36. člena statuta krajevne skupnosti Škofljica, je skupščina krajevne skupnosti na svoji seji dne 10. marca 1980 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za preoblikovanje območja krajevne skupnosti Škofljica in ustanovitvi novili krajevnih skupnosti na tem območji’ 1. člen Na območju KS Škofljica se razpiše referendum o preoblikovanju območja krajevne skupnosti in ustanovitvi dveh novih krajevnih skupnosti na tem območju. Novooblikovane krajevne skupnosti bi obsegale območje znotraj naslednjih mejnih črt: 1. Krajevna skupnost Škofljica — meja poteka od občinske meje na zahodu po katastrski meji med k. o. Lanišče in ki o. Vino ter k .o. Pijava gorica do Stroje-novega grabna, po Strojenovcm grabnu do meje s krajevno skupnostjo Ig, po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Ig do meje s krajevno skupnostjo Lavrica, po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Lavrica do občinske meje in po občinski meji do izhodišča. 2. Krajevna skupnost Pijava Gorica — meja poteka od tromeje krajevne skupnosti Turjak, krajevne skupnosti Želimlje in krajevne skupnosti Pijava Gorica na jugu, po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Želimlje do parcele 271/3 k. o. Želimlje, nato po njenem južnem robu prek ceste Ljubljana—Turjak (pare. št. 1798/2 k. o. Želimlje) do jugozahodnega roba parcele 271/6, po njenem južnem robu, zahodnem robu in severnem robu zopet do ceste Ljubljana—Turjak prek ceste do stevero-zahodnega roba parcele 272/2 (vse parcele k. o. Želimlje) po njenem zahodnem robu do katastrske meje med k. o. Želimlje in k. o. Pijava Gorica (obstoječa meja). Nato po obstoječi meji med krajevno skupnostjo Želimlje in krajevno skupnostjo Pijava Gorica (Škofljica) do obstoječe meje s krajevno skupnostjo Ig, po tej meji do Strojenovega grabna, nato po Strojenovem grabnu do zaselka Podblato in nato po katastrski meji med k. o. Pijava Gorica in k. o. Lanišče ter k. o. Vino in k. o. Lanišče do občinske meje. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 20. aprila 1980 od 6. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti in so vpisani v splošni volilni imenik. 4. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77). Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotavlja in razglaša rezultate referenduma za območje celotne krajevne skupnosti. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. 5. člen „ Izid referenduma se objavi enako kot razpis v Uradnem listu SRS. 6. člen Na referendumu glasujejo občani osebno in tajno, glasujejo z glasovnicami na katerih je naslednje besedilo: Na referendumu, dne 20. aprila 1980 se osebno izjavljam o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Škofljica v dve novi krajevni skupnosti, skladno s predlogom prostorskega preoblikovanja, ki je podan v 1. členu sklepa o razpisu referenduma. Glasujem ZA PROTI Občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo s predlogom o prostorskem preoblikovanju krajevne skupnosti oziroma z besedo »PROTI«, če se ne strinjajo s predlogom. 7. člen Stroškf za razpis in izvedbo referenduma bremene krajevno skupnost. \ 8. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave. St. 89/80 Škofljica, dne 10. marca 1980. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Škofljica Breda Pušnik 1. r. Ć49. Na podlagi 8. in 18. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in na podlagi 42. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 43. člena statuta krajevne skupnosti Trnovo, je skupščina krajevne skupnosti na svoji seji dne 26. februarja 1980 sprejela SKLEP 0 razpisu referenduma za preoblikovanje območja krajevne skupnosti Trnovo in ustanovitvi novih krajevnih skupnosti na tem območju 1. člen Na območju KS Trnovo se razpiše referendum o preoblikovanju območja krajevne skupnosti in ustanovitvi treh novih krajevnih skupnosti na tem območju. Novooblikovane krajevne skupnosti bi obsegale območja znotraj naslednjih mejnih črt: L Krajevna skupnost Trnovo — leva stran Cojzove ceste od Šentjakobskega mostu od Aškerčeve ceste, leva stran Aškerčeve ceste do Goruppve, leva stran Goru-Pove čez Gradaščico, po vzhodni strani nove (bodoče) Titove ceste do Malega grabna. Po levi strani Malega firabna do Ljubljanice in ob levem bregu Ljubljanice (občinska meja) do Sentjkobskega mostu oz. Cojzove ceste. 2. Krnj'evna skupnost Rakova Jelša — od levega brega Malega grabna po zahodni strani bodoče Titove ceste do Curnovca, prek Curnovca, nato po zahodni strani Poti v Rakovo Jelšo (ob zahodnem robu parcel 889, 1080/57 in 1080/55 vse k. o. Trnovsko predmestje) do severozahodnega roba parcele 1040 k. o. Trnovsko predmestje in nato po njenem zahodnem robu do Ljubljanice in -nkto po toku Ljubljanice (po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Barje in krajevno skupnostjo Krim-Rudnik) do občinske meje z občino Center (izliv Malega grabna v Ljubljanico) in po levem bregu Malega grabna do zahodne strani bodoče Titove ceste. 3. Krajevna skupnost Zeleni log — od Malega grabna po zahodni strani bodoče Titove ceste do Curnovca, prek Curnovca, nato po zahodni strani Poti v Rakovo Jelšo (ob zahodnem robu parcel 889, 1080/57 in 1080/55 vse k. o. Trnovsko predmestje, do severozahodnega roba parcele 1040 k. o. Trnovsko predmestje in nato,po njenem zahodnem robu do Ljubljanice po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Barje do obstoječe meje s krajevno skupnostjo Malči Belič na stičišču parcel 1100/2 in 1101/2 in po meji med njima do Poti v Rakovo Jelšo, prek te poti na zahodni rob parcele 1100/1 proti severu po zahodnem robu te parcele do jugovzhodnem vogalu parcele 1095 (vse parcele v k. o. Trnovsko predmestje), po vzhodnem robu te parcele do parcele 1082, po njenem zahodnem robu do parcele 1701/5 in po vzhodnem robu te parcele do parcele 579/1, po njenem zahodnem robu do severnega roba, zavija po severnem robu proti zahodu do stičišča z vzhodnim robom parcele 572, po njenem vzhodnem robu do Curtiovca, nato ca. 40 metrov proti zahodu in prek Curnovca na mejo med parcelama 576 in 580 in nato po tej meji proti severu do Ceste dveh cesarjev, na njen severni rob in po njem proti zahodu do meje med parcelama 551 in 556 in po tej meji proti severu do Malega grabna. Nato po Malem grabnu proti vzhodu do zahodne strani bodoče Titove ceste (most). 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 20. aprila 1980 od 6. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. 3. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti in so vpisani v splošni volilni imenik. 4. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77). Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotavlja in razglaša rezultate referenduma za območje celotne krajevne skupnosti. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. 5. člen v • Izid referenduma se objavi enako kot razpis v Uradnem listu SRS. 6. člen Na referendumu glasujejo občani osebno In tajno, glasujejo z glasovnicami na katerih je naslednje besedilo: Na referendumu, dne 20. aprila 1980 se osebno izjavljam o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Trnovo v tri nove krajevne skupnosti, skladno s pred- logom prostorskega preoblikovanja, ki je podan v 1. členu sklepa o razpisu referenduma. G-l a s u j e m ZA • ' PROTI Občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo s predlogom o prostorskem preoblikovanju krajevne skupnosti oziroma z besedo »PROTI«, če se ne strinjajo s predlogom. 7. člen Stroški za razpis in izvedbo referenduma bremene krajevno skupnost. 8. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave. St. 164/80 Ljubljana,'dne 26. februarja 1980. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Trnovo Julij Planinc 1. r. 650. Na podlagi 8. in 18. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in na podlagi 42. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 30. člena statuta krajevne skupnosti Vrhovci je skupščina krajevne skupnosti na svoji seji dne 18. marca 1980 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za preoblikovanje območja krajevne skupnosti Vrhovci in določitvi novih meja krajevne skupnosti 1. člen Na območju KS- Vrhovci se razpiše referendum o preoblikovanju območja krajevne skupnosti in določitvi novih meja krajevne skupnosti Vrhovci. Krajevna skupnost Obsega območje znotraj naslednjih mejnih črt: Krajevna skupnost Vrhovci — od tromeje med krajevno skupnostjo Vič, krajevno skupnostjo Kozarje in krajevno skupnostjo Vrhovci (nad Vidičevo ulico) po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Kozarje Malega Grabna, preko Malega grabna proti zahodu po katastrski meji med k. o. Vič in k. o. Dobrova do jugovzhodnih mej parcel 2018/1, 2017/3, 2017/2, med parcelama 2016/2 in 2024/5, in 2024/2 ter 2016/1 (vse p. v k. o. Dobrova) do severovzhodnega robu križišča južne in zahodne obvoznice, nato po severovzhodnem robu in po zahodnem robu zahodne obvoznice do novega mostu zahodne obvoznice čez Mali graben. Nato po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Kozarje (Mali graben) proti zahodu do meje s krajevno skupnostjo Dobrova. Po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Dobrova proti zahodu in nato proti severu do meje s krajevno skupnostjo Brdo. Po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Brdo proti vzhodu do meje s krajevno skupnostjo Vič in po obstoječi meji s krajevno skupnostjo Vič proti jugozahodu do trimeje med krajevno skupnostjo Vič, krajevno skupnostjo Kozarje in krajevno skupnostjo Vrhovci. 2. člen Referendum bo v nedeljo, 20. aprila 1980 od 6. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti. a. 3. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti in so vpisani v splošni volilni imenik. 4. člen Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/1977). Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotavlja in razglaša rezultate referenduma za območje celotne krajevne skupnosti. Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija krajevne skupnosti 5. člen Izid referenduma se objavi enako kot razpis v Uradnem listu SR Slovenije. 6. člen Na referendumu glasujejo občani osebno in tajno, glasujejo z glasovalnicami na katerih je naslednje besedilo: Na referendumu, dne 20. aprila 1980 se osebno izjavljam o preoblikovanju območja krajevne skupnosti Vrhovci, skladno s predlogom prostorskega preoblikovanja, ki je podan v 1. členu sklepa o razpisu referenduma. Glasuj em ZA PROTI Občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo s predlogom o prostorskem preoblikovanju krajevne skupnosti oziroma z besedo »PROTI«, če se ne strinjajo e predlogom. 7. člen Stroški za razpis in izvedbo referenduma bremene krajevno skupnost. 8. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave. St. 127/80 Ljubljana, dne 18. marca 1980. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Vrhovci Jože Pcfernel 1. r. LOGATEC 651. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1980 sprejela ) ODLOK o proračunu občine Logatec za leto 1980 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 2. člen Sredstva rezerve se oblikujejo v višini 1 %> od vseh doseženih prihodkov razen od prenesenih sredstev iz prejšnjega leta. 3. člen Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna se delijo uporabnikom praviloma po dvanajstinah za tekoči mesec, oziroma v okviru doseženih prihodkov proračuna. 4. člen Vsi porabniki proračunskih sredstev morajo organizirati opravljanje nalog iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim določene v tem proračunu. Porabniki ne morejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1980 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti dogovorjene ali določene z odlokom aU drugim aktom občinske skupščine. 5. člen Vsi porabniki sredstev občinskega proračuna razpolagajo s sredstvi samostojno v skladu z zakonom. Lastni prihodki, ki jih bodo upravni organi ustvarili^ z lastno dejavnostjo ali z opravljanjem del po pogodbah, so prihodki proračuna občine Logatec za leto 1980. 6. člen Za pravilno in zakonito uporabo sredstev proračuna in sredstev pridobljenih za delo upravnih organov Skupščine občine Logatec sta odgovorna predsednik izvršnega sveta kot odredbodajalec, ali drug član izvršnega sveta, ki ga za to pooblasti in računovodja. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 300.000 din za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin po določbah 1. točke 39. člena zakona o financiranju 'šplošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 8. člen Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje nadzor finančnega in materialnega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna pri čemer so mu uporabniki sredstev občinskega proračuna dolžni pošiljati svoje finančne načrte, zaključne račune in druga poročila o uporabi proračunskih sredstev. O ugotovitvah je dolžan poročati Izvršnemu svetu Skupščine občine Logatec. 9. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta vsebovani v bijanci občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 10. člen Ta odlok začne vej j ati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. » St. 010-2/80-3 Logatec, dne 31. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. }, r. din 24.940.000 24.690.000 250.000 Pregled in splošni razpored prihodkov proračuna občine Logatec za leto 1980 Vrsta prih. Prihodki Skupaj din St. glavnega Odhodki namena Skupaj din 1 Davek na dohodek in davek iz oseb- 01 Dejavnost organov družbehopolitič- nega dohodka 10,447.000 nih skupnosti 15,475.000 2 Prometni davek, davek na premo- 02 Ljudska obramba 2,450.000 žen j e in na dohodek Od premoženja 10,478.334 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- 3 Takse 1,030.000 nizacij 1,742.000 4 Prihodki po posebnih predpisih 320.000 04 Negospodarske investicije 1,788.500 6 Prihodki upravnih organov in drugi 08 Socialno skrbstvo 1,356.000 prihodki 617.000 09 Zdravstveno varstvo 20.000 6 Prenesena sredstva 2,047.666 10 Komunalna dejavnost / 45.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,053.000 16 Intervencije v gospodarstvu 508.500 18 Vezana in izločena sredstva 500.000 Skupaj prihodki 24,940.000 Skupaj odhodki 24,940.000 652. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/85, 7/70 in 7/72), ter 133 č'ena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, žt. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah N 1. člen V 3. členu odloka o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št.- 4/70 in 16/74) se znesek 2,50 dinarjev nadomesti z zneskom 10 dinarjev. 2, člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 010-6/80 Logatec, dne 31. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. SEVNICA 653. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 201. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na svoji 34. seji dne 3. aprila 1980 sprejel SKLEP o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najvišjih ravni cen I Sklep o določitvi naj višjih ravni cen (Uradni list SRS, št. 27/79) preneha veljati. II Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-18/79-3 Sevni9a, dne 3. aprila 1980. Predsednik e Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica Franc Ogorevc 1. r. 654. Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu ter drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter statuta krajevne skupnosti Primož na zboru delovnih ljudi in občanov na predlog sveta krajevne skupnosti dne 16. februarja 1980 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Primož L člen Za območjd krajevne skupnosti Primož se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za: — sofinanciranje pri gradnji in rekonstrukciji krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Primož, — sofinanciranje pri gradnji telefona Primož 2. člen Samoprispevek bo uveden za dobo pet let in sicer od prvega junija 1980 do 31. maja 1985. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Primež 3. člen Za uresničitev teh nalog iz 1. člena tega sklepa po prvotnih x izračunih znaša skupna vrednost naložb 500.000 din. 4. člen Samoprispevek bodo plačevali zavezanci:, — po stopnji 1,5 Vo od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja vključno z nagradami in dopolnilnim delom, ter delom na domu, — po stopnji 1,5 % ki imajo dohodke iz obrti in drugih gospodarskih dejavnosti intelektualnih storitev od davčnih osnov, — po stopnji 1,5 %> vsi upokojenci, — po stopnji 1,5% delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti. 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od osnov iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku, samoprispevek ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki njihov osebni mesečni dohodek ne presega 2000 din, in z občani, katerih katastrski dohodek ne presega 1000 dinarjev na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir za preživljanje. 6. člen Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani vpisani v volilni imenik ter zaposleni občani, stari več kot 15 let. 7. člen Referendum bo v nedeljo 27. aprila 1980 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih izvedenega volilnega organa — komisije KS Primož. Za postopek glasovanja na referendumu pa se uporablja zakon o volitvah. 8. člen Na referendumu glasujejo volilci neposredno In tajno z glasovnico, na kateri je besedilo: Krajevna skupnost Primož glasovnica Na referendumu dne 27. aprila 1980 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let — to je od 1. 6. 1980 do 31. 5. 1985 za območje krajevne skupnosti Primož. Za sofinanciranje pri rekonstrukciji cest krajevne skupnosti in gradnji telefona. glasujem ZA PROTI (pečat) Tisti, ki glasuje izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja za uvedbo samoprispevka, oziroma »proti«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 9. člen Sredstva se bodo koristila po programu tega sklepa. Zato skrbi posebni odbor pri svetu krajevne skupnosti Primož. Nadzor nad trošenjem sredstev bo izvajal svet KS Primož. Pravilnost obračunavanja samoprispevka pri izplačilih osebnih dohodkov kontrolira SDK in občinska davčna uprava. 10. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Primož. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Primož, dne 28. marta 1980. Predsednik sveta krajevne skupnosti Primož Ivan Vintar 1. r. 655. Na podlagi prvega odstavka 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ter 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) je Skupščina krajevne skupnosti Krmelj dne 25. marca 1930 sprejela po določbi 17. člena statuta KS Krmelj SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti KrmeU 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje športnega objekta v Krmelju. 2. člen Referendum bo v nedeljo dne 27. aprila 1980. 3. člen S samoprispevkom naj bi se zbralo v navedenem obdobju 700.000 dinarjev, medtem ko je predračunska vrednost objekta po cenah iz februarja 1980 14,440.000 din. 4. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. junija 1980 do 31. maja 1985. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od osnov po prvem odstavku 10. člena zakona o samoprispevku. Samoprispevek se ne plačuje od regresa za■ letni dopust. Ne plačujejo pa ga tudi: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja in pokojnine, ki ne presega vsakokratnega določenega zajamčenega osebnega dohodka v SR Sloveniji; 2. kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 1.500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, 3. kmetje za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se prostitev nanaša; 4. delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma Intelektualno storitev za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih. 7. člen Samoprispevka so lahko na posebno zahtevo oproščeni delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, če preživljajo tri ali več oseb v skupnem gospodinjstvu in so te osebe brez vsakršnih dohodkov ter občani od pokojnin, če preživljajo eno ali več oseb, če te nimajo lastnih dohodkov. O zahtevah delovnih ljudi in občanov iz prejšnjega odstavka tega člena bo odločal poseben odbor po posebnem pravilniku, ki ga sprejme ta odbor. 8. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na žiro računu KS Krmelj 51610-645-50176. 9. člen Referendum vodi volilna komisija KS. 10. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Krmelj glasovnica Na referendumu dne 27. aprila 1980 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let to je od 1. 6. 1980 do 31. 5. 1985 na območju krajevne skupnosti Krmelj za sofinanciranje izgradnje športnega objekta 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in ob-čani, Id stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Krmelj po stopnji 0,5 °/o od naslednjih osnov: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, ali na podlagi pogodbe o delu oziroma če prejemajo nadomestila osebnega dohodka od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine; 2. upokojenci od pokojnin, 3. delovni ljudje in občani od dohodka iz kmetij-ske dejavnosti od katastrskega dohodka; 4. delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic, in od intelektualnih storitev od osnove, od katere se odmerjajo davki in prispevki. glasujem ZA PROTI (pečat) Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 11. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Krmelj. 12. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Krmelj, dne 1. aprila 1980. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Krmelj Rudi Prosenik 1. r. * SEŽANA \ 656. Na podlagi 24. c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter 155. in 159. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78 in 30/79) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, na podlagi stališča družbenopolitičnenga zbora, sprejetega dne 24. marca 1980 dne 24. marca 1980 sprejela ODLOK o določitvi prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Sežana za leto 1980 1. člen Organizacije združenega dela in poslovne enote s področja gospodarstva, ki imajo sedež matične organizacije združenega dela v občini ali zunaj občine Se-žena ter občani na območju občine Sežana, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, ki niso pristopili k aneksu k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe za obdobje 1976—1980, združujejo sredstva zd te namene po stopnji 1 °/o od osnove osebnih dohodkov iz dohodka mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov. . 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnih objavah in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. St. 420-6/78-3 Sežana, dne 24. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Sežana Boris Bernetlč 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 657. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na osnovi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 27. marca 1980 in seji družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1980 1. člen Skupni prihodki proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1980 znašajo 58,382.732 din od tega: — razporejeni dohodki — tekoča rezerva (nerazporejeni prihodki) 2. člen V rezervni sklad proračuna se vlaga 1 °/o od tekočih dohodkov proračuna, kar za leto 1980 znaša 600.000 din. 3. člen Za izvrševanje proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1980 je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: »izvršni svet«). Izvršni svet sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so V proračunu razporejena za posebne namene v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. Izvršni svet skrbi, da se med letom delijo dohodki v skladu z njihovo realizacijo. 4. člen V kolikor bo pritekanje proračunskih prihodkov zaostajalo za načrtovano dinamiko zaradi nedokončno usklajenega obsega dopolnilnih sredstev za leto 1980, bo izvršni svet zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno zmanjševal zneske po posebnem delu proračuna za leto 1980. 5. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim porabnikom: — upravnim in drugim organom (državni organi) — družbenopolitičnim organizacijam in društvom — krajevnim skupnostim Sredstva za redno dejavnost po prejšnjem odstavku se nakazujejo mesečno za nazaj 6. člen Državni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog s svojega delovnega področja v mejah sredstev dodeljenih iz proračuna občine. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki presegajo zneske določene za leto 1980. ' * 7. člen Za proračun pristojni organ občine Šentjur pri Celju tekoče spremlja gibanje prihodkov in izdatkov proračuna in o tem obvešča tekoče Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju. 8. člen Izvršni svet se pooblašča, da do’oča uporabo sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do višine 500.000 din. O uporabi sredstev rezerve za namene iz 2. točke, 39. člena zakona o financiranju odloča izvršni svet. 9. člen Sredstva/ ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v obdobju janva-—marec 1980 dana posameznim uporabnikom oziroma porab- din 57,782.732 600.000 Ijena za posamezne namene se poračunajo v smislu določb tega odloka. 10. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodr-kov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1980 sta sestavni del tega odloka. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. St. 400-2/80-1 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. Pregled prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1980 Vrsta prihodkov Znesek din Vrsta odhodkov Znesek din 1 Davki in OD na dohodek 16,120.000 01 Dejavnost organov družbenopoli- 2 Prometni davek, davek na premože- tične skupnosti 29,743.052 nje in davek na dohodke od premo- 02 Ljudska obramba 2,976.154 ženja 11,740.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih or ga- 3 Takse 3,060.000 nizacij in društev 2,567.117 4 Dohodki po posebnih predpisih 1,400.000 04 Negospodarske investicije 10,121.604 5 Dopolnilna sredstva 25,542.732 08 Socialno skrbstvo 7,313.460 6 Dohodki upravnih organov 520.000 09 Zdravstveno varstvo 146.010 10 Komunalna dejavnost — urbanizem 2,567.605 16 Intervencije v gospodarstvu 1,786.730 17 Tekoča proračunska rezerva 561.000 18 Vezana izločena sredstva rezerv 600.000 Skupaj 58,382.732 Skupaj 58,382.732 Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske praviče in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1980 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju stanovanjske soseske Nova vas 1. člen S tem odlokom se določijo pogoji prenehanja last«, ninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko sosesko Nova vas v sklopu zazidalnega načrta naselja občine Šentjur pri Celju. 2. člen Meja zemljiških kompleksov za stanovanjsko izgradnjo Nova vas je razvidna iz sprejetega zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, 140/73. 3. člen Znotraj opisanih mej ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiško-knjižnimi in katastrskimi podatki v k. o. Ttatna in sicer: Stanovanjska soseska Nova vas — k. o. Tratna S« Pare. št. Kultura h Izmera Dosedanji lastnik 108 149/1 pašnik 4 1795 Plavštajner Stane in Franc, Nova vas 36 ti ■S Om Perc. št. Kultura 1 Izmera Dosedanji lastnik 149/2 pašnik 4 367 149/3 pašnik 4 153 150/1 njiva 4 354 150/3 njiva 4 996 150/4 njiva 4 876 150/5 .njiva 4 951 150/6 njiva 4 707 150/7 njiva 4 340 151/1 sadovnjak 3 385 151/2 sadovnjak 3 340 151/3 sadovnjak 3 785 151/4 njiva 4 57 151/4 sadovnjak 3 653 151/5 sadovnjak 3 546 151/6 njiva 4 625 151/6 sadovnjak 3 559 151/7 sadovnjak 3 647 151/8 sadovnjak 3 222 151/9 sadovnjak 3 368 151/10 sadovnjak 3 334 314 stan. hiša 0 126 123 160/1 travnik 4 3918 Grobin Franc in Angela, Nova vas 35 161/2 njiva 4 1840 161/10 travnik 4 71 161/10 njiva 4 93 620 161/3 njiva 4 948 Križnik Anton in Nedeljka, Breskova 42, p. Trbovlje - ti 45 stavbno zemljišče 710 266 175/1 sadovnjak 5 433 Urleb Franc in Marija, Nova vas 31 175/2 njiva 5 58 175/2 travnik 5 1146 175-3 njiva 5 301 304 stavbno zemlj išče 236 « 125 172/2 njiva 4 556 Cepin Alojz in Matilda, Nova vas 48 172/4 travnik 5 2249 510 172/3 travnik 4 918 Zupančič Slavica, Štore 75 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena tega odloka ter pridobi pravico uporabe občina Šentjur pri Celju. 5. člen Zazidalni načrti so na vpogled pri oddelku za občo upravo Skupščine občine Šentjur pri Celju. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 455-14/80-1 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. 659. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 2. členu uredbe o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez In zeleni bor (Uradni list SRS, št. 4-213/78) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1980 sprejela ODLOK o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor 4. člen Zračna razdalja med rastlinami ribeza (Ribes spp.) in rastlinami zelenega bora (Pinus strobus) mora biti najmanj 2 km. 5. člen Rastline zelenega bora, ki so okužene z ribezovo rjo oziroma mehurjevko zelenega bora (Cronartium ribicola Fisch; in so na območju, ki je dovoljeno le za gojitev ribeza, je treba posekati. Drevesa je treba obdelati, lubje, veje in sadike pa sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena. Rastline ribeza, ki so okužene z ribezovo rjo in so na območju, ki je določeno le za saditev zelenega bora, je treba izkopati in sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Uradni vestnik, št. 14-174/68). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-47/80-1 Šentjur pri Celju, dne 27. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika I. r. VRHNIKA 660. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 193. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79), je Skupščina občine Vrhnika na 21. seji zbora združenega dela dne 26. marca 1980, na 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1980 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1979 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1979 katerega sestavni del jc tudi zaključni račun sredstev rezerv. 1. člen S tem odlokom se določijo območja, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in območja, na katerih se lahko sadi zeleni bor. 2. člen Ribez se lahko goji samo v naslednjih katastrskih občinah: Goričica, Kameno, Ritnik, Ponikva, Slivnica, Lopaca, Presečno, Straška gorca in Šentjur pri Celju. 3. člen Zeleni bor je dovoljeno saditi v vseh katastrskih občinah in v vseh vaseh, razen v katastrskih občinah navedenih v 2. členu tega odloka. 2. člen Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1979 so naslednji I. proračun: din — prihodki 46,213.790,40 — odhodki 42,549.035,75 — presežek prihodkov nad odhodki 3,664.754,65 II. Sredstva rezerve: — prihodki s prenesenimi sredstvi iz preteklih let 1,255.301,95 — odhodki — presežek prihodkov nad odhodki 1,255.301,95 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki proračuna v višini 3,664.754,65 se po zaključnem računu razporedi za naslednje namene: I. 1. za pospeševanje kmetijstva za regresiranje umetnih gnojil in krmil v višini 2. Za obveznosti proračuna do sklada za gradnjo šolskih in VV objektov II. Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v višini 1,255.301,95 dinarjev se prenese v sredstva rezerv proračuna za leto 1980. 4. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/11-400-1/79 Vrhnika, dne 26. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r. 661. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 195. člena, statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na 21. seji zbora združenega dela dne 26. marca 1980, na 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 in 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1980 sprejela ODLOK o proračunu občine Vrhnika za leto 1980 1. člen Lastni prihodki proračuna občine Vrhnika za leto 1880 znašajo 46,500.000 din «He — razporejeni prihodki 49,005.000 — tekoča proračunska rezerva 495.000 2. člen V sredstva rezerv se v letu 1980 izloča 1 odstotek skupnih tekočih prihodkov občine Vrhnika, vplačujejo pa se mesečno na poseben žiro račun sredstev rezerv pri Skupščini občine Vrhnika. 3. člen Državni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati opravljanje zadev in nalog Iz svojega Področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem Proračunom. Porabniki ne smejo m račun občinskega proraču-.na Prevzeti obveznosti, ki presegalo znesk°. določene '7' 'c*° razen, če se s posebnim aktom ne določi drugače. 4. člen Upravni organi in drugi uporabniki v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Lastni prihodki, ki jih bodo upravni organi ustvarili z lastno dejavnostjo ali z opravljanjem dela po pogodbah, so dohodek proračuna občine Vrhnika za leto 1980. 5. člen Za smotrno in zakonito uporabo sredstev proračuna Skupščine občine Vrhnika sta odgovorna predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika kot odredbodajalec ali drug član izvršnega sveta, ki ga ta za to pooblasti in vodja proračuna, za smotrno in zakonito uporabo sredstev, ki so v proračunu odobrena upravnim organom, pa predstojniki organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec in vodja računovodstva. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 250.000 din za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin (I. točka 39. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih). 7. člen « Za proračun pristojni občinski upravni organ iz-vrščuje nadzor finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja upravnih organov občinskega proračuna in po potrebi predlaga izvršnemu svetu skupščine občine sprejem morebitnih ukrepov. Prav tako organ iz 1. točke tega člena ugotavlja, kako upravni organi, ki s? financirajo iz proračuna, izvršujejo dogovorjena merila o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter s tem seznanja izvršni svet skupščine občine. 8. člen Kadar prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, lahko izvršni svet omeji porabo, za Izplačilo osebnih dohodkov pa začasno uporabi sredstva rezerv. 9. člen Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov sta sestavni del tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. St. 3/11-400-1/80 Vrhnika, dne 26. marca 1860. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 662. Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67. 27/72 in 8/78) in 202 člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dola dne 13. februarja 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela din 600.000,00 3,064.754,65 ODLOK o spremembi odloka o urbanističnih redih v občini Vrhnika 1. člen Spremeni se odlok o urbanističnih redih v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 13/68) tako, da se 5. člen odloka glasi: »Za graditev družinskih stanovanjskih hiš, kmečkih gospodarskih poslopij in drugih poslopij v naseljih in zaselkih, ki se urejajo z urbanističnimi redi, je potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Določilo iz prejšnjega odstavka ne velja za objekte, za katere je z odlokom o določitvi gradbenih objektov, ki se štejejo za pomožne prostore (Uradni list SRS, št. 33/67), potrebna le priglasitev del.« 2. člen Ta odlok o spremembi odloka o urbanističnih redih v občini Vrhnika začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-010-08/68-80 Vrhnika, dne 26. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 663. Na podlagi 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o ureditvi plakatiranja na območju občine Vrhnika l’ člen S tem odlokom se ureja lepljenje in nameščanje plakatov, oglasov in podobnih objav na območju občine Vrhnika. > 2. člen Lepljenje in nameščanje plakatov, oglasov in podobnih objav (v nadaljnjem besedilu: plakati), je dovoljeno samo na mestih, M so zato določena. 3. člen Mesta za lepljenje in nameščanje plakatov določi upravni organ Skupščine občine Vrhnika, ki je pristojen za komunalne zadeve, v soglasju s krajevnimi skupnostmi. Delovne in druge organizacije ter društva imajo lahko svoje oglasne table, ki morajo biti urejene in postavljene v soglasju z organom iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Nameščanje plakatov opravlja proti plačilu naročnika Komunalno podjetje Vrhnika. Lastniki oglasnih tabel iz drugega odstavka 3. člena tega odloka lahko plakate nameščajo sami. y 5. člen Plakati se smejo lepiti samo na reklamne in oglasne table, ki so določene za plakatiranje. Uporabniki oziroma lastniki morajo naprave za plakatiranje redno vzdrževati. Izjemno je plakate in obvestila, ki so splošnega družbenega pomena možno nameščati tudi v izložbena okna. 6. člen Delovne in druge organizacije iz 4. člena so dolžne vse raztrgane in onesnažene plakate takoj odstraniti ali prelepiti. Plakati, ki oglašajo prireditve, se lahko po končani prireditvi prekrijejo z drugimi. 1 čleh Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor lepi ali namešča plakate na mesto, ki ni zato določeno, 2. kdor lepi ali namešča plakate, pa nima zato pooblastila, 3. uporabniki ali lastnik, ki naprav za plakatiranje redno ne vzdržuje, 4. kdor je pooblaščen za lepljenje in nameščanje plakatov, pa raztrganih in onesnaženih plakatov takoj ne odstrani ali prelepi. Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 300 din. 8. člen Predlog za upravno-ka zenski postopek za prekrške po tem odloku lahko dajo za komunalne zadeve pristojni upravni organ, inšpekcijski organi, komunalni redar, postaja milice in odškodovane!. Občani, delovne, družbene in druge organizacije lahko opozorijo na določene kršitve komunalnega redarja ali postajo milice. Ti organi morajo ugotoviti kršitev in storilca ter po proučitvi odločiti o tem, kako bodo ukrepali, vedno pa o svojih ukrepih obvestiti tistega, ki jih je opozoril. 9. člen Komunalni redar lahko takoj na mestu izterja denarno kazen 300 din od občana, ki poškoduje nalepljen plakat, kadar rok objave prireditve še ni potekel. 10. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok preneha veljati odlok o ureditvi plakatiranja na Vrhniki (Uradni list SRS, št. 15/73). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-010-025/79 Vrhnika, dne 26. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 664. Na podlagi 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o izobešanju zastav v občini Vrhnika 1. člen Organizacije združenega dela, hišni sveti, lastniki oziroma upravitelji zgradb na območju občine Vrhnika, so dolžni na dan državnih, republiških in občinskega praznika, ob posebnih prilikah, pa tudi na splošen poziv pristojnega organa, izobesiti državne in republiške zastave. Ob dnevih splošne žalosti ali na poseben poziv pristojnega organa, je treba izobesiti žalne zastave ali državne oziroma republiške zastave na pol droga. 2. člen Splošni poziv, ki se nanaša na posebne prilike iz 1. člena tega odloka, mora pristojni organ objaviti prek sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način. 3. člen Zastave, ki se izobešajo morajo ustrezati ustavnim določilom. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. 4. člen Na vsaki stanovanjski ali poslovni zgradbi mora biti v smislu določil tega odloka izobešena najmanj ena zastava. 5. člen Za izobešanje zastav je potrebno na zgradbah urediti vtična mesta (konzole), le na stolpnicah in posebno visokih zgradbah z ravno streho se zastave lahko izobesijo na jamborih. Vtičnice (konzole) in jambori za izobešanje zastav morajo biti nameščeni do 31. decembra 1980, na novih zgradbah na pred vselitvijo oziroma uporabo. 6. člen Državne, republiške in družbene zastave, ki se izobešajo, ne smejo biti raztrgane, umazane, obledele ali sicer neprimerne. 7. člen Zastave je treba izobesiti na dan pred praznikom, odstraniti pa najmanj v 24 urah, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene, hkrati je treba odstraniti morebitne transparente in druge priložnostne okraske. 8. člen Izobešanje zastav na javnih prometnih površinah opravlja zato pooblaščena delovna organizacija. 9. člen Zastave tujih držav se izobesijo le na poseben po-ziv pristojnega organa. Ta organ je tudi dolžan preskrbeti zastave, ki naj se izobesijo. 10. člen Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje 7:3 prekršek organizacija združenega dela (pravna oseba) — če ne preskrbi, da se ob državnih, republiških ‘di občinskem prazniku ali ob posebnih priložnostih izobešane zasteve v smislu določil tega odloka, — če v roku, ki ga določa ta odlok ne poskrbi za namestitev vtičnih mest (konzol) za izobešanje zastav. Z denarno kazn'lo do 300 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba nravne osebe ali hišnega sveta ozi-'-omo 'meznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka te8a Člena. 11. člen Izobešanje neustreznih zastav, nepravočasna odstranitev ter izobešanje zastav tujih držav brez poziva pristojnega organa se kaznuje po določilih zakona o prekrških zoper javni red in mir. I 12. člen Komunalni redar in delavci milice lahko takoj na mestu izterjajo denarno kazen za prekrške, ki jih določa 11. člen tega odloka, v višini 100 din. 13. člen Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja občinski upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve. 14. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok preneha veljati odlok o izobešanju zastav v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 15/73). I 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 1/1-010-25/79 Vrhnika, dne 26. ryirca 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. ZALEG 665. Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78 in 34/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1980 sprejela ODLOK o proračunu občine Žalec *a leto 1980 1. člen S proračunom občine Žalec za leto 1980 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Žalec v letu 1980. 2. člen Skupni prihodki občinskega din proračuna znašajo 92,000.000 od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 91,353.000 — za razporeditev v.tekočo proračunsko rezervo . 647.000 Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta y bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1 % izloča v sredstva rezerve občine Žalec. t 4. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Žalec ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Skupščino občine Žalec in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prvega odstavka tega člena mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 6. člen * Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in za posebne namene občinskih organov v skladu z nalogami posameznih občinskih organov. Ce se med letom ugotovi, da sredstva razporejena za posebne namene ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 7. člen Če se med letom ustanovi nov občinski upravni organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet. Če se med letom odpravi občinski upravni organ ali drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se neporabljena sredstva prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. 8. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka. Upravni organi in drugi organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. 1 Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe. 9. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o uporabi sredstev rezervnega sklada občine do višine 500.000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78); — o zagotovitvi sredstev razporejenih v proračunu za nove namestitve med letom; — o uporabi redne proračunske rezerve za premalo predvidene oziroma nepredvidene izdatke proračuna; — o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev organov in njihovih delovnih skupnosti ter drugih uporabnikov občinskega proračuna v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem deju, upoštevaje dosežene rezultate pri delu. 10. člen Nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem uporabnikov sredstev občinskega proračuna opravlja služba občinske skupščine pristojna za računovodske zadeve. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. Št. 400-1/80-3 Žalec, dne 27. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 666. Skupščina občine Žalec je na podlagi 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 39/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78 in 34/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1980 sprejela ODLOK o občinskih blagovnih rezervah I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja programiranje, oblikovanje, financiranje, uporabo, obnavljanje in poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjene za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela na območju občine Žalec v primeru izrednih razmer. 2. člen Za blago osnovne preskrbe po tem odloku se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje občanov ter osnovne surovine in reprodukcijski material. Za izredne razmere po tem odloku se štejejo vojna, čas neposredne vojne nevarnosti, naravne nesreče večjega obsega in večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe. II. PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV 3. člen Oblikovanje, uporaba in razmestitev občinskih blagovnih rezerv se določi s programom. . Program občinskih blagovnih rezerv je treba sprejeti za letno in srednjeročno obdobje v skladu z politiko, ki je začrtana z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju in družbenim planom občine Žalec. Letni program občinskih blagovnih rezerv je treba sprejeti istočasno z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju oziroma z občinskim proračunom. 4. člen Program občinskih blagovnih rezerv določa vrsto, količino in vrednost blaga, ki naj se hrani za občinske blagovne rezerve, sredstva potrebna za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, rok za oblikovanje rezerv, teritorialno razmestitev in način ter roke njihovega obnavljanja kot tudi načrt gradnje skladišč za občinske blagovne rezerve, ki zajema sredstva za gradnjo in vzdrževanje teh skladišč., Teritorialna razmestitev občinskih blagovnih rezerv mora biti v skladu s potrebami ljudske obrambe. 5. člen Program občinskih blagovnih rezerv sprejema izvršni svet občinske skupščine na predlog upravnega organa za gospodarstvo. Preden upravni organ za gospodarstvo predloži predlog programa iz prejšnjega odstavka izvršnemu svetu občinske skupščine, poda o njem svoje mnenje svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. III. UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI 6. člen O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe izvršni svet občinske skupščine na predlog upravnega organa za gospodarstvo. 7. člen Izvršni svet občinske skkupščine z odredijo o uporabi občinskih blagovnih rezerv določi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv. 8. člen Občinske blagovne rezerve je treba vzdrževati in jih od časa do časa obnoviti, odvisno od vrste in narave blaga ter roka trajanja. Pri obnovi občinskih blagovnih rezerv je treba zagotoviti enako vrsto, količino in kakovost blaga. 9. člen Skladiščenje in hrambo občinskih blagovnih rezerv ®e prepusti s posebno pogodbo organizaciji združenega nela s področja proizvodnje, trgovine ali preskrbe. 10. člen Organizaciji, ki ji je bilo blago iz občinskih blagovah rezerv prepuščeno po pogodbi v skladiščenje in rambo, ne sme brez soglasja izvršnega sveta občin-ske skupščine tega blaga odtujiti, uporabljati in ne spreminjati namena ali ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo, kako drugače z njim razpologati. 11. člen Upravni organ za gospodarstvo opravlja v zvezi z občinskimi blagovnimi rezervami ter glede izgradnje skladišč za upravljanje in hrambo teh rezerv naslednje zadeve: — pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv; — pripravlja pogodbe za skladiščenje, hrambo in obnavljanje blaga iz občinskih blagovnih rezerv; — vodi količinsko in vrednostno evidenco o občinskih blagovnih rezervah; — opravlja druga opravila v zvezi z upravljanjem z občinskimi blagovnimi rezervami, za katere je pristojen po tem odloku in drugih predpisih. 12. člen Organizacija združenega dela s področja proizvodnje, trgovine in preskrbe, s katero je sklenjena pogodba o nabavi, skladiščenju in obnavljanju blaga za občinske blagovne rezerve, opravlja naslednje naloge: — nabavlja blago za občinske blagovne rezerve; — razmešča in hrani občinske blagovne rezerve ter skrbi za njihovo obnavljanje; — vodi količinsko in vrednostno evidenco o blagu; — organizira in vodi izgradnjo skladišč na podlagi programa občinskih blagovnih rezerv ter skrbi za vzdrževanje skladišč; — opravlja druge naloge iz pogodbe. 13. člen Nadzor nad skladiščenjem, hrambo, obnavljanjem in načinom uporabe blaga občinskih blagovnih rezerv, opravlja za blagovni promet pristojna inšpekcijska služba občinske skupščine. IV. FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV 14. člen Viri sredstev za nabavljanje blaga in gradnjo skladišč za občinske blagovne rezerve so: 1. sredstva, ki jih za te namene zagotovi občinska skupščina iz sredstev splošne porabe samo za nabavo blaga; 2. sredstva, pridobljena s krediti; 3. druga namensko združena sredstva. 15. člen Oblikovanje sredstev za nabavo blaga za občinske blagovne rezerve in sredstva za graditev skladišč za občinske blagovne rezerve, določi finančni načrt, katerega pripravi upravni organ za gospodarstvo za obdobje enega leta. V. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Z denarno kaznijo od 20.000 din do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, s katero je bila sklenjena pogodba o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če blago brez dovoljenja izvršnega sveta občinske skupščine odtuji ali porabi, spremeni njegov namen ali ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo. Z denarno kaznijo od 2.000 do 3.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela iz prvega odstavka tega člena. VI. KONČNA DOLOČBA 17. člen \ Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 330-1/80-3 Žalec, dne 27. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 667. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78 in 34/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1980 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za Zabukovico 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za Zabukovico. 2. člen Območje zazidalnega načrta je prostorsko opredeljeno na tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec pod št. 18-45/79 v juliju 1979 in ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Vsi objekti in naprave na območju, za katerega se sprejme zazidalni načrt za Zabukovico, morajo biti grajeni v skladu z zazidalnim načrtom in pravilnikom za izvajanje zazidalnega načrta. Območje je namenjeno za družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo. 4. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta v smislu določil 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) dovoljuje izvršni svet občinske skupščine. 5. člen Zazidalni načrt je na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ali skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urbanizem,, geodetski upravi Skupščine občine Žalec in Zavodu za načrtovanje Žalec. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični inšpektor Skupščine občine Žalec. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-13/79-6/6 Žalec, dne 27. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl, kmet. inž. 1, r. 668. Skupščina občine Žalec je na podlagi 210., 316. in 317. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78 in 34/79) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih Skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah statuta občine Žalec 1. člen 273. člen statuta občine Žalec (Uradni list SRS, Št. 19/78 in 34/79) se spremeni tako, da se glasi: »Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe, izvršujejo v mejah določenih pristojnosti občinska skupščina, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršni svet, upravni organ za ljudsko obrambo, drugi' upravni organi, štab za teritorialno obrambo in štab za civilno zaščito, med vojno pa tudi predsedstvo občinske skupščine.« 2. člen Za 274. členom se dodata nova člena, ki se glasita: »274. a člen Zaradi uresničevanja vodilne vloge Zveze komunistov in doslednega izvajanja politike pri organiziranju in razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, spremljanja in ocenjevanja varnostnih in obrambnih razmer ter usmerjanja in vodenja vseh dejavnikov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, usmerjanja izdelave in usklajevanja varnostnih in obrambnih načrtov, aktiviranja in koordiniranja 'obrambno zaščitnih ukrepov in aktivnosti ter uresničevanja enotnosti obrambno zaščitnega mehanizma V akciji, se v občini ustanovi komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.« i »274. b člen Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje občinska skupščina na predlog komiteja Občinske konlerence Zveze komunistov. Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sprejme in ocenjuje politično-varnostne in obrambne razmere na območju občine in na tej podlagi usmerja, usklajuje in zagotavlja idejno in akcijsko enotnost vseh subjektov obrambe in družbene samozaščite.« 3. člen Prvi odstavek 278. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za izvajanje priprav na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se v krajevnih skupnostih ter temeljnih organizacijah združenega dela ustanovijo komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.« Imenovanje ter pristojnosti komitejev se določijo v statutu ali drugem splošnem aktu krajevne skupnosti, oziroma organizacije združenega dela. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-2/77 Žalec, dne 27. marca 1080. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. ini. 1. r. 669. Skupščina občine Žalec je na podlagi 75. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77), 167. in 171. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 17/78 in 34/79) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec 1. člen I. člen odloka o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec (Uradni list SRS, št. 5/78) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Za zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec se oblikujejo delegacije v naslednjih krajevnih skupnostih na območju občine Žalec: 1. krajevni skupnosti Andraž 2. krajevni skupnosti Braslovče 3. krajevni skupnosti Galicija 4. krajevni skupnosti Gomilsko 5. krajevni skupnosti Gotovlje 6. krajevni skupnosti Griže 7. krajevni skupnosti Letuš 8. krajevni skupnosti Liboje 9. krajevni skupnosti Petrovče 10. krajevni skupnosti Polzela II. krajevni skupnosti Ponikva 12. krajevni skupnosti Prebold 13. krajevni skupnosti Šempeter v Savinjski dolini 14. krajevni skupnosti Sešče 15. krajevni skupnosti Tabor 16. krajevni skupnosti Trnava 17. krajevni skupnosti Vinska gora 18. krajevni skupnosti Vransko 19. krajevni skupnosti Vrbje 20. krajevni skupnosti Žalec. 2. člen 3. člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Delegacija krajevne skupnosti Andraž, krajevne skupnosti Galicija, krajevne skupnosti Gomilsko, krajevne skupnosti Gotovlje, krajevne skupnosti Letuš, krajevne skupnosti Liboje, krajevne skupnosti Ponikva, krajevne skupnosti Šešče, krajevne skupnosti Tabor, krajevne skupnosti Trnava, krajevne skupnosti Vinska gora in krajevne skupnosti Vrbje, delegira na zasedanje z°ora krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec enega delegata. Delegacija krajevne skupnosti Braslovče, krajevne skupnosti Griže, krajevne skupnosti Petrovče, krajevne skupnosti Šempeter v Savinjski dolini, krajevne skupnosti Vransko in krajevne skupnosti Žalec, delegira na zasedanje zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec dva delegata. Delegacija krajevne skupnosti Polzela in krajevne skupnosti Prebold delegira na zasedanje zbora. krajev-nin skupnosti Skupščine občine Žalec tri delegate.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 013-2/78-1/1 Žalec, dne 27. .marca 1980. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 670. Skupščina občine Žalec je na podlagi 71. in 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77), 151. in 171. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 17/78 in 34/79) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo delovni ljudje ter o Številu delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec 1. členv 6. člen odloka o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo delovni ljudje ter o številu delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec (Uradni list SRS, št. 5/78 in 9/78) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: Volilni okoliS št. 1 Montana Žalec, TOZD Proizvodnja kovinske opreme Profilirka Liboje, ki lahko oblikuje delegacijo Montana Žalec, TOZD Proizvodnja kovinskih in nekovinskih rudnin Zaloška gorica, ki oblikuje delegacijo Montana Žalec, Delovna skupnost skupnih služb, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 2 Minerva Žalec, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 3 keramična industrija Liboje — TOZD Keramika, ki oblikuje delegacijo keramična industrija Liboje TOZD Ploščice, ki lahko oblikuje delegacijo keramična industrija Liboje — TOZD Grafit, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje keramična industrija Liboje — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 4 tekstilna tovarna Juteks Žalec — TOZD Juta, ki oblikuje delegacijo A tekstilna tovarna Juteks 2alec — TOZD *TaIne obloge, ki oblikuje delegacijo tekstilna tovarna Juteks Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 5 SIP Strojna industrija Šempeter — TOZD Tovarna kmetijskih strojev, ki oblikuje delegacijo SIP Strojna industrija Šempeter — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo Agros Šempeter, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni oholiš št. 6 ITC Ferralit Žalec — TOZD Livarna, ki oblikuje delegacijo ITC Ferralit Zaleg — TOZD Strojni obrat, ki oblikuje delegacijo ITC Ferralit Žalec — TOZD Modelarna, ki lahko oblikuje delegacijo ■ ITC Ferralit Žalec — TOZD Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 7 tovarna nogavic Polzela — TOZD Moške nogavice, ki oblikuje delegacijo tovarna nogavic Polzela — TOZD Zenske nogavice, ki oblikuje delegacijo tovarna nogavic Polzela — TOZD Pomožne dejavnosti, ki oblikujejo delegacijo tovarna nogavic Polzela — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripadata dve delegatski mesti. Volilni okoliš št. 8 tekstilna tovarna Prebold — TOZD Pletenine, ki oblikuje delegacijo tekstilna tovarna Prebold — TOZD Tkanine, ki oblikuje delegacijo tekstilna tovarna Prebold — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripadata dve delegatski mesti. Volilni okoliš št. S pohištvena industrija Garant Polzela, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 10 Aero Celje — TOZD Kemija Šempeter, ki oblikuje delegacijo ' * Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 11 LIK Savinja Celje — TOZD Pohištvo Semp ': r. ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 12 Sigma Žalec — TOZD Termične naprave Vransko, ki oblikuje delegacijo Sigma Žalec — TOZD Sanitarne stene in moptaža Zabukovica, ki oblikuje delegacijo Sigma Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 13 proizvodno podjetje Zarja Žalec — TOZD Lesna industrija, ki oblikuje delegacij6 proizvodno podjetje Zarja Žalec — TOZD Modna konfekcija, ki oblikuje delegacijo proizvodno podjetje Zarja Žalec — TOZD Ključavničarstvo, ki oblikuje delegacijo proizvodno podjetje Zarja Žalec — TOZD Pleskarstvo, ki lahko oblikuje delegacijo proizvodno podjetje Zarja Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 14 MIK Prebold TOZD Konfekcija, ki oblikuje delegacijo MIK Prebold TOZD Kovinar in mizarstvo, ki oblikuje delegacijo MIK Prebold, Delovna skupnost skupnih služb, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. f . Volilni okoliš št. 15 gradbeno podjetje Gradnja Žalec, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegats'-'' Volilni okoliš št 16 GIF Ingrad Celje — TOZD Gradbena operativa Žalec, ki oblikuje delegacijo GIP Ingrad Celje — TOZD Lesni obrati Gomilške, ki oblikuje delegacijo GIP Ingrad Celje — TOZD IGM Medlog — Kamnolom Liboje, ki lahko oblikuje delegacijo NIVO Celje — Separacija Vrbje in skladišče Gotov-Ijc, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 17 KO-TO Ljubljana — TOZD INDE Vransko, ki oblikuje delegacijo hotel Slovan Vransko, ki lahko oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. IS DEM — TOZD Elcktroprenos Podlog, ki oblikuje delegacijo DES Ljubljana — TOZD Elektro Celje — enota Šempeter, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 19 Avtoprevoz Šempeter, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 20 Savinjski magazin Žalec, ki oblikuje delegacijo Petrol Ljubljana ,TOZD Blagovni promet — bencinski servis Šempeter, Šentrupert, Vransko in Žalec, ki oblikuje delegacijo Lesnina Ljubljana — Prodajni center trgovina s pohištvom in z gradbenim materialom Levec, ki oblikuje delegacijo Merx Celje — TOZD Prodaja Celje, poslovne enote v občini, ki lahko oblikujejo delegacijo Mladinska knjiga Ljubljana — TOZD Trgovina, Knjigarna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Tobačna tovarna Ljubljana '— TOZD Tobak, prodajalne v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Jugotekstil-impex Ljubljana — TOZD Notranja trgovina, prodajalna ONA-ON Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Slavonija Osijek — prodajalna konfekcije Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Slovenijaavto TOZD Avtomotor Celje — prodajalna Šempeter, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Peko Tržič, prodajalne obutve Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Borovo — prodajalna obutve Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Lilet Maribor — prodajalna obutve Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Tehnomercator Celje — TOZD Maloprodaja, prodajalne v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Era Velenje — TOZD Maloprodaja, prodajalna Vinska gora — kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje KK Ptuj — TOZD Kletarstvo Slovenske gorice, poslovalnica Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Merx Celje — TOZD Pekarna in slaščičarna, Pekarna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Društvo upokojencev Žalec — točilnice in bifeji v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Izletnik Celje — TOZD Turistična agencija, poslovalnica Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Izletnik Celje — TOZD Gostinstvo Celeia — bife Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje CP Delo Ljubljana — kioski v občini (Žalec, Pol-f. ’ Šempeter), kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 21 trgovsko podjetje Nama Ljubljana — TOZD Vele-»Sovntca Žalec, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 22 komunalno podjetje Žalec — TOZD Komunala, ki Oblilfujc delegacijo komunalno podjetje Žalec — TOZD Montaža, ki oblikuje delegacijo komunalno podjetje Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje zavod za načrtovanje Žalec, ki lahko oblikuje delegacijo Samoupravna stanovanjska skupnost Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem, rajon Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Surovina Maribor — TOZD Celje — PE Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Steklar Celje — obrat Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje RSC Ljubljana — Cestninska postaja Arja vas, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 23 cestno podjetje Celje — TOZD Asfalt kamnolom Velika Pirešica, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 24 PTT podjetje Ljubljana — TOZD za PTT promet Celje, pošte v občini, ki oblikujejo delegacijo žTP Ljubljana — TOZD Prometna sekcija Celje, železniške postaje v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št.'25 SOZD Hmezad Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikujejo delegacijo SOZD Hmezad Žalec — Interna banka Žalec, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 26 SOZD Hmezad Žalec — DO Notranja trgovina Žalec, Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Notranja trgovina Žalec, TOZD Maloprodaja Žalec, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Notranja trgovina Žalec, TOZD Veleprodaja Žalec, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Notranja trgovina Žalec, TOZD Transport Žalec, ki lahko oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 27 SOZD Hmezad Žalec — DO Kmetijstvo Žalec, Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Kmetijstvo Žalec, TOZD Kmetijstvo Laktova vas, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Kmetijstvo Žalec, TOZD Kmetijstvo Petrovče, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Kmetijstvo Žalec, TOZD Tovarna krmil Žalec, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Sadjarstvo Mirosan Kasaze, ki lahko oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Celjska mesna industrija Celje, TOZD Maloprodaja, mesnice na področju občine, ki lahko oblikujejo delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Vrtnarstvo Celje, Cvetličarna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Semenarna Ljubljana — PE Celje, Vrtnarija Dre-šinja vas, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 28 SOZD Hmezad Žalec — DO Strojna Žalec — TOZD Storitve, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Strojna Žalec — TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Strojna Žalec, Delovna skupnost skupnih služb, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 29 SOZD Hmezad Žalec — DO export-import Žalec, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 30 SOZD Hmezad Žalec — DO Gostinstvo-turizem Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje SOZD Hmezad Žalec — DO Gostinstvo-turizem Žalec — TOZD Hotel Prebold, ki oblikuje delegacijo SOZD. Hmezad Žalec — DO Gostinstvo-turizem Žalec — TOZD Hmeljar Žalec, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 31 SOZD Hmezad Žalec — KZ »Savinjska dolina« Žalec, ki oblikuje delegacijo skupaj s kmeti kooperanti in ostalimi kmeti ter delavci, s katerimi združujejo delo Delegaciji pripada šest delegatskih mest. Volilni okoliš št. 32 Slovin — Slovenija vino Ljubljana — TOZD Žalec, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 33 inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, ki oblikuje delegacijo veterinarska postaja Žaleč, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje kmetijska zemljiška skupnost Žalec, kjer, tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje čebelarska zadruga Žalec — Kasaze, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 34 gozdno gospodarstvo Celje — TOZD Gozdnik Žalec, ki oblikuje delegacijo gozdno gospodarstvo Celje — TOK Vransko, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 35 Delovni ljudje v zasebni obrtni dejavnosti z delavci, s katerimi združujejo svoje delo, ki oblikujejo delegacijo Strokovna služba Obrtnega združenja Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripadata dve delegatski mesti. Volilni okoliš št. 36 DO VIO Žalec — TOZD osnovna šola »Peter Sprajc-Jur« Žalec, ki oblikuje delegacijo DO VIO Žalec — TOZD Glasbena šola »Risto Savin« Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje DO VIO Žalec — TOZD Osnovna šola »Miroslav Sirca« Petrovče, ki oblikuje delegacijo vzgojno izobraževalna organizacija Žalec — DSSS, kllahko oblikuje delegacijo center za usmerjeno izobraževanje Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje delavska univerza Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje občinska matična knjižnica, Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 37 DO VIO Žalec — TOZD Varstveno vzgojni zavod »Janko Herman« Žalec, ki oblikuje delegacijo DO VIO Žalec — TOZD Osnovna šola »Ljuba Mi-kuš« Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje DO VIO Žalec — TOZD Osnovna šola »Nada Cilenšek« Griže, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 38 DO VIO Žalec — TOZD Osnovna šola »Bratov Juhart« Šempeter, ki lahko oblikuje delegacijo DO VIO Žalec — TOZD Osnovna šola »Vera Šlander« Polzela, ki oblikuje delegacijo _ DO VIO Žalec — TOZD Osnvna šola »Vlado Begat« Braslovče, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 39 DO VIO Žalec — TOZD Osnovna šola »Ivan Farč-nik-Buč« Vransko, ki oblikuje delegacijo DO VIO Žalec — TOZD Osnovna šola »Slavko Šlander« Prebold, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 40 ZC Celje — TOZD Zdravstveni dom Žalec, ki oblikuje delegacijo Celjske lekarne Celje — Lekarna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 41 dom oskrbovancev Novo Celje, ki oblikuje delegacijo dom upokojencev Polzela, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 42 Upravni organi občinske skupščine, organ za vodenje postopka o prekrških, občinski Štab teritorialne obrambe, tajniki KS v občini, ki oblikujejo skupno delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš št. 43 POPRAVEK V odloku o spremembah odloka o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Volan, Ljubljana, Kersnikova ulica 6, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 36-1593/79 z dne 8. 12. 1979 se 2. člen odloka popravi tako, da sc pravilno glasi: »11. člen odloka se črta.« ' Iz sekretariata Skupščine občine Ljubljana Center Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti, SDK — ekspozitura Žalec, LB — Splošna banka Celje — ekspozitura Žalec, Beogradska banka Ljubljana — poslovna enota Žalec, Skupnost za zaposlovanje Celje — enota Žalec, Občinski odbor RK Žalec, Združenje šoferjev in avtomehanikov Žalec, Zavarovalna skupnost Triglav — poslovna enota Žalec, ki oblikujejo skupno delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. Volilni okoliš St. 44 Temeljno sodišče Celje — enota Žalec, postaja milice Žalec, občinske družbenopolitične organizacije, družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Žalec, samostojni odvetniki v občini, ki oblikujejo skupno delegacijo. Delegaciji pripada eno delegatsko mesto. VSEBINA skupščina sr Slovenije Stran 601. Zakon o poroštvu Socialistične republike Slovenije za obveznosti iz vlaganj v energetske objekte 61» 60». Zakon o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v republiški sklad skupnih rezerv za leto 1979 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma 619 Odlok o soglasju k uvedbi nove smeri visokošolskega študija in k dopolnitvam statuta visokošolske temeljne organizacije za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani 620 611 Odlok o soglasju k spremembam in dopolnitvam statutov visokošolskih temeljnih in visokošolske delovne organizacije ter o potrditvi sprememb In dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v visokošolsko delovno organizacijo Visoka tehniška šola v Mariboru 620 , 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 013-2/78-1/1 Žalec, dne 27. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 671. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 5- člena odredbe o ukrepih družbene kontrole cen iz Pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 22/73) In 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 17/78 in 34/79) na svoji seji dne 20. marca 1980 sprejel SKLEP o soglasju k ceni za odvoz smeti 1. člen , Daje se soglasje k ceni odvoza smeti, ki ga oprav-Ja komunalno podjetje Celje TOZD Javne naprave — odvoz smeti za gospodinjstvo m* 0,68 din ‘ odvoz smeti za gospodarstvo m* 0,71 din 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v hstu SRS. Uradnem St. 38-1'80.-3 Žalec, dne 20. marca 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 612. Odločba o razveljavitvi odškodninskega cenika za povračilo škode na ribah 620 613. Odločba o razveljavitvi: — sklepa Skupščine mesta Ljubljane o soglasju k višini odškodnine za pllnomere, — sklepa skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin o prispevku za zamenjavo dotrajanega pllnomera, — odloka Skupščine mesta Ljubljane o pogojih za oddajo In prodajo plina iz Plinarne Ljubljana m — sklepa skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin o pogojih nabave in namestitve plinomerov Plinarne Ljubljana 621 614 Odločba o razveljavitvi 26 allnee 186. člena ter dela določbe 192. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad, ter 28. allnee 16». člena in dela določbe 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik 623 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 613. Odredba o višini stroškov za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov 616. Odredba o višini stroškov za Izpite za voznike inštruktorje i 617. Odredba o obrazcu za obračun republiškega davka Iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1910 618. Pregled stopenj davkov Iz osebnega dohodka in stopnje prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih Interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 619. Odredba o spremembi In dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 624 624 624 626 625 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 620. Sklep o pripravi dolgoročnih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986 do 2090 3*93 621. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije 626 622. Kazalci prispevka živega In minulega dela delavcev po 4 členu družbenega dogovora po podskupinah za leto 1979 627 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI Štren Stran $23. Sklep o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroSkom zdravstvenega varstva (Ljubljana) 634 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 624. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin pri Temeljni Izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih Sol In vzgojnovarstvenih zavodov 635 625. Odlok o proračunu mesta Ljubljane za leto 1980 635 626. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o delni na- domestitvi stanarine In drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) 638 627. Odredba o dopolnitvi odredbe o ukrepih za zatiranje varrooze pri čebelah v občini Celje 639 628. Odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 1980 63(1 629. Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najviSJih ravni cen (Idrija) 640 630. Odlok o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin (Kamnik) 641 631. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Kamnik 641 632. odlok o spremembi odloka o sanitarno higienskih In drugih pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata (Kamnik) 641 633. Odlok o proračunu občine Kočevje za leto 1980 642 634. Odlok o proračunu občine Laško za leto 1980 642 635. Sklep o prekoračitvi zneska za financiranje Izgradnje trakta pri Osnovni šoli »Primoža Trubarja« v Laškem, ki se krije iz sredstev samoprispevka (Laško) 644 636. Odlok o spremembi odloka o prispevkih za financi- ranje Samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Vlč-Rudnik 644 637. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pri- spevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Vlč-Rudnik 644 638. Odlok o turistični taksi na območju občine Ljubljana Vlč-Rudnlk 645 639. Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v de- lovni organizaciji Zimnica, Ljubljana, Podsmreka 5 a (Ljubljana Vlč-Rudnlk) 646 640. Odredbo o preventivnih cepljenjih In diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 na območju občine Ljubljana Vlč-Rudnik 647 641. Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega na- črta za del območja VS-6 Vič »Na Grbi« (Ljubljana Vlč-Rudnlk) 648 642. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje VS-102/2 »Rakova Jelša« (Ljubljana Vlč-Rudnlk) 649 643. Sklep o razpisu referenduma za preoblikovanje ob- močja krajevne skupnosti Ig in ustanovitvi novih krajevnih skupnosti na tem območju (Ljubljana Vič-Rudnik) 649 644. Sklep o razpisu referenduma za preoblikovanje ob- močja krajevne skupnosti Koleztja in ustanovitvi novih krajevnih skupnosti na tem območju (Ljubljana Vlč-Rudnlk) « 650 645. Sklep o razpisu referenduma za preoblikovanje ob- močja krajevne skupnosti Kozarje In določitvi novih meja krajevne skupnosti (Ljubljana Vlč-Rudnlk) 656 646. Sklep o razpisu referenduma za preoblikovanje ob- močja krajevne skupnosti Krlm-Rudnik in ustanovitve novih krajevnih skupnosti na tem območju (Ljubljana Vlč-Rudnlk) 651 647. Sklep o razpisu referenduma za preoblikovanje ob- močja krajevne skupnosti Malčl Belič in ustanovitvi novih krajevnih skupnosti na tem območju (Ljubljana Vlč-Rudnik) 653 648. Sklep o razpisu referenduma za preoblikovanje ob- močja krajevne skupnosti Škofljica In ustanovitvi novih krajevnih skupnosti na tem območju (Ljubljana Vlč-Rudnik) 654 649. Sklep o razpisu referenduma za preoblikovanje ob- močja krajevne skupnosti Trnovo In ustanovitvi novih krajevnih skupnosti na tem območju (Ljubljana Vlč-Rudnik) _ 655 650. Sklep o razpisu referenduma za preoblikovanje ob- močja krajevne skupnosti Vrhovci in določitvi novih meja krajevne skupnosti (Ljubljana Vlč-Rudnik) 656 651. Odlok o proračunu občine Logatec za leto 1980 656 652. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah (Logatec) 657 653. Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najvišjih ravni cen (Sevnica) 658 654. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Primož (Sevnica) 658 655. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Krmelj (Sevnica) 659 656. Odlok o določitvi prispevka za vzdrževanje komu- nalnih objektov In naprav skupne rabe na območju občine Sežana za leto 1986 660 657. Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1980 658. Odlok o prenehanju lastninsko pravice In drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev na območju stanovanjske soseske Nova vas (Šentjur prj Celju) 659. Odlok o območjih, na katerih Je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Šentjur pri Celju) 660. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1979 • 661. Odlok o proračunu občine Vrhnika za leto 1980 662. Odlok o spremembi odloka o urbanističnih redih v občini Vrhnika 663. Odlok o ureditvi plakatiranja na območju občine Vrhnika 664. Odlok o Izobešanju zastav v občini Vrhnika 665. Odlok o proračunu občine Žalec za leto 1980 666. Odlok o občinskih blagovnih rezervah (Žalec) 667. Odlok o zazidalnem načrtu za Zabukovlco (Žalec) 668. Odlok o spremembah In dopolnitvah statuta občine Žalec 660 661 662 662 663 664 664 664 665 666 668 668 669. Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o določitvi števila delegacij, ki Jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skup-’ ščlne občine Žalec 669 670. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o dolo- čitvi števila delegacij, ki Jih oblikujejo delovni ljudje ter o številu delegatov, ki Jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občini Žalec 669 671. Sklep o soglasju k ceni za odvoz smeti (Žalec) 673 — Popravek odloka o spremembah odloka o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Volan, Ljubljana, Kersnikova ulica 6 (Ljubljana Center) Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič« vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1980 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izid« vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a, poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Zlro račun 50100-003-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/73