Bfcc"'
v Gorici, v četrtek dne 30  maja 191-2:
Tečaj XMI
fehai*trikrat-natego, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri i popoldne ter. stane, po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K
•/¦     „• ._..„.,.to-   _
Za Nemčijo, K 10*60. — Zft
j  Ameriko in inozemstvo K 20.—
Posamične številke stanejo 10 vin.
(lSOCA" ima naslednje izredne oriloge: Ob novem letu ,,Kažipot po Goriškem m- firadišcanskem" m dvakrat v letu*„Vozai red železnic, paraikoT in poštnih z v za.
Na naročila brez doposlane naročnine, se ne oziramo.
'*LL*!
»Vse za narod, svobodo In napredek!« Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr: na fiesao.
Upr&vništod se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. - Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsfko odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan  Kavčič v Gorici.
Telefon št. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
kisza ali 3usth?
Kdo   zmaga, ali   Tisza ali   Justh?
|V!adna večina v ogrskem parlamentu je ,«ostavi:la   Tiszo na predsedniško   mesto.
m$imi vidi- v Tiszi tisto silo,   ki more
pireti opozicijo.in pokopati voUlno refor-
ino,  po   kateri   vedno   glasneje   vpije
ljudstvo.
Večini je Tisza največji pa tudi zadnji
[up. Ogrski parlament se bliža razpotju.;. Večina sicer misli, da ostane še pri starem ter da pojde ona po svoji poti dalje, toda zgodilo se je nekaj, kar je uplivalo
jkot mracl curek na razgreto kri večine. V Zenti je bila državnozborska dopolnilna valite. Podlegel je finančni minister Te-lcszky. V;iaidna stranka je konsternirana in pristaši kabineta kažejo na Tiszo kot krivca, opozicijske stranke pa triunifujejo. Pri zadnjih .volitvan je vladni kandidat sijajno zmagal, sedaj je propadeH sam finančni minister Telcszkv, diasi je bilo potrošenega obilo denarja med volilce in kljub temu, da je volilni predsednik podaljšal volitve za celih'23 ur, ker je hotel" •! način priboriti zmago Teleszkvjn. reo..;>j je ta slučaj prestrašil tako, da misli, da so v nevarnosti tudi drugi volilni okraji in da bi utegnile nove vdlitve prinesli stranki ikatastrofo.
Tisza je izbran reprezentant gospo-dujočih nasprotnikov ljudskih pravk, diktator, ki porabi vsako sredstvo proti opo-z:cijona!nim strankam, samo da bi zdrobil njihovo moč. Na opozicijo pritiska z največjim terorizmom-in radi vsakega ostrejw šega medklica odkaže poslance imunitet-nemu'odseku; poslovnika ne pozna. Dela, kar se mu zdi, vse z namenom, ubiti opozicijo.
Krvave dneve je videla Budimpešta radi njega, završalo je v ljudstvu, demonstracije so vzročile velikansko škodo in zahtevale žrtve, Tisza pa je hladnokrvno gledal pred se in govoril, 'da je v državnem interesu, kar je pravzaprav vzročil
Prolctarlat na Ogrskem   bije  ;krvav boj za |,wsplošcnje vo ilne pravice. J.ustho-va stranka pa ima v parlamentu nad.vse ' važno nalogo, vstrajati v 'boju za splošno,. ' jednako, direktno in tajno volilno pravico, ' tem bolj, ker je Tiszcv nastop Justhovcem j približal Koš trto vce za boj za splošno vo- ' Jilno pravico.in ker se vidi v ljudstvu, ka- j ko je sito gospodstva oligarhije in pluto-kracije.
Kadar gre za ljudske pravice, takrat ' rada teče kri.   —   Italijanska   poslanska! zbornica je sprejela te dni predlogo,volilne ' reforme. Ministerski predsednik Giolltti je \ ob sprejetju predloge izrekel željo, naj <bo ; pomnoženo udeleževanje političnega življenja od strani ljudstva v vzvišeni meri v srečo in dobrobit domovine. Gladko je šlo s predlogo, katero je spravila v razpravo — kri na libijskem bojnem polju. Da potolaži ljudstvo in je odškoduje za krvo-prelitje, je italijanska v*lada predložila volilno reformo in rimska   zbornica jo   je sprejela.
Kri je tekla v Budimpešti, Tisza se še šopiri v ogrskem parlamein tu, toda upamo, da ni bila zaman prelita ona. kri in da niso zaman ,pad!'e žrtve. Globoko odmevajo v ljudstvu tbudimpeštanski. dogodki \n naj-brrže pomeni Tisza kot predsednik ogrske zbornice zadnji poskus, vstaviti, gibanje za splošno volilno pravico. Močan branik je Tisza, teda močna je tudi ljudska volja ,— od uvedbe splošne, in., jednake volilne pravice, odgovarjajcče duhu časa, pa pričakujemo vsi za Ogrsko tako potrebnega preolbrata, ki .mara prinesti tudi Slovanom pod ogrsko krono boljših časov, ki bo vplival na Avstrijo vse drugače nego sedanje vedno negotovo stanje, da bosta mogli ribe polovici uspešneje delovati v prid skupne monarhije...
Kri je tekla, grobovi so zajeli žrtve — "iz ljudske krvi in iz ljudskih grobov naj -vsevetejo ljudstvu pravice!
Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji.
Josip Wester (Ljubljana).
(Konec.)
Drugo vprašanje, ie važnejše, pa je, ' kje naj bi se ustanovili taki zavodi, kje bi bile realne (gimnazije najibolj potrebne. Pričnimo z Ljubljano. Tu imaiiio dve popolni humanistični, takozvam slovenski gimnaziji, izmed katerili je prva prenapolnjena; ilani je štela 625 -\- 21 dijakov, oz. privaj-stov in privatistinj, letos pa je prekoračila število 700. (Druga, tudi nadnornialno obiskovana, ima poleg 8 osnovnih razredov pet vzporednic, lani 421 + 3, letos začetkom šolskega leta ok. 450 dijakov. Potemtakem je na obeh ljubljanskih gimnazijah nad 1100 učencev, torej dovolj za 3—4 normalno obiskovane zavode; razredov je na obeh ' 16 osnovnih, ter 10 + b — 15 vzporednic, vsega vkup 31 gimn. razredov, torej dovolj skoro za 4 samostojne zavode. Sedaj se vpraša, 1. ali fiaj se iz teh vzporednic osnuje posebna, nova reabia gimnazija — 2. ali naj se eden teh zavodov pretvori v realno gimnazijo ali 3. naj se na enem teh zavodov prične z realnimi vzpoiednicami. O teli 'treh možnostih, ne kaže na tem mestu razpravljati, ker bi ne prišlo do .končnega zak',jučka. Le to poudarjam, da mora eden zavod ostati humanističen, in to naj bi bila sedanja T. drž. gimnazija, ki je že spričo svoje častivredne starosd in tradicije za to namenjena; pač pa naj bi se prčela II. državna gimnazija realizirati, ali da se eel zavod v to -nameni, ali da se prične z realn':ni vzporednicam'.
Prvi način, menim, da bi ibil najbolj priporsčljV. — Če pa učna uprava uv'di, da bi kazal j ustanoviti nov zavod, bi se na ta način najprej odpomsgjo napolnjeno-^ sti cibJi sedanjih gimnazij."                **
Z ustanovitvijo realne gimnazije bi seveda še ne b:lo rešeno vprašanje o slov. realki v Ljubljani. Zakaj, da pride v do-
glcdnetn času* do delitve tako močnega zavoda, kakor je sedanja velika realka, je pričakovati. Tak zavod ostane v Ljubljani potreben, tudi če se ustanovi prej redna gimnazija; zakaj število slovenskih real-cev je toliko, da napolnijo lahko samostojno realko in vedno bo dokaj' mladine, ki ji ne bo do pouka v latinščini in ki jiin (bo realka s svojimi sedmimi .razredi (brez lat. in gršč.) kot pripravljalnica za. tehnične stroke najprimernejša šola.
Gimnazija v Št, Vidu ostane spričo svojega namena humanistična.
Kaj pa kranjska in novomeška? Oba zavoda sta bila svoj čas v nižjih razredih tealna, v toliko, da je bilo prostoročno risanje obvezno; kakor je še sedaj na novomeški gimnaziji. Sicer pa zahteva 'o 'i učni načrt za vse gimnazije obveznost tega predmeta v nižjih razredih. — Stavim tezo, da so realne, oz. reformne gimnazije posebno tam umestne, kjer ni rca*k. Tudi o tem bi se dalo debatirati; če pa to načelo priznamo kot ozira vredno, potem bi bila tudi za Kranj in Novomesto realna gimnazija umestna; vsaj poizkus bi države izprva nič ne obremenil, ker so na obeh zavodih v nižjih razredih itak že vzporednice.
Izvcnkranjske razmere so mi manj znane, zato se hočem omejiti le na par misli. Ce kam drugam, tedaj sodi posebno v Trst realna gimnazija s slovenskim udnim. jezikom, in prepričan sem, da bodo vodilni krogi v Trstu v doglednom času dosegli uresničenje te svoje želje.
In Celje. — Ali bi se ne dalo rešiti to kočljivo gimnazijsko vprašanje — zakaj pri tem ustroju, kakršen je sedaj tam, vendar ne more ostati do konca dni — najbolje na ta način, da se zavod preos-nuje v realno gimnazijo? Odgovor na to naj daao usti, ki morajo najbolj uvide-vati, da So talki »samostojni razredi« pravzaprav — nestvor.
Pri kraju sem. Mogoče sem zašel včasih v malenkosti, a ker je treba, da bi o ustroju novih reformnih zavodov izvedela tudi naša širša javnost, ki je doslej o tem še premalo poučena, dasi najibolj inte*
Maksi m Gorki.
IFOMA GORDJEJEY.
Roman.
(Dalje.)
»Ne, niso nepotrebni, o ne! Žive kot primere, ki naj
! kažejo ljudem, kakšni.ne smejo biti. Pravzaprav je njilio-
\ vo mesto v anatomiških   muzejih, tam,   kjer se hranijo
] razni izrodlki in stvari, ki niso normalne ... V življenju,
bratec, in i ničesar nepotrebnega, v njem sem potreben
i celo jaz! Le tisti ljudje, v dušalh katerili se je naselila su-
1 Mska strahopetndst pred življenjem, ki nosijo v prsih
I Jjrcsto umrlega srca ...   ogromno oteklino, najgnjnsneju
f šega saimooboževanja, ile tisti so nepotrebni... a tudi o>ni
[ s» Potrebni, četudi 'e 'zato, da izlijem ja;z svoj srd na nje...«
Ves dan, prav do večera, je kipel Jezov in bljuval
j Kraj:; na ljudi, ki jih je sovražil! in njegove besdde — dasi-
nivrm je bila njihova vsebina temna — so se lotevale Fo-
roe s svojo srdito vnemo in budile v njem neko bojevito
čustvo. Včasih je vizplamtcvaila v njem .aeizaupnost do
Jtffova in v nekem takšnem trenotku ga je vprašal na
ravnost:
•No ... in to vse govoriš .lj/./.jm tudi v obraz?« »Ob vsaki priliki, Iki se m,i ponudi... In vsako medel j o v CasopisU ... AH (hočeš, da ti preberf .m?«
'Ne da bi čaka! Fominega odgovora, je strgal raz ste. "o nckoliiko časniških listov, ter mu zaičel citati iz njiiih in tekati zopet po sobi. iRjul je, cvilil, smejal1 se, skalil zolbe "bil je pedeben hudemu psu, ki trga v onemoglem srdu JV«>J.) verigo. Foma ni razuimevaj misli v sestavkih svo->cKa tovariša, toda čutil je njihovo drzno smelost, strupeni
zasmdi — m strastno^ jezo, in bilo ntu je tako prijetno,1 kalkorbi ga parili v topli parni kopeli.
»Dobro!« l<e v^klikaval, kedarjje ujel katerikoli posamezni stavek.- »To si vrilo povedal!«
Neprenehoma so ,Tnngole!'a pred njim^nana- imena kupcev in iimenitoiii meščanov, katere je napadal Jezov tako smelo in rezko, a druigič izopet spoštljivo in jim zadeval rano z železom, tankim, ka'KOr igla.
Foirono odobravanje, njegove radostno se iskreče oči in njegov razvneti <eforaz jo še 'bolj vzpodbujal Jezova in vedino glasneje je tulil in rjul; zdaj se je vsedel ves .spelian na divan, zdaj je sikočil zopet pokonci 'in p.ritekel k Fomi.                                                                             '
»No, beri kaj o meni!« je zaklical Foma, ki je bil od veselja že ves razigran.
Jezov je pobrskal' po kupu časopisov, 'potegnil iz njega list in prijemši ga v oibe reki, f«? je postavil pred Fomo s široko razstavljenimi negami; ta pa se je naslonil na stol, katerega sedalo je bilo od dc'&e rabe že predrto in nasmehajc se, ga je poslušal.
Članek o FcTmi se ie eačenjal s popišem veselice na splavih in ko je Fcwna pasltfšal. je čutil, da ga zbadajo posamezne besede, kakor komarji. Njegov obraz je postajal resnejši, povešail je glavo in resno nnoCčal. A komarjev je bito vedno več ...
»Čisto si se že razbrzdal!« je dejal slednjič v zadregi ;n nezadovoljno. »S tem, d:t obrekuješ ljudi, ne delaš Bogu usluge ...«
»Molči! Počakaj!« mu je kratko velel Jezov in Cital dalje.
Dognavši v svojem članku, da kupec v napravljanju Ipodlosti in škandalov nedvomno nadkriljujc zastopnike
drugih stanov, je vprašal Jezov: odkold to? — in odgovarjali sam:
»Zdi ?e mi, da izvira ta nagon k divjim izgredom rav-notako izjiedostatka omike, kakor tudi iz preobilja energije in iz DTeizdelice. Ni pač dvoima„da je naše trgovstvo — z malimi izjeniamn — najziravejši, a obenem tudi naj-brezdeMiejši stan ...«
»To je re-es!« je vzkililknii Foma in udaril s pestjo ob miizc. »Tako je! Moči imam, kakor bik, de]ia pa kakor vrabec ...«
»Kam naj deva trgovec svojo energijo.« Na borzi je ne porabi mnogo in zato zapravlja prebitek svoje mišične glavnice po krčmah s pijančevanjem, ne da bi si mogel predstavljati kakšno drugo, plodovitejšo an <za življenje bolj dragoceno porabo svojih sil. Žival je še, življenje mu je že postalo kletka iin pri njegovem zdravju in njegovi razbrzdanosti mu je pretesno v nji. Stiskan od" kulture, si; včasih ne da ubraniti, da ne bi prekoračil mej ... Kupčevska razuzdanost je vedno upor ujete živali. To je seveda hudo. Toda ah! še liujšc bede, kedar dodene ta žival k svoji imoči še nekoliko uma in jo vkloni -pod disciplino! Verjemite mi, tudri potem ne'bode nehal delati škandalov, ki pa bedo že zgodovinski dogodki. .Bog 'nas varuj takšnih dogodkov! Zakaj izvirali bodo i)z stiemljenja trgovčevega po mogočnosti, njiihov smoter bode vsemogočnost tega stanu in trgovec bode brezobziren, ko botie izbiral sredstva v dosego tega smotra .. .^:
»No, kaj praviš, ali je to res?« je vprašal Jezov, ko je prebral časopis in ga vrgel stran.
0A-U >n:\i.)
reskanaysem sškušai zadevo -od več strani-osvetliti. Zakaj z&naišo dolžnost smatram, da izide kproife^rskih fox)>govpobuda za to akclio; prav tako pa. se zavedam, da ni v naši moči, niti v našem d^aktogiu, te reforme izvesti. Za to pa so poklicani drugi interesafard faktorji: stariši, občinski za-stopi, višfe šolslke , oblasti m 'končno naši narodni zastopniki.
Časovnega toka in razvoja socialnih potreb ne moremo in ne smemo prezreti, če hočemo, da ne .zaostasnemo in ne trpimo škode. Proti tej strnil plavati aH io celo ustavljati, pa je nemogoče; žakaft močneje saje nego— irri.
Resolucija:
Odboru 'Društva sk>v. profesorjev se poveri naloga, da stopi v dotifco z odločilnimi krogi v svrbo ustanovitve rea>talh gimnazij v našito deželah.
DOPISI.
Iz kanalskega okraja.
'-  Pogovor dveh prijateljev v Aibi.  —
Dober dan, prijatelj, ikaiko se imate v Ajbi?
— Dragi moj! Tukaj prav slalbo, revščina nas zelo stiska. — Kako <to, saj ste prijeli dosedaj toliko podpore tekoče in preteklo leto iz državnih sredstev za seno. Drugi od vseh teh podpor nismo nič prijeli raz-ven par kvintalov otrobi. Čuda, odkod je to, saj ste dbčinarji kot drugi. Znano mi je, kako napredujete posebno-ob času volitev, kako ste se trudili db državnozbor-skih, deželnozborskih in občinskih volitvah. Nobeden ni zaosta1!, da ste prišli do svojega cilja, in .zdaj kaj imate za svoj trud; kakor se vidi, figo v žepu. Kakor se vidi, so prijeli podpore po večini posestniki v dobrem stanju, ki imajo tisočake na obrestih in še zraven štacuno, da razpro-daiajo tisti ubogi sirk in otrobe, zraven pa še so letos prijeli nekateri za seno črez tisoč K an preteklo jesen je rekel eden takih, da mora prodati tri kvintale ajde, ker vidi, da bo žetev dobra. V Ajbi pri 23 številkah je nismo imeli toliko kot en sam.
—  Dragi moj! Glej pri nas pa je drugo, kakšna je naša žival. Že toliko let se trudimo in troškov imamo dosti že za vodovod. Ako se nočejo usmiKti nas, naj se usmilijo vsaj uboge živali, ki toliko trpi.
—  Ako pojde tako naprej, že vemo, kaj imamo storiti ob prvi priliki! Kje je Gregorčič mi njegovi trabanti, ki znajo tako lepo obljubovati pa nič izpolniti?
Skiadovno cesto iz Avč proti Kalu prav skrbno delajo, do vasi Levpa je kmalu dmvršena. Cenitev do JKala je tudi vže izvršena in celo Banjice tudi vmes. Vsa Čast g. podjetniku Debenjaku, ki skrbi in neutrudljivo dela, da bi stvar bila do roka končana.
V Avčah napravijajo vodovod, govorilo se je, da bode konec marca vse delo prav gotovo izvršeno, a, žMLbog ljudje hodijo vedno mimo skoraj' vže pripravljenih " vodnjakov, ab takorekoč kakor sedaj govorijo pri »suhih-koritih«, voda se še vedno iz teh ne izteka. Zakaj? — Občinski zastop ibi se lahko nekaj za to pobrigal, Ida bi delo prizadeto podjetje izvršilo.
Uboga žival trpi radi hoje, ki mora še po stari navadi k napajalniku hoditi in po velikem blatu stopati, kar bi ne bilo treba. Blizui tanj se nahaja takoirnenovani popotni napajalnik, .ki je pa sedaj popolnoma prazen in suh. Čudno vendar, da se za t^y nihče ne zmeni, popraviti alf pa še to odstraniti. Prazno kotilo jes nima potnena,
iz koraenskega okraja.
Iz Škroine. — Dragi gospod urednik l Od nas ni bik) 2e'vteč. dni mkakega dopisa v Vasej cenfeni »Soči«. $i misliti, !da ni gradiva za Kst, ampak krivo je to, da kmetu-trpinu petino čas primanjkuje. P* i nas bilo (bi potrebno večkrat, da bi marsikatero idebelo napisali o naših bogailjub-n5h (namreč z teado) KFerikalcih. Gotovo je znano čitatelieim »Soče«, da je pri nas »zor celega ¦Krasa, fevzemši Komna, župnik," ikateri gori za klerikaUzem. On nainreč bi rjaprednjake kak živfe smrdel. Gospod«  $ragettii bodd ipove&ano,  da s
tem poČenjanjcrat :prav nič ne 'Opravi. Zna- ^ no nam je, da nalprfedniaki so mu zelo napoti in ss 'je pričet ogibati njih hiš. Prt pobiranju velikonočnih listkov še celo jajca se je bal .zmešati v koš s čukovskjmi. Na|-brže za ito, da bi ne ropotala, Ikaj ne da? Pa prav! Mtt ni treba nikoli nič pobirat? pri naprednjatarh!! iNašega g. župana pa (hoče prezreti, in to te vadi tega, ker noče klanjati tilnika pred r.ilai.
Bsli sta pred Vašim prihodom v Skrbmo obe stranki, a bil; sta le ob čas« volitev, poglejte pa sedaj, še celo sosed soseda niti na cesti ne pogleda. Opaža se ljudi v tVašej stranski, katere imate Vi za prva inteligente, ko gredo mimo napred-njaika, če je prt idelu ne privošči mu starega reka - »dobro srečo - ali učite vi to? ko se sreča z naprednjalkom, začne žvižgati. Ali mar mislite, da je tudi to izobrazba?
Vaš prihod v našo občino je prinesel s seboj vihar. Izjavili ste. se pri oddajanju velikonočnih listkov, da od svojega deht ne odjenjate ter da vidite vspebe. Vidi še res v Vašej družbi vspehe, to se ne d^, tajiti, a kakšne. Sovraštvo do naprednjakov. Seveda po dr. Krekovem i:zreku: » v levo križ, v desno .meč   zoper   liberalizem!«
Vi cd svojega dela ne odjenjate, a -tudi mi od svojega ne, začrtala je pot, po kateri imamo hoditi. Vaše preziiranje naših ''judi nas nič ne straši, temveč nam daje poguma k nadaljnemu delu. iPri nas še nikdar nobeden dušni pastir ni hodit na sprehod s takimi mladiči kakor hodite Vi. Vi pa korakate ž njimi iin zraven tega še trompeta, trompeta! S takim počenja-irjem ni Čuda, da pridete db vgled. Sveto^ vato bi se, Ida bi bolje bilo, da bi stranke pustili bolj na stran. Za sedaj naj zadostuje, o priliki kaj več o novih utokih.
Iz ajdovskega okraja.
iz Rihejttberga, dne 27. 5, 1912.. —
Imamo tudi v 'Rihembergu stranko S. L. S., ki se je v občinskem starešinstvu skrčila na 10 junakov. 2e pri volitvi župana so pokazali ljubezen do ljudstva in t^ko tudi danes pri prvi starešinstveni seji. Hoteli so kar enostavno potisniti svojega tajnika županu, ki naj oi za župatiOvjm hrbtom in mogoče na račun župana kozle streljal in morda se kaj drugega so hoteli. Ker pa ni obvdijala njihova, so z iraznim prostaškim zabavljanjem in krikom kakor purani rudeči zapustili občinsko dvorano. Tem pobožnim zastopnikom ni bilo do tega, da bi se bil »rešil dnevni red, ki je obsegal toliko važnih točk -v prid trpečemu •ljudstvu. Tukaj »špeglajte« se tisti »Ober-reiterji« in drugi domači in ptuji agitatorji stranke »Eseles«, med njimi tudi tisti Tone Frkač.
Iz goriške okolice.
Iz Št. Petra. —'-(Smrtna kosa.) Umrla je v torek babica Amalija: Savli. Pri kavi popoldne jej je prišlo slabo in ostala je mrtva: Bila je stara 59 let.. Pokojmea »je bila splošno priljubljena. Naj počiva v
ramo pripomoči do oi!3*a '— do fooljše bo-; dočnosti našega naroda. Zbog itak člana- > rine letno 2 K, upamo, da se Vaše blagorodje zanesljivo pridruži našim častitim članom podružnice; hvaležnost bodo Vam vračala naša srca, naša mladina in lepša, milejša bodočnost našega naroda. Za odbor Girii Metodove podružnice v Krminu, dne 26. mauca 1912. L. ^rjaveč, blagaj-' ničarka.
Ciril-Metodova slavnost v Volčji-dragi, ki se v ponedeljek ni mogla vršiti, se bo vršila v nedeljo 2. junija po istem vspo« redu. Pričakuje se obilne udeležbe.
Zajavna dela t Fnrlaniii.
Minister javnih del Trnka je naznanil te dni furlanskemu državnemu poslancu drk Bugatto tole:               .. i"  .
*Ker sta dodeljena sedaj stavbeni ekspozituri v Gradišču dva stavbena uradnika, ni mogoče misliti za sedaj na /usta-novljenje druge ekspoziture pri .okrajnem glavarstvu v Tržiču, ker bi bili obe ekspozituri preveč blizu.
Kar se tiče vodnih del, bo tehničnemu osobjii iPrhnorja pristojno delo olajšano od vodstva, del za regulacijo Soče in pritokov, ki se ustanovi sedaj v Gradišču.
Dela za regulacijo hudournikov pripadajo poljedelskemu ministrstvu.
Vrifrttega jt. pcdblaščeno 'namestništ-vo v Trstu sprejeti še dva stavbena vež-fcenika k sistemiziratiamu številu <tehn-i5nih uradnikov in tudi (dva druga tehnična pomočnika in risarja (skupaj 5 uradnikov) za cestna deia, ki se imajo izvršiti v Fur-laniji.«
No, kakor se vidi, začno v kratkem v Furlaniji s «cc'o vrsto javnih del velikega, : občekot istnega obsega.
Izjaua.
Družba sy. Cirila in Metoda.
•Iz Krntina. — Podružnica sv. C. in M. v Krminu je poslala .rodoljubom naslednjo prošnjo in upamo, da se isti vsi odzovejo, V slučaju, da smo katerega izpustili/ naj blagovoli oprostiti, ker sprejmemo vsace-^ga Slovenca z veseljem. — .Prošnja glas^* , Vaše "blagorodje! V Krminu. smo le-t« J ustanovili podružnico sv. Cirila in JVletoda, ; ki nafr zbira naše rojake v krog ter talko ohranja svojemu irodu. Podružnica pa bode ttfdi skrbela, da se ne bode naša mladima — naša nada potujčila in iziieyeriila svojim očetom. Podpirala bode tudi .našo »Narodno šoto«, katera more bitf vsakemu pravemu, zavednemu Slovencu mi'!a in v ponos. — Vsteeenieni somišljenik! Ppdrui žrufca bode pa le tedaj kos svoji si stavljeni nalogi, ako bode kar največje število t zavednih Slovencev zbranih v njenem krogu. Vabimo torej va« tem potom, da blagovolite -kot zavedni Slovenec pristopi' ti k naSi podružnici, ter $ gmotno in mo-
»Novemu času« iz Rihemberga s 24. 5. 1912. dajem, na znanje, da mi niti od daleč ne pride na misel, darovati kaki znesek »Kat. tiskovnemu1 društvu« in sicer Lz razlaga, -ker imamo pri naspotrabnejše ljudi, da se jih podpira nego metati denar v klerikalno brezino. ...:.•
Podtikaou v »iN,.C« ¦vošjjim dober teki ter mu javno tem potom naznanjam, da sem izvoljen na čisto naprednem progra«
\ mu in ostanem do smrti zvest sin poštenja in pravice.
j Klj:U<b temu, prizadeval si bodeni ¦ pa. ob vsakem času braniti pravice nasprotno mislečih občhrarjev, ki bodo, ko jim pade mrena raz oči, hvaliežni vodstvu naše napredne stranke, ki si je v potu svojega obraza pridobila zmago in s tem rešita nh-
' čino iz rok ljudi}, Ikojim je lastni želodec
' Bog in so jim potrebe reveža ničla.
t                                  Ivan Colja,
,                           župan v Ribembergu.
Domače vesti.
Tura na Migovec. — V nedeljo 2. ju^ nija napravi pri količkaj ugodnem vremenu nekaj članov S. P. D. turo na Migovec 1884 m. Z I. vlakom ob 12.40 do"5v. Lucije, dalje peš mimo Tolmina črez Kuk na planino iRazor, kjer se bo kuhal ob pol šesti obligatni čaj. Za nekatere se bo vdo-bilo tudi obligatni fižoli, napravljen na kislo. Po menaži odhod ali bolje rečeno odlaz na iMigovec; sestop čez Škrbino po snegu k Bohinj, jezeru. Povratek z večernim vlakom. Korajžmi in dobro oprem7 ljeni hribolejzci dobro do^li!
j Promoviral je na graškem vseučilišču ¦za doktorja prava   tržaški rojak' Andrej
. Sosič, odv. kandidat.
Ljudska veselica Goriškega Sokola dne 19. t. m. in poročilo o nji je ostalo marsikomu v želodcu. Razkoračila se je »Gorica« in vse, kar je bolj rdeče katoliško pobarvano, in vsi ti so konstatirali, da je bil nastop Sokola proti najprimitiv-nejšim narodnim paragrafom. NI bilo zastav, ni bilo krojev, celo Italijani in Nemci so prišli na »šagro« itd. Mi se jim popol-
. noma pridružujemo in z njimi vred ogorčeno protestiramo proti temu   zapostav-
ljanju mile narodnosti in naše' trobojoiiCe in želimo, naj naši bratci pri prvi prHlikj pokažejo, »kako se izganja, v Gorici Belce. buba/kako' se prireja veselice v senci nagih trabojnic, s pohodom po mestu in slav. nostrrim govorom dičnega prvoboritelja g, X kje na Travniku. Mi si za sedaj,tega še ne upamo, ker nismo orli amipaik le Sokoli in ker nam je bila vsa ta malenkost prel povedana. Če pa kdo ni zadovoljen z tle. mokratfcnim ozračjem', v katerem se mi gibljemo, nas ne :more zanimati, m\ ostanem ;> v tem aziru nepoboljšljivi grešniki, tudi če bo g. X in vsi drugi ki so morila ravno radi tega manjkali', radi tegra jokal od žalosti. ' Da si upamo celo naše nastope nepristransko kritizirati, to je pa že preveč. Kakor se vzame, gospod X. iMi smo slučajno prišli že tako daleč, da brezobzirno sodimo svoje llastne napake, ne le tujih, ker s svojimi nastopi ne nameravamo uganjati ¦nikakih pajacad, ampak hočemo pokazati, kaj ho. četno in koliko smo že dosegli. Da pa je kritika nekaj koristnega^, naj nam g.;X. lc verjanie.in le,'Clbžallujemo, da njegovi vrli »pitiči« niso. še prišli do tega, in kakor kaže, najbrž nikldar ne pridejo. — Vaš prijatelj Y.
Torej oproščeni. — iPred poroto v Celju je bh Kregar oproščen težke obtožibe radi znanih sleparij pri predzadnjih voli!- i vab v Kranjsko trgovsko in obrtno zbor- j nico. Oproščeni sta tudi soobtožanki in bivši diiirniist zbornice, ki je bil orodje kle-rikalcev, da so mogli slepariti. Sleparije so dokazane, — Klerikalci pa so dosegli, kar so hoteli doseči, namreč Oprostitev Kregar je; v.o. Iz maščevanja so spravili Ribni-karja v preiskovalni ;zapor. Še vedno je v zaporu. Kaj se zigcdi ž njim? Klerikalci so vsegamo&očni. Spraivili so ga v preiskovalni zapor, spravijo' ga Uahko tudi iz zapora. Kregar je prost, torej ni več vzroka za maščevanije. iNaj bi bil prost tudi Rib-nikar, Ali 'bi ne bilo 'tako prav?
Kako zlobna in škodoželjna je »Uo-jrica«, je pokaz&a zopet enkrat v svoji 42. številki v vesti o »'Liberalni brezobrazno-sti«. — »Nekdo je čutil potrebo, spregovoriti par besed o »lUoriški Zvezi«. Uredništvo »Soče« ni imelo vzroka, odkloniti dopis, kajti »Ooriška Zveza« vendar m spada med kake skupne točke goriških Slovencev obeh strank, .o katerih. bi ne smelo biti. javne diskusije. Notica v »Soči* je le odgovor na tendencijosno in provo-katorično baharijo v »Novet.i Času« — kaj se torej tu vmes meša.»Oorica«? iPo-mešala se je vmes »s hudobnim namenom , ter pograbila po — skupnem deSu na -na- 1 'rodne;m in gospodarskem polju. Kaj ima opraviti ona.vest v »Soči«, katero je iz- j z val bahaški »Novi Čas«, s skupnim narodnim in gospodarskim delom? Odgovor v »Gorici« kaže le, kako malo resnične volje za skupno delo mora biti pri piscih takih vesti v »Gorici«; ako bi vsaka taka Časnikarska vest, izzvana po 'klerikalcih, že spodite pristaše S. L. S. s skupnega torišča, to bi bilo pač prečudno, to bi kazalo očitno, da ne marajo nobenega ' skupnega dela. Zlobne vesti v »Gorici« i« »Prim. listu«, nesramni stalni napadi na napredne zavode v teh dveh listih čisto nič ne odvračajo napredhjakov od skupnega dela!.Ne razumemo'torej, .zakaj bi podrla skupno delo kaka notica o »Goriški Zve-, zi«! — Neumno je tudi, kar govori »Gorica« o moledovanju in prosjačenju. 'Pri skupnem delu. ne more biti govora o moledovanju in prosjačenju.- Pokažejo pa se prilike, novi slučaji, ki zahtevajo, skupno delo. — »iGorica« naj torej molči in nikar ne podira!
O čipkarski obrti je priobčila »Gorica« pred ikrafktm uvodni članek, v katerem pravi, da ve iz dobrega vira, da pride n .pr. v cerkljanski okraj od te obrti na leto do 80.000 K, v čepovanski (ofcral ^ od 50.000—70.000 K in. tudi drugodi s« ¦uspehi zelo povoljni.. Tako »Gorica«. -; Radi bi vedeli,, odkod ima »Gorica« tisti '»dobri vir«? SapraboJt! Čipkarstvo nese, »špice« dajejo ogromen zaslužek. Pomislite, samo na CarkUJensko idajejo »špice« 80.000 K na leto, v Cepovan pa 70.000; to je 150.000 K na leto. Kdaj jih zasluži ul>%ri kmet z drugim delom, ko pa zaslužijo de-
^SStJSS ^B&^^^^°r^SSSL9SU^> »po>P«lI«jw fluld z znamko .Eln-flnfd-. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem tekajoč«' uteftajoCera^dirvljajoeeiB, ufiinku. Dvanajsteri«« za poskuSnjo 5 kron, dve dvanajsteri«! K 8-i'0 franka Izdelovatelj batno lekarnar E. V. Peller v Stubiei, Elia-trg št. 264 (Hrvatsko).
itfetft s klsklanjam tako visoke fiviote! iPo ' J ^ na dan zaslužijo! Pusti, kmet, drugo delo, po.lje» njive vinograd, kaj to ±- iklek-iatije nese! Cela Oor ška naj kleklja! — '' Veliko budalosti in farbarij je- že1 nalila »Gorica« 'tekom svojega grešnega [življenja, toda takih pa še ne, kot v svoji 40 številki leta 1912. — Vidi se, da ipišejo 0 takMi rečeh ljudje, ki ne razumejo prav njg o čipkarskem' deluViki ne-vedo, -da, (_ okorne roke .poijedfetk^ife^n^V-iiaPfiSulS viti lepi« čipk, ki bi se drago prodale, ter ki ne vedo, da so z roko delane čipke Že pred časom podlegle konkurenci -umetnih sjplc. -r Za čipkarstvo je bil na Dunaju centralni -urad in v tem je bil te IdrijeMiej* telj Vogelnik, pa se urad ni obnese! in V. •e moral nazaj v Idrijo. V Idriji so druga-jneklckarice.kjPt po naših .hribin, pa ne Korejo toliko zaslužiti, kolikor zaslužijo, pa le v »Gorici«, hribovske poljedelke, kedar se usedejo k »povštru«. Centralni urad je propadel — ali Cerfdjansko in Ce~ povari bogatita od »spic«.
/Kuratorij za pospeševanje obrti in deželni odbor sta pripravljena, zanesti..čipkarsko bogastvo v vsako občino. Le na delo!
Trobentač čukov v Vipolžah odpeljan goriške zapore. Pišejo nam: V Vipol-f/ali so ustanovili Slovensko kat. izobraževalno društvo, dalje so ustanovili »Orla«, sam »hopsasa« je bil . za krstnega nunca in večkrat pribiti tje dol, da se prepriča, kako se razvija. Pred kratkim je ime o društvo veselico. Prignali so .od, vseli vetrov mladino skupaj. Morda so preveč jeli in pili ter potem korajžni bili — nad kožo in-pod« kožo »ruši« in zgodilo se je, kar se godi v takih društvih — pohujšanje in nekateri trde, da postanejo Vipolžc, ki je bila še pred letom mirna in dolžna vasica, »Sodoma in Gomora«; iveplcni ogenj naj jih uniči ... Odpeljali so v sredo preteklega tedna v goriške zapore Jož. Sirka, trobentača tamkajšnjib [{sikov radi nedovoljenega spočetja z nedoraslo deklic"1.
Čudno, da ne ve »Gorica«, ki je bila ono |sohob taka gostobesedna, o tej stvari ni-ičesar povedati. Saj se njeni dopisniki navadno oglasijo za vsako malenkost. Mor-r:la. poreče/da je b?' S. liberalec. Pri njej Je -vftaMinogoče..-
Štrajk zidarjev v Goritel. — Proglašen je b/i štrajk pred dnem, kateri so določili gospodarji za odgovor na zahteve .delavcev. Zato gospodarji tudi 'niso ihoteli [odgovoriti na predloženo jim. spomenico, tak da po štrajku še ni bilo mogoče priii [do kakSh pogajanj. Včeraj so imeli zidarji zborovanje. — V soboto so dobili vsi planilo; organizacija je dala podporo tudi ne-organiziranitm štrajkovuem,
Nekaj zidarjev je odšlo iz Gorice na delo drugam.    '
O poskusen! goljufiji, dobiti s ponarejenimi dokumenti 6000 K pri neki banki v Gorici, smo poročali v soboto. Nekdo je dobiti za občino Bate omenjeno svoto, se predstavil za župana iz Bat ter pred1 ožil zapisnik seje s podpisi in poča-totr. ter z dopisom dež. odbora, vse ponarejeno, ali posrečila se mu ni njegova jnakana. Seveda so iskali storilca in sedaj mfo baje aretirali nekega človeka, ki je. JosurnHen poskušene goljufije.
V Sežani vprizorijo člani tržaškega slov. gledališča v nedeljo 2. jun. predstava burke »Klofuta za -100.000 frankov«, predstava bo »pri 3 kronah«.
Dež zadnje dni je napravil veliko ško-. jjonačrešnjah. Koliko je kmečkih ljudi, W komaj čakajo, da obrodijo črešnje; kazale' J*° lepo, ali'd'ež zadnje dni ije napravil ob-|ptttp.o škodo. Zato pa so 'tudi hiteli s čreš-W®m\ na trg. Tudi trta je bila v nevarnosti, <kiej dež škoduje. Polje je bilo suho in po-trebiio dežja. Ali sedaj je-čez in čez dosti ;l/3inočeno; potreba je   lepega   vremena, ''anes se (je po dolgem času zopet prikazalo solnce,   za njim pa zopet   .grozilni |«blaki.
Narodna dravska organizacija v jJJJrtcl, priredi v nedeljo dne 2. junija 1.1. """na vrtu g.   Gorjanca   (Attem a   na
Ples
Komu), Vstopnina: na veselični prostor 20 lariev, k plesu 7 lisikov 1 krono, pasa-;|"«ni listki 20 vinarjev. — K obilni ude-IC2°i vljudno vaibi veselični odseSr.
Nesreča. — Vol, uprežen v voz, se je kmetu   Andreju Lutmanu za gra-
jsplai ¦dom
v Gorici. 3 letna deklica Frančiška
PodberSič je prišla pod voz in kolo jej je šlo črez telo. Čez čas šele so ustavili iit ukrotili vola.: Deklica, je sicer nevarno ranjena, vendar mpa zdravnik, da 'jo obrani pri življenju.
Na c. kr. moškem učiteljišču v Goric! bo vpisovanje za sprejem v prvi tečaj v četrtek, dne 4. julija t. i)., od 8,—12. ure dop. Vse drugo 'na črni' deski v zavodu. ¦"¦T.- ^fe^^j^.^i^^-^eseca^sep-tefalbr#*ne hoda več sprejemali gojenci za prvi tečaj, ako 'bo že po' sprejemnih izpitih meseca julija doseženo najvišje možno število gojancev-prvoletnikov (štirideset). .• .-Aretirali so v Gorici nekega Josipa Vaida z Ogrskega, ker je na sumu, da je kradel ure, verižice in razne druge reči.
Radi težke telesne poškodbe sta bila obtožena, dva delavca pri novi vojašnici v Tolminu. Poškodovanec je Josip .Termo! iz Tolmina. Obsojena sta vsak- na 2 meseca težke ieče.
Ob otvoritvi zdravilišča Rogatec-Slatina, ki je' mnogb posečano alpsko zdravi-Šče v vzhodnih apnenih alpah, se je tam strnila mnogobrojna množica gostov, ki nestrpno, pričakuje na otvoritev Stvria-Donaiti vrelcev, vsebujočih krepkih mag-nezijsko-galunovih soli. Živahno poseča-nje v prvih poletnih dobah, ki se veča od leta do leta, se mara pripisovati dejstvu, da se 'težko 'najde kraj na tej zemlji, ki bi vso spomiadno krasoto živahnejše izražal, ki bi vzvišenejše povzdigoval človeško čut, in jo napolnjeval z veselimi nadami, nego ta gorati in hriboviti kraj jugovzhodnega Štajerskega, poln ljubke in bujne vegetacije. Skrbi se pa tu tudi za mnogovrstna razvedrila: izborna zdraviliška gedba, l^rc na planem, dvorana za čitanje, knjižnica, tombola itd. V bodočem mesecu se »tvori ¦ stalno kino-gledališče v koncertni dvorani nove zdraviliške hiše. Važna novost v zdravilnih sredstvih. ]c naprava Radium-inhalatorija s katerim se je .pridruži1'© naše zdravilišče drugim avstrijskim naprednim kopališčem, ki negujejo Radiivm-therapio.
Sokol v Ajdovščini priredi dne 31. t. m. skioptično predavanje c Pragi. Začetek ob 8 in pol zvečer.
Vsesokolski zlet v Pragi. — Šest let po četrtem z*'etu se je vršil l. 1907. peti. — V 6 letih velikanska razlika. Velikanski prostor na Letni je bil dan za dnem napolnjen s tisoči. 8000 telovadcev za proste vaie, skoro 3U00 članic, tekmovalcev 176 vrst za nižji in 19 vrst za višji oddelek, za prvenstvo 36 posameznikov, razen teh drugi tekmovalci v skupnem številu 1873. Vršili so se slavni šahov i turnirji, nastopi naraščaja, gostov, amerikanskih Sokolov. Mednarodna tekma je privabila v Prago zastopnike vseih večjih narodov in tu so se merili zmagovito Sokoli z vrstami najboljših telovadni?! organizacij sveta. V sprevodu je korakalo 320 jezdecev, 12.555 čeških' Sokdov v kroju in tisoči drugih, deputacij, gostov in tekmovalcev, 231 zastav je plapolalo .nad glavami, 16 godb je igralo. Občinstva po ulicah stotrsoči, ki je z vriskom pozdravljal svoje Sokola. Potem proste vaje, ki jih je gledalo 125.000 občinstva, nastopi vrst, skupine, vse različne teikme v teku, plavanju, rokoborba, metanje diska — trajalo je neprestano skozi 4 dni. Zraven tega mednarodna tekma, kije.,'prinesla Čehom zmago, pri kateri so prvič nastopili Slovenci in dosegli časten vspeh. Stroškov je bilo K 288.556, čistega dobička 180.971 K. Slovencev se je udeležilo zleta 422, tekem v višjem oddelku 2 vrsti, v nižjem 6 in 1 vrsta mednarodno tekme. Zlet je vspel nad vse sijajno in vzbudil največje zanimanje po celem svetu. Sokolski te'ovadni sistem se je izkazal nad1 drugimi, sokolsko organizacije so se utrdile m okrepile. Ta-krat je bilo v Slovenski Sokolski Zvezi združenih 30 društev, letos 112,
VI. Vsesokolski zlet v P^agl Je začel dne 26. t. m. V pondeljeik je bil predstavljan Maratonski prizor, nastop 3000 naraščaja in 70 vrst, ki se je imeli vršiti 26. t. m. je bi! 'radi slabega vremena prenesen1 na prihodnjo nedeljo.* Pozor!                                 Pozor!
• Še enkrat vabimo vse brate in prijatelje »Sokolstva*, naj prihitijo .na binko-štnokvatrameo t. j. dne 2. junija t. k ra-
dovat se v našo -po krasni legi široko znano-občino. Ta Idan priredi odsek ajdov« skdga tel. društva '»Sokol« v RihetrnJbergu veselico z zanimivim vsiporedom: tello-vadlba, godba, petje, burka, ples.
Vstopnina k veselici 40 v, sedeži I. vrste 60 v, II. vrste 40 v. Vstopnina;;k plesu po 20 v komad ter po šest komadov za 1 K. Pri veselici in plesu bode svirala polnoštevilna, prva Tržaška nar^dna^godba, pod vodstvom svojega vrlega kapeli-' nika F. Majcena v svojem društvenem kroju. Začetek veselice točno ob 3. uri popoldne. 'Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo M. orodja, se preplačila> 'hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ob itej priliki poid geslom . svoji k svojim priporočamo sledeče gostilne: Anton Geržej Vas, Anton Pečenko. Governo. Ludvik Čeibron pri pokopališču in Leopold Ličen, Korp. Torej na veselo svidanje želi in kliče Vam vsem rodoljubom gromovit Sokolski: Na zdar! Odbor.
iveza narodnih društev.
..Gradišče. Pevsko in bralno društvo na Gradišču priredi dne 23. junija t. I., kakor je že bilo javljeno pred časom, veliko' narodno slavlje o priliki vzidanja spominske plošče Simonu Gregorčiču. Več narodnih društev se je že prijavilo za prijazno sodelovanje. 'Kot slavnostni govornik nastopi gospod dr. Fran Ilešič, c. kr. gimnazijski profesor in predsednik »Slovenske Matice« v Ljubljani.
Ob jeduem se vnovič prosi bratska društva v dkolici goriški in tudi drugod, da ni ne prirejala istega dne veselic, pač pa naj prititte na Gradišče, da bode slav-nost tem sijajnejša. Dnevni red in podrobnosti te slavmosti se objavi v kratkem. —
Odhnr.       .
Pevsko izobr. društvo »Prešeren« v Št. Petru pri Gorici priredi o priliki ibir-movanja dan sv. Petra in iPavb Savno tombolo s koncertom. Obširneje poročilo-prihodnjič. Morebitni čisti dogodek bode 7.a ustanovitev javne ljudske knjižnice.
Trpvsko-obrtne in gospodarske vesti.
¦ \. '    .                                      .1,                ¦        ¦      .                                      i'*.'-
v Iz Ajdovščine. — Sklep Šolskega 'leta obritno-nadaljevalne šole v Ajdovščini bo dne 9. junija 1.1. v Šolskih prosfcorib z razstavo letnib izdelkov dbrtnib učencev.
Izvozni trg v Gorici. — Na izvoznem trgu je 'bilo včeraj 1000 kvintalov čre-Senj, kvintal je stal do 62 K; 60 kvintalov graha po 32 K; 12 kvintalov špargljev po 86 K; 10 kvintalov krompirja po 28. K-; 1.30 k v. jagod po 120 K.
Danes je bilo na trgu črešenj 200 kvintalov po 88 K poprečno.
Iz-vozni trg v Krminu je bil otvorjen 25. f. ,m. Prve dineve se je prodalo precej črešenj, baje jako drago.
.: Državne ustanove. — Na c. kr. drr žavni obtrni šoli v Ljubljani (stavbno obrt. šola, delovodska šola za kovinarske obrti, mojstrska šola za mizarstvo, - strokovna šola za .lesno in kamneno kiparstvo* ženska obrtna šola za šivanje perila in oblek, za umetno vezenje) je za prihodnje šolsko leto oddati več državnih ustanov po 30—40 K na mesec. Prošnje zai te ustanove le vložiti najkasneje do 20. šunija t. si. pri šolskem ravnateljstvu, ki dalje tudi vsa. potrebna pojasnila.
Soriška kolesarska zveza.!
'Kolesarsko društvo »Danica« naznanjaj da prenesena dirka ki srečkanje z veselico se bo vršila 23. junija t. 1. 'Napro-, sena so vsa cen-j. društva, da vpoštevajo^ to pri svojib prireditvaJ:.
Kolesarsko društvo »Danica« piriredi prihodnjo nedeljo izlet po Krasu. In sicer I. oddelek zjutraj ob 7. uri s kolesi izpred društvenih prostorov do Štanjela. H. oddelek opoldne z vlakom do Štangela in potem skupaj s kolesi skozi Komen v \jxt-jansko k veselici Kol. dr. »Ilirija«. Naza) pa skozi Nabrežino, Sesljan, Jamlje in cez Miren v Gorico.
stovoi in Košutovci .sadi volilnih, slepar«    ¦¦ vladne večine v .volilnem,okraju. Zenta (glej uvodni Članek!). Seja danes.V^Opo- '[' zieijonalne stranke so .imele dolge,...konference radi volilne' reforme. Poseglo se je zedinjenje v tem. srnilu,, da naj' žnaša> Ste-   ' vilo volilnih .upravičencev. 2.500.000. Na-. učni minister Zidhy je rekel,.'"da !bo zahteve opozic-je   priporočal:v rninisterskem svetu.                                  -   .    .   ,
Novela k zakonskemu načrtu ,o vod-> nih cestah-. — V dosedanjem načrtu je. pro- ; računjenih za vodne ceste 350 iriilijonov-Vlada hoče dodati še 35 milijonov; od teb ; pojde 10 milijonov-za nemški del Češke, ¦ 3 za Dol. Avstrijo, 22 za alpske dežele.
Vojna v Maroku — Protektorafc nad Marokom je bil izbojevan po trdi diplo-matični kampanji; ali sedaj je treba še prave vojne za Maroko.'Pričeli so se boji, ki pomenijo vojno. Benbari naslkakujejo Fez, katero mesto brani francoski general Lyau.tey s svojimi četami. Prtoti&Pi so se prav mestnemu ztevju. Zadnja poročila trde, dJa^oBerberitrdrli ce^'o v mesto. Dosedaj so v bojih z.Rerbert imeli Francozi že velike izgube.
Razne vesti.
Zadnji čas je bilo več malih bojev pri BuJiamohu za Tri-polisom. Turki &o imeli (baje znatne zgube. Zahodno Sidi-Saida so Italijani porušili turške utrdbe. Poroča so tudi o spopadih pri Ain-Zara. Vodilni zrakoplovi in aeroplani rekognoFhirajo nas-stanališča Turkov in. Aralbeev, ne da bi naleteli na kake posebne prememibe. —. Italijanska vlada je izdala oklic na vse Italijane, ki so smeli ostati v Turčiji, naj-se vrnejo v domovino; preskrbi se jim delo doma. —
Bazne vesti.
Strankin zbor soc. demokratov se je
vršil v nedeljo v Ljubljani. Navzoči so bili tudi poslanci češki, italijanski, srbski, br-vaški, došV> je več pozdravov soc. demokratične stranke iz Nemčije* Italije itd. S Primorskega je bilo zastopnikov organizacij 21. Sprejeli so razne resolucije, v katerih protestirajo proti stagnaciji avstrijske .politike,- obsojajo absolutizem 'as. Hrvaškem, nastop ogrske vlade ob bu-dimpešianskib nemirih, želijo soc. dem. zmago glede posplošenja volilne pravice, obžalujejo odcepitev enega dela češkega proletariata itd.
Aviatik Widmer se nahaja v Cetinju, kjer je hotel vzleteti s svojim »iBlerio-tom«. Toda ni mogel, ker manjka presije zraka vsled lege Cetinja med gorami. Tako poročajo i;z Cetinja.
Obsojen na smrt. — Pred poroto v •Trstu je sede!' na zatožni klopi Peter Ja-komin, obtožen, da -je-; izabodel 2/nožem blizu Kubeda Ant. Udoviča. Razprava je bila laška. Porotniki so pritrdiiii glavno vprašanje o umoru z 9 da in 3 ne, na kar je sodni dvor obsodil Jakcmina v smrt na vešala.' — Obsojenec je, vprašan, če sprejeme kazen, rekel: da. — Predsednik porotnikov je prosil sodni dvor, naj poprosi za 'obtoženca pomiloščenje.
Dalje na 4. strani.
Politični pregled
Iz ogrske zbornice, — VSefajJe pričela generalna debata o brambnih predlo-gafo   Na koncu, seje-.«o.*rtwpe*ira3i Ju-
Biser
- med vsemi žitnimi kavami je -
franckoua Perl-rž.
Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč, te fine kakovosti.
K v^aki žilni7 kavi pa j<», da se
doseže v resnici ipriln okus in lepa
okusna barva> treba pridjafi malo
porcijo      J^?'lti!'v
pravega i^reftp F anckoveja
pridatka za kavo«   .; ;¦*¦   r-Obe vrsti dobite se v vsaki špec trgovini-:
Proti trgovini % deMeti. — Železni« j škor^aitfcijstvo v Erfurtu Se železniškemu ttradništvu, ki spremlja vJake, naložilo, da opazuje potnike in vsak le - malo sumljiv shrčaj trgovine z dekleti takoj s prve postaje brzojavno naznani na ono postajo, d« katere imajo sumljivi potniki vozne listke. Na ta način se hoče pospešiti bog proti trgovini z dekleti.
Sleparjenje z voznimi listki na gališ-kih železnicah. — V Krakovem, Trnovem in Lvovu so bili aretovali številne železniške sprevodnike, kolodvorske vratarje in drage uslužbence državne železnice, ki so prodajali potnikom že rabljene vo^ne listke ali pa jih brez teti spuščali na vlak. Ker pa Ikljulb temu še niso prenehala taka sleparstva, je železniška uprava v noči 27. maja izvršila v vlakih št. 20 in 120, ki prihajata iz L-vova v Krakov, nepričakovano revizijo. iNa podlagi te revizije so aretovali 76 oseb, meid njimi mnogo kondukter-jev in potnikov, ki so jih zopet dobili deloma z rabljenimi voznimi listki, deloma brez njih. Revizijo je izvršilo 18 revizorjev in večje število policijskih uradnikov. Cela vas Je zgorela, Ikakor poročajo iz Lvova. To je vas Bars/ezsvvice, ki jo ja ogenj upepelil.
Umorjen mililo«? — V Santjago so našli umorjenega milijonarja TaHivera in njegovo -ženo. Oba sta imela mnogo ran. Baje }u ie usmrtil njun tajnik Louis.
V Pragi so neznani vlomilci na Bin-koštna praznika oropali dva poštna urada.
Kol&ko izdajajo evropske države za ogleduhe. — Vsaka država ima doma in v tujini špiione, ki jih seveda drago plačuje. Avstro-Ogrska je izdala za svoje de- j tektive letno 1,500.000 tkron, Francija en miljon frankov, Nemčija 1,654.000 mark, Anglija 1.2O0.0G0 kron, ItaJija tri mirjone lir* poleg tega pa še 696.000 lir in 920.000 za podobne namene, Sci niso natančnejše označeni Rusija je pllačala za špijone leta 1900, 7,600.000 kron na ukaz carja poleg pa še celih 6,700.000 za razne policijske namene. V tem se vidi, skaka policijska država je Rusija. Znano-je, da so med špijo-ni in detektivi navadno malovredni ljudje, ki šiloma iščejo »zarot«, da zaslužijo v«č denarfev
Škandal na belgijskem dvoru. — Vsi listi v BruseHesu! se foavrjo s škamdalom, ki se je dogodil na (dVoru: O priliki neke tnale Javnosti v dvornem parku« }e ibaje presenetila kraljica Elizabeta svojega soproga — ibelgijskega kralja, ko je prern-|imno objemal neko 'sObasrieo, na katero je kraljica takoj izstrelila več strelov in jo usmrtila. Govore, da ni bil 'ta prvi slučaj, ko je zasačila kraljica svojega soproga na potu nezvestobe. Dalje prinašajo časopisi, da je povabil kraljev iajnik vse žurn#iste k sebi in jih v kraljevem imen« prosil, da molče o tem dogodku. S tem dogodkom so baje tudi kompromitirani različni člani dvora.
Med tsrrr pa Je Pbokarjeva, 'ki se Je zbala posledic uu ker je ibil obsojen tudi njen ded, preklicala svojo trditev in priznala, da se je samo iz maščevalnosti zlagala. Toda obsojeni so zahtevah od nje, da naj priča pred sodraijo, kakor je govorila prvič, kljub temu, da ie bila to laž. In res so neizkušeno dekle spravili ti brez-obzirnežr tako daleč, da j 2 pri vzklicni razpravi, 'ki se je vršiia na predlog obsojencev in v kateri je vzlklicna sodnrja dovolila zaslišanje priče Pookarjeve, Počkaitieva pred sodnijo ponovno potrdila zlagane besede, da (bi s tem rešila obsojence. Poč-karjeva je priznala svojo krivdo, priznala jo je že ¦drugi dan v posebni vlogi na sod-nijo in povedala, da je bila v krivo pričevanje zapeljana. Tako govori, so ji rekli, le trdo se drži, mi- in gosp. Pegan te že rešimo, če bo kaj hudega. Ostali trije obtoženci zanikajo, da bi deklico nagovarjali h krivi prisegi. Zaslišanih je bilo veliko r>r:č, ki pa v bistvu niso mogli izpovedati ali niso vedeli nič posebnega.
. , In k^nec te žalostne aiere je bil ta, da imajo klerikalci zopet novo mlado žrtev na vesti. Učenka Pookarjeva je bila obsojena na 14 dni zapora, zapeljivci pa so bili oproščeni in sicer Mariija Dolenčeva na. predlog državnega pravdnika, ker je Pcčkarjeva tudi sama priznala, da jo ta ni nagovarjala h krivemu pričevanju, ostala dva pa sta bila oproščena radi pomanjkanja dolkazov.
Karol Draščikl
vCariciiaKorflHv(laiiniliiii)
zvr&uje narofila vsakovrstnega tudi tiajfi neiega peciva, torte, kolače za birmance :n poroke, odlikovane velikonočni pince itd. Prodaja različna lina vin« \n llhmrh. na drobno ali v originalnih butelkab Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo brojna naročila ter obljublja solidno postrežb: §m- po Jako zmernih cenah. "^*
Proda se posestvo
obstoječ« iz travnikov, vinograda, gojzdov, zraven pripadajočimi gospodarskimi poslopji in 3 hiš z dvema vrtoma in dvoriščem. Kupni p«goji jako ugodni. Blagovoli naj s« vprašati pri Vekoslavii Lokarju v Ajdovščini.
Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestiijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoes na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje ein.ij-Hrat stane K 6—, v različnih barvah K S — Pri
Batjel-u
Gorica Stolna ulica 2-4,
Predaja tndi na obroke.
CeiuM poštnine prosti.
Velika izbera že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
Dr. Ludvik Treo,
glasom sklepa c. kr. višje deželne sodni je v Trstu  z dne  3Q.  aprila   1912 j                      vpisan v imenik
kazenskih zagovornikov,
izvršuje vse tozaJevne  posle v pisarni
dr. Draptina Treo
v Gorici, Trgovski dom.
Registrirna blagajna
najnovejšega sistema šl. 5i-2 s šlii'nii predali ter najnatančnejšo koiiljnlo .s<> radi opuslilve trgovine proda |||IIOgo |
pod tovarniško ceno!
Naslov pove iz prijaznosti   upravnišlvu toga 'isla,
FiaaisMoaraiaviil
Rizling bel liter po 52 vin.
Teran črn     „     „   56    „ — Prodaja se od 5G litrov naprej. — '¦ okušuje  se   in  prodaja "v   bivši kleli
Sicherle & Comp. - Gorica
v"ia Teatra 20.
Žrtev klerikalnega hujskanja.
iPred deželno sodnijo v, Ljubi jami se je vršila razprava Iproti 14 letali učenki meščanske šote Alojziji 'Počkaifevi \% Postojne izaradii .krivega pričevanja in proti posestniku Luki Les&ovcu, njegovi ženi Mariji m proti šivilja Mariji Dolenčevi !za-radi napeljevanja in zapeljevanja Ti krivi prisegi v svojo korist.
Vsi obtoženci' so zagrizeni klerikalci in le strast do ščuvanja in škodoželjnost jih je spravrila ma> obtožno -klop.
Stvar se je vršila 'sledeče: Drugi dan po občinskih volitvah v Postojni, ipri ka-ter,fti so kSerikalcd pogoreli, še je vračalo več deklic od pevske vaje. :Med temi sta bili tudi obtožerška Alojzija Pookarjeva in njenrf tovarašjea Marica tM,itrijev<a. Pogovarjale so se dekleta v volitvah. Vse 'deklice so bile napredne, le Pookarjeva se je trdovratno izdajala za klerikalko. Ko je prišla PoSkar jeva •domov, je doma pravila o tem dekliškem pogovoru in dostavila, da je Mftri rekla: »Žfreli liberalci, hudič naj vzame kaplana.«
Ta izmišljena laž- se je hitro razširila po iklerfkalnem taboru in "drug za drugim so hodili klerikalni klečeKlazof h kaplanu KapSu tož4t zločiiiiko;fKo*tfe Mitri to izvedela, je Jtožila tri 4ake' junafce zaradi Obrekovanja. Obsojeni so bili vsak na 14 dni zapora.
Um PutbU^ i.itpi
naslednik Jas. Terpin.
'F(f'tKA   "A  DRCBN0 IN DEBELO.