St 416. V Ljubljani, torek dne 25. aprila 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubijani in Trstu 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi oh nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upiavnišlvu mesečno K 1 —, z dostavljanjem na dom K 1-20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K- 9'—, četrtletno K 4*50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28 —. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulid 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se nr vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. Telefon številka 303. : Po zmagi — boj. V nedeljo ponoči so pritekli ob »Zvezdi" proti »kazini" trije mladi Nemci, vsi zasopljeni, in ko so prispeli v vežo, so začeli klicati na ves glas: Heil, Heil, Heil! BIH so to glasniki nepričakovanega uspeha, ki so ga izvojevali Nemci radi izdajstva „slovenskih“ klerikalcev. Sedem Nemcev v ljubljanskem občinskem svetu! Ljudje so strmeli in niso hoteli verovati svojim ušesom, ko so slišali to številko, ali izgovoril jo je predsednik centralne volilne komisije — dr. Šušteršič, voditelj »slovenskih" klerikalcev, kateremu se morajo Nemci zahvaliti na tem uspehu — in za njim so jo mehanično ponavljala vsa usta, in ta številka, ta zavest, da pride radi izdajstva »slovenskih" klerikalcev sedem Nemcev v občinski svet ljubljanski, je grenila veselje onih, ki so po storjeni dolžnosti, po težkem boju, proslavljali zmago narodno-napredne stranke. Nihče in nikdar ne opere tega greha klerikalne stranke, ki je samo iz sovraštva, požrešnosti in hrepenenja po novih koritih zagrešila najgrše in največje Izdajstvo na lastnem narodu! Ne obsojamo onih nevednih in narodno neprebujenih mas, na katerth sloni vsa moč klerikalne stranke; ne obsojamo onih, ki so dali dr. Šušteršiču In njegovim tovarišem mandate v razne zakonodajne korporacije, kjer izdajajo slovenski narod. Ne, teh ne obsojamo, pač pa obsojamo one, ki so izvršili z volilno reformo za ljubljanski občinski svet vedoma in hote izdajstvo na slovenskem narodu. In ker je klerikalizem na Slovenskem poosebljen v dr. Šušteršiču, zvračamo lahko z vso pravico vso odgovornost za to izdajstvo na njega, posebno še, ker je dr. Šušteršič resnični oče novega volilnega reda za obč. svet ljubljanski. Preprost ljubljanski meščan je izgovoril v nedeljo pn razglašenju izida volitev besede: »Šušteršič je večji izdajalec od Vuka Brankoviča, ki je izdal srbsko armado Turkom." Mož ima prav in kakor Izgovarja srbski narod še danes s studom ime Vuka Brankoviča, tako se bo s studom Izgovarjalo Ime slovenskega Brankoviča Šušteršiča, dokler bodo Slovenci na svetu. Sicer so pa klerikalci za svoje izdajstvo že kaznovani in ako bi mi videli v klerikalnem porazu kako zadoščenje za sedem nemških občinskih svetnikov, bi bili z izidom volitev lahko zadovoljni. Naravno, da mi v klerikalnem porazu ne vidimo in ne moremo videti nobenega zadoščenja za to, da je Ljubljana omadeževana, da je izgubila po krivdi klerikalnih izdajalcev svoj čisto slovenski značaj. V ušesih nam še zveni ono huronsko vpitje, ki se je razlegalo predsinočnem iz kazine po Zvezdi in Kongresnem trgu, ko so Nemci proslavljali dr. Šušteršiča in za to ne mislimo na težko izvojevano zmago narodne in napredne misli — mi mislimo na boj, ker sovražniki naše narodnosti In napredka našega naroda so močni, posebno združeni, da napredni in resnično nacionalni Slovenci ne smejo mirovati niti trenutka, oni morajo delati neprestano, da rešijo narod vseh onih spon, ki mu ne dajo niti dihati! Iz boja v boj, od zmage do zmage! V nedeljo smo premagali kleri-kalno-nemško-vladno alianco, ki jo moramo premagati tudi pri deželno-zborskih in državnozborskih volitvah. Narodno-napredna stranka je pokazala v nedeljo svojo življensko moč in to svojo moč mora ona pokazati pri volitvah v vsako korporacijo, vedno in povsod I Ne bojmo se neuspehov, ker uspehi se ne dosejo čez noč. Naj se strnejo napredne vrste, pojdimo med ljudstvo, poučimo ga in zmaga bo naša prej ali slej, ker mi verujemo v zdrav razum slovenskega ljudstva, ki obsodi sleparje in izdajalce — ko jih spozna. In takrat, ko se bo po vsej slovenski zemlji razlegal klic: sramota izdajalcem, takrat ko slovenski narod preneha verovati sladkim in hinavskim besedam političnih afaristov, nastanejo za njega boljši dnevi. Narodno - napredna stranka ima pred sabo jasno začrtano pot, njeno orožje je resnica in prosveta in s tem orožjem mora premagati laž in temo. Ljubljanske volitve. Včeraj je branil ljubljanski meščan slovensko Ljubljano pred lastnimi izdajalci. Trd in hud je bil boj, kajti pomisliti se mora proti kakemu sovražniku se je borila v nedeljoslo-venska Ljubljana. Ona odločna množica, ki je v nedeljo javno na ulicah in z glasovi na voliščih pokazala svojo voljo, da ne mara v beli Ljubljani nikakega tujega nemškega gospodstva, je bila podobna vojski, ki brani domače mesto, ko je domači izdajalec pripeljal vanj sovražnikove čete. In naše meščanstvo se ni ustrašilo niti zdajalcev, niti sovražnikov in je častno branilo svoje mesto. O lopovščinah, ki so se godile od klerikalne strani, bomo še govorili, danes popišemo le vobče. kako se je vršil ta volilni boj, ki je budil pozornost po vsej Avstriji in po vsem slovanskem svetu. Jutro. Sobota je bila ponoči mirna in ni prišlo do nikakih izgredov. Le zjutraj je bilo mnogo klerikalnih plakatov potrganih, kar je bilo slabo znamenje za klerikalce. Lepo jasno jutro je v nedeljo vstalo nad Ljubljano, kakor da bi oznanjalo za Ljubljano vesel dan. Množice na ulicah so oznanjale, da je v Ljubljani nenavaden dan. Bilo je že ob osmih jako živahno. Ljudje so postajali v gručah, kočije so že drdrale, agitatorji so se zbirali. Vse ulice so bile čim dalje bolj živahne. Ob de- setih je bilo pred volišči in po volilnih okrajih že polno ljudi. Mnogo ljudi je prišlo tudi z dežele, ker so hoteli videti zanimivi boj. Klerikalci so povabili tudi čuke, ki so prišli menda, da bi klerikalcem pomagali Ljubljano Nemcem izdajati in pa da bi delali klerikalcem množico pri obhodu, ako bi se jim posrečilo zmagati. Izvedelo se je tudi, da imajo klerikalci pripravljeno že črno trugo, da bi jo nosili po mestu, s čimer bi menda pokazali, da so pokopali slovensko Ljubljano. Prizori. V splošnem so se volitve vršile mirno. Vkljub raznim izzivanjem od klerikalne strani je bilo ljudstvo mirno. Kregar in Štefe sta letala v avtomobilu, sploh so klerikalci ponosno nosili glave. Tako so se polnile ulice. Le pred Mestnim domom je kmalu prišlo do malih kontroverz, pri Marenčetu so se stepli in tuintam je bil kak prepir. Videlo se je n. pr. kako je župnik iz okolice pripeljal 10—20 zvestih volilcev klerikalne stranke, kako so jih gnali na volišča itd, Tuintam se je videlo, kako so hoteli klerikalci po sili zamenjati komu glasovnico. V svoji oblastnosti so mislili, da ne sme noben človek več imeti svojega prepričanja. Pred volišči so se slišale duhovite in neduhovite opazke in prerekanja. Glavni boj pa je nastal okoli poldne na Bleiwei-sovi cesti. Klerikalci so kmalu videli, da bodo premagani, zato so se vrgli na ženske. Kregar, Kregarica, Štefe, Stefeška, Pegan in Peganovka, in vsi so se spravili na licej. Kmalu je bila Bleiweisova cesta polna. Občinstvo je zahtevalo, da gre Štefe ven iz ženskega volilnega lokala kamor se je vkradel, ker je Štefe mislil, da ima pravico biti na straži in motiti vo-lilke. Stvar se je sporočila vladi. Jeza ljudstva je rastla. Ženski volilni lokal je bil natlačeno poln in cesta se je bolj in bolj polnila. Nastale so burne demonstracije. Končno je moral komisar ugoditi in Štefeta odstraniti z liceja. Štefeta neso. Ko so prignali Štefeta do vrat, je ljudstvo z glasnimi vzkliki dalo duška svoji opravičeni nevolji. Policija je morala Štefeta braniti in£varovati, da ga ni, napadla razburjena množica. Štefe je moral sredi policajev oditi, kar je vzbudilo splošno veselje. »Štefeta neso" se je razlegalo kakor en glas. Štefe je bil zelo hud, da ne sme delati po voliščih po svoji volji. Toda to mu ni nič pomagalo. Zaprli so ga v muzej, kjer je bil klerikalni volilni lokal. Tam je bilo tudi nekaj nahujskanih žensk iz okolice, ki so zmerjale ljudi. To je vzbudilo nov nemir in žandarmerija je z bajoneti razgnala množico, ki se je umikala proti Bieiweisovi cesti. Štefeta in Kregarja pa so morali v hitrici odstraniti. Potem je nastal mir. Klerikalne agita-torice so psovale naše dame. Terci-jalke iz okolice so se bahale pred našimi meščani, da imajo danes one besedo v Ljubljani. Sploh smo videli mnogo sadu klerikalne vzgoje. Tudi Lampe je prišel ženske gledat, pa jo je moral s Štefetom vred odkuriti. Našim narodnim damam moramo izreči priznanje; branile so neustrašeno svoje volišče. Žandarmerija je postopala skrajno surovo. Zaganjala se je brez potrebe v ljudstvo, ki je le opravičeno protestiralo proti klerikalnim agitatorjem. Ta boj je pokazal, kje bo zmaga. Opoldne se je cesta spraznila, zastražili so jo orožniki. Ob dveh so prišle uršulinke. Pričujoče ljudstvo je žvižgalo. Povdarjamo, da šolskim sestram in usmiljenkam ni niti en človek rekel žal besede. To je prav. Uršulink je bilo 7 voz. Tudi v Zvezdi je ljudstvo čakalo nanje. Bile so res senzacija. Zmaga. Do štirih se niso izpraznile ulice. Povsod je kazalo nam za zmago. Klerikalci so začeli izginjati. Ob štirih je bil konec volitev. Ljudje so se zbirali pred Mestnim domom. Vse je nestrpno čakalo. Toda šele po deveti uri je počil strel na gradu, ki je naznanjal zmago. Natančni izid se je izvedel šele ob 10. Demonstracije. Izid je vse presenetil. Toliko Nemcev ni nihče pričakoval. Ustrašili so se izdajalci sami, ki so s strahom pobegnili. Velika masa ljudstva je čakala izida. Pri prvi vesti o zmagi je vsa masa priredila navdušene ovacije. Žandarmerija je menda iz strahu, da bi se kaj ižalega ne pripetilo našim klerikalcem, množico porinila nazaj. Po zadnjih vesteh pa so nastale glasne demonstracije proti izdajalcem. Množica je šla med pevanjem in živio-klici po glavnem trgu proti dr. Tavčarjevi hiši. Pred dr- Tavčarjevo hišo se je množica ustavila. Z okna je govoril dr. Tavčar in dr. Triller. Nato je odšla navdušena masa naprej po ulicah. V Gosposki ulici pa je žandar- mmmm Ml sami in samo Mi! Sedem nemških kandidatov spravili v občinski svet smo MI sami in samo MI! Da nas zarad tega kolne zdaj Slovenec vsak, smo krivi MI sami in samo MI! Vendar bomo še lagali, da Slovenci smo najboljši MI sami in samo MI! merija ustavila nadaljno pot in so se ljudje mirno razšli. Splošno mnenje. Nedeljske volitve so najhujši udarec, kar jih je doživela slovenska narodna stvar v zadnji dobi. Napredna stranka je sicer zmagala, toda sedem nemških mandatov je madež, ki ga trpi cel slovenski narod, ker pišejo že danes vsi nemški listi: glejte kako moč imamo na jugu. Naprej čez Ljubljano do Adrije. Tako so dokončali izdajalci svoje delo. Klerikalci to čutijo. Treba pa bi bilo, da bi to občutil tudi narod in obračunal s stranko, ki mu je uničila slovenski značaj njegove prestolice. „Slovenec“ o volitvah. „Nova Ljubljana41, to je naslov včerajšnjega »Slovenčevega" uvodnika, iz katerega odseva samo jeza, ker niso klerikalci skupno z Nemci potisnili naprednjakov v manjšino in ker ne bo v Ljubljani klerikalec župan, Nemec pa podžupan. Sedem nemških občinskih svetnikov »Slovenca* čisto nič ne ženira in samo konstatira to dejstvo popolnoma mirno, da, celo prilizuje se Nemcem — klerikalnim zaveznikom! Slovenci, kdaj odprete oči in spoznate klerikalce kot izdajalce, ki prodajajo iz same strankarske strasti svoj narod tujcu? LISTEK. (VUCHEL ZF.VACO: Most vzdihljajev. Roman lz starih Bcnctck. Samemu sebi se je zdel zapuščen od vseh in vržen v večno noč — če se ta človek vrne med žive ter izve, da je izgubil vse, očeta, mater in ljubimko — o premoženju in o visokem položaju, ki ga jo zavzemal, niti ne govorim — in najde peklenska bitja, ki so hotela njegovo nesrečo ter hladnokrvno spletkarila in kova-sila v njegovo pogubo — ali menite, da nima pravice, postaviti se pred te podle duše, ki so zakrivile prokletstvo njegovega življenja, in jim reči: Zdaj je vrsta na vas, da trpite z mesom in s srcem, kakor sem jaz trpel na telesu in na duši; vrsta je na vas, da plakate in ihtite, in ker nihče izmed vas ni imel milosti z menoj, se tudi vi ne nadejajte milosti in usmiljenja od mene! Imperija, sključena v svojem naslanjaču, bleda kakor smrt in drhteča v konvulzivnem krču, je gledala človeka, ki ji je govoril te besede, z očmi, razširjenimi v skrajni grozi. — Kdo ste? Oh, kdo stel je zajecljala. Rolandu se je nenadoma vrnila vsa njegova hladnokrvnost. — Tu ne gre zame, milostljiva, nego za mojega prijatelja Paola. Zaupam vam samo to, kar je on zaupal meni. Ali ste vi eno izmed tistih satanskih bitij, ki so ga obsodila? . . . Tega jaz ne vem! Ali je on sain tisti, ki je toliko trpel, ali je samo dedič kakega maščevanja? Tudi tega ne vem! Vse, kar sem rekel, je bilo samo odgovor na vaše vprašanje o pravicah, ki jih utegne on imeti. Morda je izvedel za kak zločin, ki ste ga storili prejšnje dni . . . In, to veste, zločini se maščujejo, prej ali slej . . . — Da! . . . To je previdnost božja, kaj ne da, je vprašala Imperija porogljivo in oskalila zobe. — Ne, milostljiva, je odgovoril Roland hladnokrvno. Moj prijatelj Paolo ima o teh rečeh jako zanimivo teorijo, ki utegne biti čisto pravilna. On torej pravi — opozarjam vas, da se ne ukvarjam z visoko filozofijo, nego sem samo prenašalec besed — on pravi, da ne ve, kaj imenujete vi previdnost božjo. Misli pa, da je dobrota najvišji izraz človeškega razuma. Z drugimi besedami: bolj ko je kako bitje razumno, bolj neguje svojo lastno dobroto. Pri zlobnih in perverznih ljudeh najde opazovalec vzlic vsemu videzu vedno kako napako v razumu; zločinec ne more biti človek visokega uma, drugače ne bi bil zločinec. Res, lahko je obdarjen z visokim umom, toda gotovo vlada zato v kakem kotičku njegovih možganov posebna, popolna tema. Odtod neizogibne napake, ki jih delajo zločinci. Odtod dejstvo, da se prej ali slej pokore za svoja hudodelstva, ker niso bili dovolj razumni, da bi vedeli in videli vse naprej. Roland je s srdito mirnostjo govoril to svoje predavanje o filozofiji. Imperija ga je gledala, majaje z glavo. Bila je vsa strta od trudnosti. Čutila je, da tiči v mreži strašnih zanjk. Prsa so se ji dvigala v naporu mučnega krča ... — Pa če bi priznala I je dejala izmed ihtenja. Če bi prosila milosti I ... Ali je na svetu človeško srce, ki se ne usmili matere ? ... Oh, gospod, pomislite, da je moja hči, vse, kar imam milega na svetu. Oboževana, oblaskana, uničena in zaničevana obenem — vendar hodim mimo občudovanja in prezira, ne da bi ga opazila. Vse, kar imam, je moja hči. Kdor mi jemlje njo, dela zločin z drugim zločinom! Naj pazi vaš prijatelj s svoje strani, če je res človek tako bogatega razuma, kakor misli, da je. In ker pravi, da je najvišja stopnja razuma — dobrota, naj se vpraša, ali ni najvišja dobrota — odpuščanje! . . . — Odpuščanje! je zamrmral Roland. Mislil sem na to 1... Toda preveč sem trpel ... in preveč trpim ... še dandanašnji 1 Te besede so mu ušle, ne da bi se jih zavedal. Imperija, zatopljena v svoje pričakovanje, na pol upajoča, na pol obupana, jih ni slišala. Milostljiva, je zdajci povzel Roland, zdi se mi, da je moja naloga opravljena; zadošča mi, da še enkrat podčrtam položaj vaš in svojega vrlega prijatelja . . . Paolu je sreča naklonila, da je rešil Bianko iz Bembovih rok; toda zdi se mi potrebno, da vam je ne vrne. — O podlost! Podlost! ... In tudi vi ste podla duša, gospod, vi, poštenjak, ki se dajete na razpolago za takšno spletko! Tako je kriknila kurtizana. Roland je vstal, naklonil se, hoteč se posloviti, in dodal: — Mislim, milostljiva, da vam lahko obljubim, da si bo štel moj prijatelj v dolžnost, sporočati vam vse novice o vaši hčeri . . . vem pa tudi, da je trmoglav ... — Torej ne bom več videla svoje Bianke! . . . Bodita prokleta, obadva! In proklet naj bo tudi ta Roland Kandiano, ki sem ga ljubila! Da, Roland Kandiano, podla duša! . . . Kajti zaradi njega se godi vse to! On je tisti, ki vas pošilja! On mi jemlje mojega otroka in mi trga srce iz živih prsi! Ob teh besedah in ob tem imenu, ki je padlo tako nenadoma v ta čudni razgovor, se je Rolandovo lice bliskoma izpre-menilo; prijel je Imperijo za zapestje, sklonil nad njo svoj plameneči obraz ter zagrmel s hripavim, skoraj divjim glasom: — Vi preklinjate Rolanda Kandiana! Vi, ki je že sam vaš nečisti dotikljaj zadoščal, da mu je nakopal večno prokletstvo! Spomnite se . . . Spomni se, kaj si napravila s tem človekom, ti in tvoji pomočniki! Da, moje srce se je že začenjalo odpirati usmiljenju . . . Usmiljenju! ... Ti pa, če bi mogla, bi me zadavila z lastnimi rokami! Usmiljenje! . . . Prasnil je v divji krohot. — Zato pa trpi, plakaj in obupaj! . . . Nikdar več ne boš videla svoje hčere! Nikdar več! . . . Imperija se je bila zrušila na kolena. Njene izbuljene oči so se z neizrekljivo grozo upirale v tega človeka. Rada bi bila zavpila in ga rotila . . . toda noben krik ni hotel iz njenega stisnjenega grla. Roland pa se je po tem izbruhu besnega gneva vzravnal, veličasten in veder, kakor kip maščevanja, spustil na nesrečnice še en beden pogled ter odšel počasnih korakov iz sobane. Imperija se je še nekaj minut borila s tesnobo in grozo, ki sta jo tiščali k tlom. Naposled se ji je vrnila zavest . . . Planila je pokoncu, vsa peneča se, je zdivjala po svoji pa^ lači, kričeča: — Primite tega človeka! ... On je — Roland Kandiano Roland je stopal v tem trcnotku po mramornih stopnicat palače. (Dalje) Značilno. »Slovenec” napada zopet slovenske denarne zavode in hvali nemške kot solidne itd. Klerikalni organ dela to včeraj, torej takoj po volitvah, pri katerih so dobili Nemci sedem mandatov! Klerikalci res nobe nega sramu ne poznajo več, ker mislijo, da so pri svojih pristaših zatrli vsak narodni čut že tako temeljito, da ga nobena reč več ne zbudi. Pa se motijo, ker med njihovimi pristaši je dosti takih, ki preklinjajo Šušteršiča radi sedmih nemških mandatov! Kdo je pobit? Naprednjaki gotovo ne, ker ako se je kdo tudi vra-čunil za par mandatov, — kar ni nič čudnega, ker nihče ni mislil, da bodo klerikalci tako očitno in nesramo sleparili — so dobili naprednjaki vendar večino, kar je glavno in ako besediči .Slovenec" o pobitosti v naprednih vrstah, je to gotovo samo za to, da ne piše o pobitosti v klerikalnih vrstah. Klerikalci so pa res pobiti, ker »Slovenec" je prorokoval z vso gotovostjo, da dobijo klerikalci večino, pa so dobili — dolg nos. Prazni upi. »Slovenec" tolaži klerikalce s tem, da imajo naprednjaki samo en glas absolutne večine in pravi, da bo morala biti ta večina prav ponižna. Prazni upil Klerikalci imajo tudi v deželnem zboru komaj dva glasova absolutne večine in vendar storijo v deželnem zboru in deželnem odboru vse kar hočejo, kakor bi drugih strank sploh ne bilo tam. Kaka in kolika je večina, to je popolnoma vseeno, ker ona odločuje ne glede na to, kolika je. No, in večino v mestnem svetu ljubljanskem ima — na veliko žalost združenih klerikalcev, Nemcev in barona Schwarza — ravno narodno napredna stranka in klerikalci naj si nikar ne domišljujejo, da bosta Kregar in Štefe večino terorizirala. To je pa najlepše. Včerajšnji »Slovenec" priobčuje z debelimi črkami tiskan naslednji poziv: „Vse tiste somišljenike in vse tiste somišljenice, ki so videli in videle na raznih voliščih volilne sleparije liberalk in liberalcev, naj se takoj z vsemi natančnimi podatki oglase v pisarni dr. V. Pegana na Dunajski cesti.” Klerikalci se torej pritožujejo radi volilnih sleparij, ki jih podtikajo naprednjakom! Tu pa res že vse neha, to je višek nesramosti, ki so je zmožni samo ljudje, ki se nahajajo radi volilnih sleparij — v kazenski preiskavi. Tepeni so bili klerikalci pri občinskih volitvah ljubljanskih in za to je včerajšnji »Slovenec" poln laži in piše tako sirovo, kot je sirovo govoril dr. Šušteršič v »Unionu" v nedeljo zvečer, ko je tam zbranim klerikalcem s kislim obrazom naznanil zmago narodno-napredne stranke. V sirovosti »Slovenca" ne maramo posnemati in za to za danes — punktum. Iz slovenskih krajev. Iz Ihana. Ihanski župnik Alojzij Železny je v pondeljek dne 17. aprila kvakal raz prižnico, da ni prišel v Ihan goljufat, ampak samo delovat za ljudski blagor! Ljudski blagor je sicer zelo lepa beseda, ampak od delovanja našega župnika nimamo Ihanci nobene koristi, pač pa velikansko škodo. Vsem je še znano, da je pri prodaji posestva umrle posestnice Sojer oškodoval občino za celih 4000 kron. Naj govori naš župnik kolikor hoče, nas ne bo nikdar prevaril. Ana Sojer je izrecno zahtevala, da se njeno posestvo ne sme prodati, ampak oddati samo v najem, iz čistega dobička pa podpirati reveže. Toda Kristusov namestnik v Ihanu je naredil vse na svojo roko in ukazal, da se mora prodati posestvo Antonu Brezniku, ki ima v škofovem hotelu v Št. Vidu svojega sina, kar se je tudi zgodilo. Tako delajo naši božji namestniki. Ihanci pa samo kimajo. Iz Šmartna pod Šmarno goro. Predrznost kranjskih farjev presega sicer že vse meje, a kar se tiče surovosti, gotovo prekaša vse pope naš Ribničan. Na velikonočno nedeljo pri drugi maši je bilo, kakor po navadi, nekaj fantov pred cerkvijo. Ko se je pričelo povzdigovanje, pridrvi od svete jeze (?) in rujnega vinčka razvneti Ribničan in potisne klečeče fante z vso močjo svojega obširnega telesa, tako da so isti kar na tla popadali. Nekateri ljudje so padli kar na obraz in le srečno naklučje je bilo, da se ni nihče poškodoval. Razume se, da je mnogo fantov in mož radi te surovosti takoj zapustilo cerkev in premnogi je tudi naredil obljubo, da nikdar več ne prestopi cerkvenega praga v Šmartnem. In potem še farji vpijejo, zakaj vera peša. Se razumemo, kaj ne gospodine Lesar. Iz Spodnje Hrušice. Župan Franc Korbar je eden izmed tistih županov na Kranjskem, ki bi rad samo denar, in samo denar. Pred kratkim je prišla k njemu neka ženska in ga prosila, da bi šel na neki ogled. Toda župan Korbar je rekel, da ne gre pod drugim pogojem, kakor da se mu takoj plača in najame izvoščka. Izgovarjal se je, da ne more hoditi, ker je preslab in predebel. No ja! G. župan so pač ko-moden človek, ki menda tudi nima drugega opravila, kakor da zabavlja čez »Jutro" itd. Občina Dobrunje je res lahko ponosna na tega možakarja. Iz Cerkljan na Dolenjskem. Kakor povsod, tako tudi pri nas na Dolenjskem ne zaostaja izobrazba in omika. Vendar pa naši klerikalci kljub raznim izobraževalnim društvom nimajo dosti sreče. In to je čisto naravno 1 V klerikalnih društvih se namreč ne deluje toliko za izobrazbo, ampak se samo politizira in zabavlja na vse mogoče načine čez naprednjake Pred kratkim so priredila cerkljanska klerikalna dekleta igro, katere se pa skoro nihče ni udeležil. Radi tega so se zarotile, da ne stopajo več izlepa na oder. Nališpane s tujim blagom so pričakovale gledalcev, a teh ni bilo in ni hotelo biti. Zadnji čas je že, da se naše ljudstvo enkrat spametuje in ne podpira klerikalcev, ki delajo samo za svoje žepe, narod pa izsesavajo in molzejo kolikor morejo. Iz Novega mesta. Kakor se je že večkrat povdarjalo, so diletantske predstave res največje važnosti v manjših krajih našega ozemlja. In pri nas na slovenskem smo se v zadnjem času tudi začeli zavedatii Publikacija dramatičnih del, sposobnih za manjše odre, postaja vedno večji in večja, po deželi skofaj v vsaki večja vasi se postavljajo ljudski odri in v naših mestih se organizirajo diletanti — igralci. Krasen napredek opažamo n. pr. v Mariboru, Ptuju i. dr. Edino pri nas v Novem mestu — središču cele Dolenjske — ne moremo ne za korak naprej. Imeli smo nekdaj res izvrstno gledališče za časa ge. Reisnerjeve, a zavist in neumnost naših meščanov je spravila go. Reisnerjevo iz »Čitalnice" in obenem iz Novega mesta in od tedaj se naslajajo duše naših meščanov na zabavnih kupletih, nastopih klovnov, pantomimah, na humoristično — tragičnih in drugem takem šarivariju. Kar razveselila nas je sedaj vest, da mislijo tukajšni akademiki prirediti Kristanovega »Kato Vrankoviča". Pri nas imamo dovolj izbornih diletantov, zakaj bi ne mogli kaj takega uprizoriti? — In tu so se naenkrat zopet pokazali meščani v pravi luči. Kakor mi je znano, prosili so akademiki šest ženskih moči za sodelovanje, a odklonile so vse solidarno. No — nekatere pač niso hotele igrati z akademiki, ker so bile zaročene z doktorji, druge so se bale zopet slabega glasu, ki ga dobe, če nastopajo po odrih; — tu se pač vidi, kakšne pojme imajo ljudje o takih stvareh. — In tako je prišlo, da so akademiki — popolnoma upravičeno — zagrabili za bič in igrala sami brez žensk v soboto 22. t. m. precej ostro satiro: »V dobi jupe culotte". Igra sama na sebi ni bila ravno umetniška, a bila je dovolj dobra in za naše razmere zelo potrebna. Z občinstvom je treba izpre-govoriti resno besedo, — to je bil namen cele igre — ne tavajmo več po blatu, ampak dvignimo svoje zaspane misli in otresimo se gnilobe — to je bila njena glavna ideja, beseda, ki je pač zadela v živo, a ki je morala biti enkrat izgovorjena ! Občinstvu so se gotovo akademiki silno zamerili, — a morda bo enkrat to kaj pomagalo. Pri nas se je namreč lenoba z vsemi svojimi lastnostmi tako ugnezdila, da se jo da pregnati edino z bičem! Igralo se je jako dobro. Gg. I Gregorc, Iv. Legat, Petrič Max, Schwei-ger St. in Turk K. so bili popolnoma na svojem mestu. mm Oalle Franz Liilleg Makso Ivan Zajec Heyss Johann Ambrositsch Edwin Staudacher Ferdinand Kregar Ivan llnger Franz l*ammer Kamillo Štefe Ivan Trink Alojzij Reinthaler Anton Ivan Jevc llans Gerstner Anton Rojina DNEVNE VESTI. 23. april. V slovenski metropoli, beli Ljubljani, je bilo torej v nedeljo izvoljenih sedem nemškutarskih občinskih svetovalcev. Edini slovenski avtonomni občinski zastop bo postal vsled tega dvojezičen in Ljubljana bo nosila sramoten pečat dvojezičnosti. — Kdo je temu kriv! To so plodovi dolgoletnega pogubonosnega delovanja rimskih klerikalcev med nami, zasluge poslancev Vseslovenske ljudske stranke. V svoji zaslepljenosti in radi brezmejnega sovraštva do slovenskih naprednjakov, so izdelali lansko leto v deželnem zboru kranjskem najsramotnejšl volilni red za Ljubljano, kar jih sploh more eksistirati. Mislili so, da bodo na ta način dobili Ljubljano v svoje roke, a so se korenito zmotili. Na račun klerikalcev so dobili Nemci v Ljubljani sedem občinskih svetovalcev. To je najboljši dokaz, da imajo od novega ljubljanskega občinskega reda korist samo Nemci, Slovenci pa velikansko škodo. To izdajstvo slovenskega naroda se bo maščevalo samo nad klerikalci. 23. april 1911 je eden najvažnejših dni v zgodovini razvoja celega slovenskega naroda, kajti ta teden je v dejanju pokazal, da je klerikalcem narodnost deseta briga in so jim ljubši naši najhujši narodni nasprotniki Nemci, — kar pa rodni napredni Slovenci. Zafurall smo jo. Tako se je izrazil Štefe nasproti nekaterim njegovim somišljenikom, ko je zvedel rezultat ljubljanskih občinskih volitev. Da so jo klerikalci »zafurali" z novim ljub. občinskim redom smo mi že davno vedeli, klerikalci, ki pa tega niso hoteli priznati, so pa sprevideli to lahko v nedeljo, kakor n. pr. Stefe. Da, da, g Štefe! res ste ga »zafurali"! Štefe je zopet poskušal srečo z volilnimi sleparijami. Priplazil se je kot tat na žensko volišče in trgal glasovnice. To pot pač ne bo ušel roki pravice, ker se ga je še pravočasno zasledilo in sramotno zapodilo na cesto, kjer se je vedno vrtil okrog Lavterja. Imel je namreč slabo vest in zato se je tako bal razjarjene množice. Sleparjev in goljufov je kar deževalo nanj. Bil je bled in je molčal. Pa še enkrat je poskusil svojo srečo. Oklenil se je prijateljice Line upajoč da se z njeno pomočjo zopet vkrade na volišče. Prišel pa ie samo do vrat. Niti Lina mu ni mogla ničesar več pomagati. Množica je bila radi te Šte-fetove nesramnosti tako razjarjena, da ga je hotela linčati. Rešili so ga napredni agitatorji in stražniki. Peljali so ga v muzej ter tam zaprli; pozneje pa je pri stranskih vratih zbežal domov. Od boga zaznamovanega Lamp-ka seveda tudi nikjer ne sme manjkati. To pot pa je prišel samo pred muzejska vrata in je že hotel začeti po svoji stari navadi psovati. Komaj pa je izustil par besedi, jo je že moral odkuriti v muzej med Marijine device. Wie konnen Sle einem Štefe was glauben ? Da so klerikalci pri volitvah na liceju morali grozovito slepariti z ženskami, ki so prišle na volišče, kaže to dejstvo, da je bilo to celo znani zagrizeni Nemki Lini Kreuterjevi preveč. Znano je, da so Štefeta radi raznih sleparij na zahtevo ljudstva vrgli vun. Prišel pa je zopet nazaj in polic, komisarju Lavtarju, s katerim sta radi policijske kupčije dobra prijatelja, zatrjeval da ima on dovoljenje prisostvovati v volilnem lokalu. Omenjena gospa je prišla ravno na ta pogovor in ko je slišala, kako se Štefe laže in videla, da se je Lavtar bal, ki ga ima čisto v krempljih da se mun ne zameri, je Lavterja zavrnila: Herr Kom- missar, wie konnen Sie einem Štefe was glauben ? — Sapramiš g. Johann Lauter, ta Vam jo_ je pa dobro zasolila pod nos! Kar Štefetu sporočite ta dogodek, saj veste, Štefe ni umazan, če se — umije. Pristranost vladnih organov. Nadvse pristransko so se obnašali pri občinskih volitvah službo vršeči vladni organi. Dr. Pegan, Štefe in neizogibna Lina so bili pravzaprav njih komandanti. Kar so ukazali ti, vse se je pokorno izvršilo. Posebno se je videla ta pristranost na ženskem volišču. Lina se je svobodno vozila gor in dol. Istotako Pegan in Štefe v deželnem avtomobilu. Napredne volilke so pa morale pred orožniškim kordonom zapuščati vozove in korakati peš na volišče. Vse te nepostavnosti pa je zagrešil deželnovladni komisar Fink, ki vršil svojo službo nadvse pristransko v korist Nemcev in klerikalcev. Posebno je šikaniral tudi poročevalce naprednega časopisja. Vse te nepostavnosti so se konstatirale na licu mesta in verodostojne priče so na razpolago, In le na energičen protest naprednega občinstva je prenehal Fink s svojim krivičnim uradnim postopanjem. Mestna policija ljubljanska je nastopala v nedeljo tako, da smo mislili da smo na Turškem. Naravno, saj drugače ni mogla nastopati, ko ji je poveljeval Lauter, ta čudni vitez žalostne postave, ki je mislil, da je uslužbenec klerikalnega volilnega odbora, mesto da bi postopal nepristransko. Mož naj v bodoče pusti svoje sovraštvo do naprednjakov doma in naj bo v službi vsaj nepristranski, ako že nima nobenih zmožnosti za položaj, ki ga zavzema. Naprednjaki so pač vzgojili na svojih prsih več gadov, ki so jih potem grizli. Državna policija bi bila pač tudi lahko obzirnejša napram občinstvu in njeni komisarji bi bolje storilr MALI LISTEK. Letošnja opera. (Konec.) Pri svojem nastopu v Tannhau-serju se nam je predstavila kot operna pevka in spojila je svoj nastop z eleganco in krasnim petjem, polno ljubavi, podobno zefirju, ki ga razbli-ne vsakdanjost, ki živi le idealom in višjim ciljem. Kosale so se tri moči v eni operi, vsaka je imela svoje stališče, ki je različno drugo od dru-zega zelo. Kot Venero nam je ustvarila pač gospa FOdransbergova najlepši tip, žal le, da je imela tako slabega partnerja. Da bi se dalo pridobiti to moč slovenskemu odru, je pač skoro izključeno, Vendar, da nas bode še kedaj posetila upamo in tedaj vemo, da nam E oda zopet sliko svoje umetnosti, v ateri se bode svetilo že večkrat imenovano ime mojstra Hubada. Od njega je ta naša najboljša koncertna moč, njegov Betetto In njegov je Križaj. Drznem si pridejati svojim skromnim besedam tudi svojo pohvalo, ki sicer ne pomeni prav nič, a vendar je lahko prepričana, da ni izrečena nepre- vidno ali pa radi hvalisanja. Tuje mi je nepotrebno laskanje, priznam pa rad vrline vsakogar. V Boheme smo čuli zopet našega znanca Camarotto, ki nam je nadomeščal tenorista. Njegov glas kritizirati bi bilo odveč in se ne spuščam v to. Naj ga sodi vsak po svojem, kdor se razume na kvalitete glasov, vedel bode kaj ceniti in kaj grajati. Igra njegova ima pa mnogo hib, kar mi ne more odrekati pač tudi njegov največji prijatelj oz. oboževalka. Gospod Krampera je pel Fausta. V prvem dejanju se mi je zdel v resnici krasen. Njegova igra v prvem dejanju je sicer še precej pomanjkljiva, v naslednjih omaga čisto, a petje je bilo lepo in zadovoljni smo bili. Višino zmaguje težko, srednjo ležo ima lepo in kaže precej dobre šole. Sicer se pa tudi v kritiko tega pevca ne bodem spuščal podrobneje, ker ni to moja naloga. Kot zadnji faktor v pevskem oziru nam preostaja le še zbor. Mislim, da isti še ni hodil tako trnjeve poti kakor letos. Moški je sploh pod vsako kritiko, pred koncem sezije je dezertiralo troje tenoristov, ostali so ali plavali ali pa s silo hoteli reševati nekdaj tako slavno ime slovenskega gledališkega zbora. Žal da se vsem trud- njam posameznikom to ni posrečilo in lahko rečemo, da je končal zbor svojo nalogo s popolnim fijaskom. Ženski zbor je bil nekaj boljši, žal le sopran. Alt nikakor ne zadošča. Pozna se pač, da ni več ge. Juvanove poleg, ki ga je držala v nateznicah, da ni zavozil kot letos. Kaj je vzrok takemu propadu našega zbora mi ni znano, ali vsaj mislim si, da nosi precej krivde tudi ravnateljstvo. Če bi nastavilo stalen zbor in se ne ubijalo z večernim, ki je le v svojo zabavo gledališču na razpolago, bi storilo veliko boljše in tudi uspehi bi se pokazali. Manj osobja, pa bolje izvežban materijal. Če imajo Nemci svoj stalen zbor — zakaj bi ga mi ne mogli imeti. Svetujemo pa tudi ravnateljstvu, da pomede iz zbora vse tako sumljive eksistence, kot so bile letos nekatere, kajti ugled gledišča je celoten in se ne da deliti na soliste in keriste. Poglejmo sedaj še na one čini-telje, ki so nam pomogli, da smo videli toliko lepega. Gg. Reiner in Czajanek. Koliko truda je v naštudi-ranju partij, ubijanje z zborom, voditi orkester, mestoma tudi režijo. Gotovo je to najbolj nehvaležena partija pri gledališču, hvala bogu, sta jo zastopala taka moža, kojima ni za zunanje hvalisanje. Kot koropetitorja sta bila na lepakih začetkoma sezije naznanjena gg. Lajovic in Rasberger. Od obeh ni stopil nihče v akcijo. G. Ravnik, ki je bil dodeljen gledališču šele zadnja dva meseca, je učil le soliste. Pri tem si lahko predstavljamo trud kapelnikov in če gre poleg že pohvaljenih kotnu hvala, sta to v prvi vrsti gg. Reiner in Czajanek. NB. Koncem pisanja kritike sem zvedel, da bodemo imeli drugo sezijo sigurno zopet opero. Za to delo sem hvaležen vodstvu. Prosim le, naj se obrača, seveda le kolikor je istemu povoljno po mojem nasvetu; ne angažira solistov po ustenju temveč po kvaliteti. Mnogi se bodo izpodtikali nad mojo kritiko. Morda se bode zdelo tudi komu potrebno poslati kak popravek, češ, da sem slabo informiran itd. Nič za to. Na stvarno kritiko sem pripravljen tudi odgovpriti, na zabavljanja in oblastno samohvalisanje iz gotove strani pa sploh, kot že na svoj prvi članek ne reagiram. Prepirati se z ljudmi, ki poznajo le nizke izraze in pričajo pri vsaki priliki o popolni nezmožnosti do svoje naloge, ni navada moja. E. Rumpelj. V Ljubljani, dne 8. aprila 1911. ako ne bi tako brez vsake posebne potrebe komandirali orožništvu »Sturm auf di renitente Menge", kot so to delali v nedeljo na Bleiweisovi cesti. Fink bi bil lahko malo hladnokrvnej-ši in — vljudnejši, kot je navadno. Znani Mattias je pa s svojo kričavostjo naravnost izzival občinstvo. Pri deželni vladi pač manjka inteligentnih in vljudnih uradnikov in Schwarz bi dobro storil, ako bi povedal svojim uradnikom, da se doseže z vljudnostjo več kot z grobostjo, ali on tega najbrže sam ne ve, ker v občevanju s Šušteršičem se ni mogel naučiti — vljudnosti. Vladni detektiv Gerlovič je včeraj napel vse sile, da bi po svoji navadi spravil kolikor mogoče dosti ljudi v ječo in si pridobil novih zaslug kot detektiv. Komandiral je orožnike kakor kak general. Kakor čuje-mo, so orožniki na ukaz Gerloviča brez vsakega povoda aretirala g. Vojsko in ga odpeljali na sodnijo, kjer je pa dobil Gerlovič dolg nos. Tudi škofovo glasilo so nekaj spodtika ob g. Vojko in govori o nekem faliranem študentu. Toda najbrže je pri tem mislil na znanega faliranega študenta in čuka Dostala, ki ni za nobeno drugo rabo, kakor za klerikalno štafažo. Kregarjeva „ketna". Pasar Krega r z žalostjo ogleduje ostanke zlate ketne, ki si jo ji bil nabavil. Klerikalci so bili popolnoma prepričani, da zmagajo pri občinskih volitvah. V svojo proslavo so nameravali predlagati, da naj župan in podžupan odsihdob nosita zlate ketne, kakor na Dunaju. Kregar, ki se kot pasar na to razume, se je takoj napravil tako ketno in se ji kaj rad ogledaval v zrcalu. Njegovi mami je kar poskakovalo srce od veselja, tako imenitno je izgledal njen mož s ketno. Ko pa je Kregar v nedeljo zvečer izvedel za izid volitev, je ketno v jezi vrgel na tla in začel po nji stopati. Baje je e-nemu svojih delavcev že naročil, naj ketno predela v verigo za cerkveni lestenec. Tako je s klerikalnimi fantazijami ! Njih upi so splavali po vodi in tudi njih delo je za nič. Rojina je limal županski stolec, toda njegov lim ne drži, ravno tako malo, kakor Kregaijeva ketna, ki je temu imenitnemu someščanu odsihdob pač nikdo ne odvzame. Dr. Pegan se je izmed vseh klerikalnih agitatorjev obnašal najbolj izzivalno. V avtomobilu je vedno stal, ker drugače bi se ga niti ne videlo, ker je tako majhen. Pridušal se je, mahal z rokami in psoval naprednjake, ker se je čutil varnega v avtomobilu. Malo prej so ga bili vrgli iz ženskega volilnega lokala, kamor se je vtihotapil, da bi trgal naprednim volilkam glasovnice. Do ušes je zaru-del, ko ga je nekdo vprašal, če ima še toliko poštenja v sebi, da se sramuje samega sebe, ker on je eden glavnih Iškarjotov, ki so prodali Ljubljano Nemcem. Navsezadnje ga je vendar zalila rudečica in ves osramočen je zbežal v muzej. Kmetski hudič. Ko je včeraj gdč. Manica Komanova pred mestnim dekliškim licejem z drugimi narodnimi damami vred pridno agitirala in apelirala zlasti na svoje šentviške rojake, je neka klerikalna gospa — ime za danes iz usmiljenja zamolčimo — kakor besna zarjula nad njo: »F e j kmetski h u d ič". O blažena katoliška morala! Eden najhujših nemških agitatorjev pri občinskih volitvah v Ljubljani je bil slovenski izvošček Pukel-stajn. Kakor smo zvedeli, je pridobil tudi par izvoščkov za nemško stranko. Da bi ta revež vsaj nemški znal, pa bi mu še ne zamerili. Še najbolj spodobno seje obnašal Terseglav med klerikalnimi agitatorji. Spomnil se je idealnih Časov svojih prejšnjih let. Bil je potrt. Na njem je bilo videti, da v svojem srcu obsoja efijaltstvo klerikalcev. Neka klerikalka je v svoji veliki navdušenosti Prc.^ voliščem nekoliko previsoke vzdignila svoje krilo in je s primernimi besedami pokazala svojo zadnjo stran strmečem občinstvu. Na Črnučah so v nedeljo popoldne molili uro za volitve, pa ni nič pomagalo; samo 7 Nemcev so primolili. Štefe z boksarjem, Štefe je računal že naprej, da ga njegove sleparije pri trgovski zbornici pri volitvah ne bodo posebno priporočale. Oborožil se je kolikor se je dalo dognati s prepovedanim bokserjem, ki g*L Je baje več prič videlo pri njemu, ipog ve, če mu je državni pravdnik tuai za to že dal potrdilo, ali ga niu bo e dal — šele sedaj. Kaj bi klerikalke in Nemke s Slovenci naredile, če bi se jim namreč kdo pustil, kaže sledeči razgovor v prodajalni pleskarjev Brluler Lberl. Nemka: pa so le naprednjaki zmagali. Klerikalka: Če bi imela namesto dr. Zajca jaz kaj govoriti v bolnici, bi vsem tistim, ki so nune in »flečkaj-nerje* zasramovali, roke in noge porezala. To krščansko delo usmiljenja se je par drugitn klerikalno-nemškim sestricam med njimi tudi Eberletovi ženi tako dopadlo, da so ji smeje potrjevali. Torej kdor ni s klerikalnimi izdajicami zakrivil lopovščino, da so slovenski (?) klerikalci spravili 7 Nemcev v slovenski mestni zastup, kar pripravi naj se, da mu dr. Zajčeve namestnice roke in noge porežejo. Kaj pa, ko bi se takim babšetom porezalo le toliko jezika, kolikor ga imajo — preveč ? Zakaj avstrijski državljani plačujejo orožništvo? Baron Schwarz je bil glede ljubljanskih volitev mnenja, da naj se pusti klerikalce popolnoma na miru, da naj delajo kar hočejo, ker je na ta način mislil, da obdrži na ljubljanskem magistratu Johanna Lauterja, ki mu je veliko bolj zanesljiv in poslušen, nego vsa vladna policija. Da bi pa mogli nemoteno opravljati razni klerikalni Štefetje in Kregarji po receptu iz trgovske zbornice svoje posle, poklical je iz vse Kranjske na pomoč žandarje, ki naj bi čuvali klerikalne poštenjake pred kontrolo teh vražjih liberalcev, ki so gledali tako zelo klerikalnim agitatorjem na roko! — No, sedaj so volitve končane, a Schwarzu se zdi tako imenitna ta poza varuha državne avtoritete, ki se reprezentira v Ljubljani sedaj med svetlimi bajoneti, zato je pridržal še danes žandarje v Ljubljani in jih spravil okoli trideset v kazino, kjer naj bi čuvali sedem nemških občinskih svetnikov! A žandarji so pač bolj pametni nego njih vsegamogočni šef zbrali so se na kegljišču, kjer so odložili svoje bridke sabljice ter puške in ves večer v prav prijateljski zabavi kegljali. Gotovo so bili zadovoljni in hvaležni iznajdljivemu Schwarzu, ki je spravil tako veliko »Kegelpartie* skupaj. Mi seveda prav nič ne zamerimo žandarjem, da se zabavajo, opozarjamo pa davkoplačevalce na dejstvo, da morajo plačevati davke za iandarmerijo, ki hodi na Schwarzovo povelje v Ljubljano kegljat. Klerikalci so poslali v ljubljanski občinski svet sedem Nemcev, davkoplačevalci pa morajo plačevati za žandamerijo, ki naj čuva klerikalne izvoljence! To naj si davkoplačevalci pred državnozborskimi volitvami in vprašajo naj se, ali morejo, še voliti one poslance, ki bodo po Šusteršičevi komandi glasovali brezpogojno za vsako leto vedno večja vojaška bremena, a na račun davkoplačevalcev klicali v Ljubljano žandarje kegljat in čuvat klerikalne varovance — nemške občinske svetnike. Zadnji čas je, da slovensko ljudstvo obračuna s to breznarodno in protiljud-sko bando! Rezultat ljubljanskih občinskih volitev je streznil tudi dosti zmernejših klerikalcev. Izprevideli so, da je novi ljubljanski občinski red sramotno izdajstvo slovenskega naroda in prišli so tudi do prepričanja, da je narodnost pri naših klerikalcih samo far-barija. Ko je bil razglašen rezultat volitev, ki so prinesle Nemcem tako sijajno zmago, smo slišali iz ust raznih klerikalcev besede: »Prvič in zadnjič sem volil klerikalce. Prekleti Nemci. “ •n če danes Šušteršič upije, da morajo biti sedanje volitve razveljavljene, se naprednjaki tega lahko samo veselimo. Pri eventualnih novih volitvah bodo namreč klerikalci doživeli še hujši poraz, kakor so ga že sedaj. Ljubljančani namreč sedaj morajo iz-pregledati. Zavedni napredni Šiškarji so na belo nedeljo pri ljubljanskih volitvah dokazali vpliv in moč dobro zasnovane organizacije. Znali so za vsakega volilca, za vsakega so poskrbeli, da se je odzval svoji volilni dolžnosti. Kar je v vasi Šiški mogoče, ali bi ne bilo še preje mogoče in še bolj potrebno tudi v Stolnem mestu ? Ljubeznjiv nemški sprevodnik. y vlaku iz St. Janža proti Ljubljani je imel neki zaveden volilec belo zastavo seboj. Na postaji v Trebnjem je sprevodnik Sch. zavpil nad njim: Das darf nicht sein ! zavpil pa je tako in s takim povdarkom, da so se vsi slovenski sopotniki zgražali nad njim. Nadsprevodnik, ki je bil bolj pameten niož- je svojega nemškega tovariša opozoril, češ, pustite ga, naj ima veselje s to zastavo. Nemški sprevodnik, socijalist seveda, jo je odkuril z dolgom nosom k zadnjemu vozu ter sam Pihal pri sebi svojo nemško jezo nad nedolžno belo rastavo. Tem nemškim s°cijalistom bo treba malo bolj trdo na noge stopiti. Po zadnih volilnih nspehih bi bil tudi za jugoslovansko socijalno demokracijo škandal, de bi te predrzneže še dalje zagovarjala. Le po njih ! Kregar in Štefe v preiskovalnem zaporu? Gostilničar gosp. Bole je ob priliki sestanka pri Vojeviču med drugim omenjal tudi Kregar-Štefetovo afero s sledečimi besedami: Kar se yče zadeve sodne preiskave Kregar-btcfe radi volilne goljufije trdita »Sl. Narod* in »Jutro*, da sta v sodni pre- iskavi. Nasprotno pa trdi »Slovenec*, da to ni res. Jaz pa izjavim tu pred SQ in več pričami javno, da če mi °nadva takoj s potrdilom c. kr. držav- nega pravdništva v Ljubljani dokažeta" da tozadevno nimata nobenih ovir, plačam takoj jutri 100 K za mestne uboge. Zahtevam pa tudi od njiju, da to tudi onadva storita in plačata v isti namen vsak po 100 K sicer se bodeta smatrala kot politična goljufa in bi potemtakem ljudje volili goljufe. Kregar in Štefe sta že v sobotnem »Slovencu* naznanila vest, da bo g. Bole tistih 100 K plačal kot liberalna žrtev, onadva pa da že imata dotično izjavo od državnega pravdništva. Ne toliko radi te stave, ampak radi predmeta te stave smo se obrnili na Dunaj do neke visokostoječe osebe. Kolikor smemo o tem že danes vporabiti za javnost, je s to afero zdaj tako-le: Uvodna preiskava proti Kregarju in Štefem je sklenjena, dotični akt leži že toliko dni pri državnem nadpravd-ništvu v Gradcu, da bi bil moral biti še pravočasno pred ljubljanskimi volitvami rešen in odposlan nazaj v Ljubljano v svrho nadaljnega postopanja. Če bi klerikalci ne imeli posebnih obveznosti z vlado, bi bila Kregar inŠtefe že v petek aretirana, t e r b i j u p o s 1 a 1 i v preiskovalni zapor. Kakor pa vam znano, je vlada primorana, to afero kolikor mogoče zavlačiti in če bo le mogoče — potlačiti. Pripravljen je za to izgovor glede pravnega na-ziranja, jeli je to sleparijo smatrati kot pregrešek ali le kot prestopek. V prvem slučaju preganjanje ni še zastarelo, v drugem je seveda že. Kar se tiče uradnega potrdila v omenjeni stavi je pa stvar ta: Stranka sama je zahtevala od državnega pravdnika potrdilo, državni pravdnik pa je moral to zahtevo že z ozirom na javno ogorčenje odkloniti. Že radi javnosti bi državno pravdništvo moralo Kregarja in Štefeta pozvati v preiskovalni zapor. Zadeva bo najbrže že jutri odločena. — Torej toliko pa je ,že danes gotovo, da sta Kregar in Štefe primorana tistih 200 K za mestne reveže takoj plačati, kajti da sta goljufala in sleparila, to stoji pribito! Čedne razmere v ljubljanski bolnici. Poroča se nam: Neka rodbina iz Sp. Šiške je poslala svojega bolnega otroka v deželno bolnico. Namesto da bi bili otroka ozdravili so mu noge polomili in ga tako pohabljenega poslali domov. — Če je to res, potem so na tem človekoljubnem deželnem zavodu res še bolj človekoljubne razmere, kot smo jih semtertja že omenili. Ljubljanska policija se prihodnji mesec preseli. Osrednja stražnica se premesti na nekdanje svoje staro mesto v glavno magistratno poslopje v pritličje. Pri tej priliki bodi povedano, da prostori ljubljanskega rotovža ne zadostujejo več niti za najnunejše u-radne namene, kar ni v interesu ne strank ne službe. Novomeški Hočevar doma — pod ključem. Iz Novega mesta se nam poroča : Novomeškega Hočevarja, ki je zakrivil po celi Dolenjski toliko revščine, so na belo nedeljo popoldne pripeljali v Novo mesto. Na kolodvoru je čakalo na vlak polno ljudi. Preiskovalni sodnik pa ljudem toliko za-željenega veselja ni privoščil. V spremstvu dr. Slanca se je namreč z vozom odpeljal do Mirne peči, kjer je Hočevar izstopil iz vlaka ter se na vozu s preiskovalnim sodnikom in dr. Slancetn odpeljal domov, ampak ta dom ne bo pri — njem doma. V morsko kopelj Gradež odpošlje tudi letos mestna občina 10, »Pomožno društvo za bolne na pljučih 10 in dežela Kranjska 15 revnih škrofu-loznih otrok, ki se odpeljejo prve dni junija s spremstvom v imenovano kopelj. Novozgrajeni cesti na starem vojaškem oskrbovališču sta dobili deloma že plinovo razsvetljavo. Slava, slava, slava! O srce slovensko pevaj, z vriskom znani čuvstva svoja, konec je skrbi morečih, konec ljutega je boja! Glej, zmagalko slavoznano, kot nevesto glej — Ljubljano! V beli svileni opravi venec lavorjev na glavi.. . Oni pa, ki so kričali, da jo bodo pokončali, zdaj sami so pokončani kakor črv, v tla poteptani. V prahu vsi leže na tleh širni javnosti v zasmeh. Tebi pa o ljudstvo vrlo, ki napredno si volilo, ki z zavednostjo si svojo smrt črnuhom povzročilo, ki si vse moči napelo, da Ljubljano si otelo, da še bela bo ostala, da nad mestom plapolala Še slovenska bo zastava tebi ljudstvo: »Slava, slava"!!! Manica Komanova. Najnovejša telefonska brzojavna poročila. tn Ljubljanske občinske volitve. Barkovlje, 24. aprila. Zmagovalcem nad črnim zmajem gromovit Živijo. Jernej Reja, Martin Golja. Izjava dr. Baxe. Praga, 24. aprila. Bivši češki poslanec dr. Baxa izjavlja v »Samostat-nosti*, da so vesti mladočeških listov, da je izstopil iz češke državnopravne napredne stranke, popolnoma izmišljene. Avdijenca pri cesarju. Dunaj, 24. aprila. Ob 10. uri dopoldne je cesar sprejel najprej v av-dijenci avstrijskega ministrskega predsednika barona Bienertha, ki mu je pojasnil stališče avstrijske vlade na-pram jezikovnemu vprašanju pri reformi vojaškega kazenskega reda. Nato je prišel na vrsto avstrijski domobranski minister Georgi. Cesar je sprejel v avdijenci tudi ogerskega ministrskega predsednika grofa Khu-ena Hedervarija. Ob treh popoldne sta konferirala oba ministra predsednika. Spalajkovič poslanik. Belgrad, 24. aprila. Sekcijski šef zunanjega ministrstva, dr. Spalajkovič, ki je bil sedaj dodeljen srbskemu poslaništvu v Petrogradu, je imenovan srbskim poslanikom v Sofiji. Na njegovo mesto pride sedanji srbski pod-konzul v Skoplju, Jovan Jovanovič. Lastnik m glavni urednik Milan Pint. Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. Na prodaj je mala. nova, moderna, pripravna in res po ceni hišica. Interesenti se naj obračajo na S. Rogelj, Vrhnika. Glasovlr, dobro ohranjen se radi preselitve prav ceno proda. Radeckega cesta 3, I. nad. 235/8—2 Predsobna omara z zrcalom in stojalom za dežnike se takoj proda za 50 K. Bleiwei-sova c. 13 (stanovanje št. VI) 68/2—2 Šivlfje se sprejmejo pri I. Pogačnik, Pred Škofijo 21, II. nad. 227/3—2 Dekle skromno in marljivo dobi takoj pod ugodnimi pogoji službo kot pomoč v hiši in trgovini na deželi. Ponudba pod »Služba poštnoležele Jesenice, Dolenjsko. 76/3 1 Peter Birsa, Gorica, Rabatišče 5, ima na prodaj 250 hi izvrstnega vipavskega vina, star 3 in 5 let. — 100 hi starega 150 hi novega. ___________ 77/2—1 Nov glasbeni Instrument (čelo) se ceno proda. I. Levičar, Krmelj, Dolenjsko. U 61 Planino, jako dober, se ceno proda na vogalu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta štev. 2, I. nadstr. 202/1—1 Pristen brluovee iz lastne kuharne po 2 K liter se dobi pri J. Jurci na Vrhniki. ____________62/3—1 Dve Izurjeni natakarici se sprejmeta za ob nedeljah pri Anžoku v Šiški. 237/2 —1 Meblovuua mesečna soba s posebnim vhodom, v bližini cerkve v Šiški, morebiti tudi s hrano za 1 gospoda, se išče s 1. majem ^ah 1 junijem. Ponudbe na podružnico .Jutra" v Spodnji Šiški. _____________ Kdor išče ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najložje, ako inserira v Malih oglasih »Jutra*. Za besedo se plača samo 5 vinarjev. Meinl uvoz ka velepražarna. Nova podruž v Ljublja Šelenburgova 7| Išče se solnčno stanovanje za avgust termin s tremi ali z dvema velikima sobama, kuhinjo in pritiklinami. Obvestila pod »Stanovanje* poštni predal štev. 13. Ljubljana. Sprejmem takoj v rezbarskem obrtu (cerkvena dela) izurjenega pomočnika. Plača po dogovoru. Peter Bauerheim, mizar v Hrastniku, Štajersko. bmububok' z eno ali dvema sobama se oddajo na Poljanski cesti 60 in na Predovičevem Selu. Istotam se odda tudi mederno urejena pekarija in veliko transito skladišče ter dve kleti. Ilija Predovič — Ljubljana. Mizarsko orodje dobro ohranjeno s tremi mizarskimi stružnicami se skupaj ceno proda. — Kje, pove »Prva anončna pisarna*, Frančiškanska ulica 8. Solicitator samostojen, delavec in korespondent išče službe. Ponudbe pod »Solicitator* na upravo »Jutra*. V f krojač v Ljubljani pri »Novem svetu* javlja slavnemu občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah. Tovarniška znamka „IKO“. &> CJ ■a « g S S OJ > ca _ 9a| " gSS u E • M u> ES* -H--S •a -g S, Soj « g UJ « t g S Vj" BB Lastna tovarna ur v Svlcl. Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje. Proti sajam in prahu popolnoma MH1 Z Siri cof 26. jS iSEE c JI p varno zaprl dimnik, kjer je vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo patentna dvojnata dimniška vrata s trojnatim proti ognju varnim zatvorom. (C. kr. avst. pat. št. 26.175 od 1. junija 1906.) Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki sc lahko dajo vstaviti v novih ali W'Ma Pa že v starih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi. Mestni magistrat ljubljanski priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. — Pojasnila daje L. Stricel, dimnikarski mojster. Mf* Dobivajo se pri Lud. Striclu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar. Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu. XzicleloT7-a^n.ie igrrač Ernest Hoffarth jun., Dunaj VIII., ihmhm. Pfeilgasse 34. Vojaške oprave za otroke: Infanterijska garnitura \ K 4'— Huzarska „ j obstoječa iz čake, prsnega ,, 5'— Planin, lovcev ,, f oklepa, sablje, patronske ,, 5*— Dragonska „ ( taške, puške v najfinejši „ 5*— Ulanska „ | izdeljavi „ 5*— Telesne straže „ I ,, 6*— Prekupovalci specljalnl cenik. Razpošlljatev po povzetju. „JUTR0“ se prodaja v Ljubljani po 4 vinarje v 2n.a-sled.2noHi. to“balszaraa.al2.: Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Picliler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Sajč Dunajska cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica. Stlene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušenlčnik, Židovska ulica. Kleiustein, Jurčičev trg. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tencnte, Gradaška ulica. Yelkavrll, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Bemžgar. Zelena jama Bič, Zaloška cesta. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Glinee. Sterkovič, Dunajska cesta. Tajnik - posofilsilc® z večletno prakso, samostojen delavec išče službe. Ponudbe pod »Tajnik posojilnice* na upravništvo »Jutra". Klavirje, pianine in harmonije le prvih svetovnih tvrdk na obroke po K 18*—. Ravnokar največja zaloga malo časa izposojenih pianinov po jako nizki ceni. ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13, učitelj »Glasbene Matice*, Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je Nustrovani tednik 99 ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 180. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: IlustrovaniTednik, Ljubljana. YffYTffffYtYTf Oblastveno autorizirano in sodno zapriseženi ll | SiGO Ljubljana, Šubičeva ulica 5. Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije itd. Zboljšana Kneipova metoda in ventilirane spalne čepice so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osivelosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo. 1 čepica z dvojno ventilacijo K fr— 1 . . trojno „ , 8 — Balzam pospešujoči rast las in brade , z uporabnim navodilom 1 stekleničica . K 2.— ^ Ji • • - 4— r*® ff l , . . 6— Naročila iz province po pošti jo proti povzetju. Zavoj in spreranica 30 vin. Pri naročil čepice naj se navede obseg glave. P. Frčtscher, Dunaj III., Barlchgasse 17. K'NTft Priznano močna, lahko tekoča solidna' in neprekosljiva so KINTA kolesa. NajobSirnejSe jamstvo. Ilustrovani ceniki brezplačno. K. Camernik LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Special. trgovina a kolesi In posarn. deli. kolen. Naročajte in kupujte ,JUTRO"! Najboljše odgovori „Slovencu" vsak naš prijatelj, aleo se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! mar Najbolj varno naložen denar! -Naj več ja slovenska hranilnica! Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K. i 4) Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3. sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 41 /4°/0 brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa Kreditno društvo. Posoja na zemljišča po 5% in proti poplačevanju dolga po najmanj °/o Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, a ko hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. ei* nakup brez konkurence. Damska konfekcija ■ kakor krila in bluze po priznano nizkih cenah. Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovič Ljubljana, I.testni trg 6, ompir-cfcfE* Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata! Lepolin belo lice kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe ■ OL1MP1A pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja —i"!-*- OLI1MP1A suha krema tudi kot najboljše milo. Cena malemu lončku K 1 20, velikemu K 2— ulavna zaloga v lekarni Trnkoczy v Ljubljani. »cafcSBmL iiianni Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. .....= ===== = 1 11 registrovana zadruga z omejenim jamstvom =■■ -" priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v i>-skarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskili knjig in časopisov. ILdeusto-© za^ož:ri.Ižtv©_ Hv£-u.ziIk:a,lio e. Telefom-slco. štev. 1X6. IbTa,32m.od-errxejže JljItOgrreufijSL- >5®*^ f-resi 30 " ^©»taa-e l^iouzillziice *t ev. v®- BBBBBBBBBBBB0BBBflBBBII®EiB8S@^®rafflBaHB*®®BBfl ¥ LlnHlanl fond nad ■ X 610.000. n,S: Ljubljanska kreditna Stritarjeva ulica. štev. M. Podružnice v Sptfetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu tn Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne ?loge po čistih 4VI»