238. stranka. Pavialni Iranko v driavi SNS. I LjiDljMi, i itdiljo 12. oktokra Lil. leto. Isnnja vsak dan zvečer, lavsesasl nMelto In prasnike. VMzratJ t Prostor ! m/m X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust \ Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Uprcvnlitvo „Slov. Naroda11 In „Narodna TIskarna11 Enallova ulica št. 5, pritlično. — Tolojon sL 90. vali« v „ Slo e en* k t Narod4 v Jugoslaviji; celoletno naprej plačan . K 84*— polletno ...,...„ 42*— 3 mesečno......u — l T— 1 M ...... »i ' Liobllanl ln po posti t V tnonamstvo: celoletno...... K 95*— polletno....... n 50-— 3 mesečno 26*— Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno P° nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Uredništvo .»Slov- Narod v« Enallova u'.i ca it S, I« nadstropje. - Telefon itev. 34« Dopise sprejema la podpisane ln zadostno trankovane. HT Rokopisov no vrata« Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Herman Wendel. J. e Kakor le koncem junija 1914. po sarajevskem umoru popolno neznanje srbskega in jugoslovanskega vprašanja še !e omogočilo, da se je zanetilo sovražno vojno razpoloženje, proti »kraljevskim morilcem«, tako je danes neuva-žcvanje in nespoštovanie mlade jugo-slov. države tem boli pomisleka vredno, ker so prav sedaj ob koncu nelepe-ga sna o mostu od Berlina do Bagdada dobri odnošaji k našim južnoevropskim sosedom za nas ne samo gospodarska potreba, da, naravnost nespametno, ker Beograd, Zagreb in Ljubljana sedaj še ne zro na antantno politiko z baš do-nebesnim navdušenjem. »Mi moramo«, tako je te dni priznal z gorjup;m usme-vom eden izmed vodilnih hrvatskih listov, računati s tem. da nimamo mi Jugoslovani to je naše kraljestvo SHS nobenega prijatelja med evropskimi velesilami«. Dobri odnošaji tu in tam pa se udu-še že v kali, ako se javno mnenje trudi zatreti v državi HSS homonkula. ki je bil veantantjni retorti umetno prikrojen za srbsko gospodstvaželjnost. Z ustanovitvijo kraljestva SHS se je samo dejansko uresničila narodna težnja po ujedinjenju, ki je kot hrepenienje in kopr-nenje lebdela in se glasila že mnogo stoleti:, slično kakor nekoč v Nemčiji in Italiji, v najboljših glavah jugoslovanskega naroda, — saj so Srbi. Hrvati in Slovenci eden jedinstven narod! — v vseh njegovih pesnikih in misliteljih. Vkljub temu naletimo semtertja na groteskno naziranje, kakor da bi se Črnogorci, ogorčeni radi »aneksije« njihove zemlje s strani Srbov, viharno oprijemali v imenu samoodločbe malih narodov ob presto! pošteniakoviča Nikjte. V r esnici pa so Crnogorci prav tako malo, kakor recimo prebivalci kneževine Reus starejša ali mlajša linija narodnost zase. Oni so naj-čistokrvnejši Srbi. Njihova v vsakem oziru nemožna posebna državna eksistenca je bila, ako izvzamemo tudi tu po geslu »dfvide et impera« nastopajočo dunajsko pofrtiko, edino posledica djnastičnega dualizma. Ker je dob'1 sedaj stari Petrovič, med kronanimi glavami vseh časov eden najbolj pretkanih in brezskrupoloznih mogotcev, zasluženo brco, žalule sedaj po njem in po samostalnosti svoje državice — igračice Izmed njegovih izkoriščevanih podanikov samo mala peščica parazitov, katerim je polne nasu! jasli, da bi jih s tem pridobil za radevoljno orodje v svoji pohlepnosti po oblasti. Vseka- LISTEK. Dr. Jesen: Naša Matica Ker ne pišem dnevnika, ne vem, kateri dan je to bilo. Toda datum ne bo težko najti. Trgovine so se odpirale, ženske so postajale v gručah in si pripovedovale najnovejše novice. Bilo je takrat v Ljubljani mnogo novega, saj je bila vojna šele v začetku. Prišel sem po svoji dnevni poti proti magistratu in nasproti mi je dospel s svojimi mirnimi, počasnimi koraki gospod Podlimbarski. Menda je opazil vprašanje na mojem obrazu: prejšnji večer se je raznesla novica, da je »Gospodin Franjo« konfisciran in da pride pisatelj v preiskavo. Zavihal je svoje stotniško mogočne brke in je rekel s svojo znano mirnostjo- »Objektiver Tatbestand!« In je zmignil z ramami. Razumela sva se dobro, podala si roke in se ločila. Seveda se je nas vseh lotevalo vprašanje: kaj sedaj? Toda takrat — no, ni bilo treba dolgo čakati m*&% kor pa pomaga pri tem vsaj nekol-ko še italijanski imperijalizem, ki je vsled vtelesenja Črnegore v kraljestvo SHS. izgubil v tastu Viktorja Emanuela naj-uslužneišega pomagača v svojih balkanskih načrtih. V isti oapirtii koš spada prav tako trditev nekega avstrijskega klerikalnega lista, da je povsodj na Hrvatskem razširjena krilatica: »Z Madiari smo živeli skupaj 800 let. s Srbi pa ne borno niti 800 dni«, kakor rudi pretirano podčrtavanje separatističnega delovanja Stena na Radiea in njerrove seliačke I stranke. Pes je. da so Srbi in Hrvati stoletja ločeno drug od drugega korakali in bili razdvojeni po veri. pisavi in 'eodovjnskih tradiciiah. Toda kar koli Jih loči, ni pri vsem tem v bistvu in korenu nobene večje razlike, ko med severno in južno nemščino. Delovatiic Stepana Radiča, ki odkrto taji narod-rK» jedinstvo srbo - hrvatsko - slovenskega naroda in ki je naperjeno proti obstoju kraljevine SHS, je za naziranje hrvatskega naroda prav tako malo nevarno, kakor muratis mutandis leta ic;7i delovanja dr. Sigla v njegovem glasilu *Rayensches Vaterlaud«. ki takisto ni bil od^ev misnenja in nazirania bavarskega naroda in ki tudi ni moglo omajati ustroja nemškega državnega edfnstva. Ce rudi Jugoslovan na ozemlju bivše avstro - ogrske monarhije Še ni prožet na vseh koncih in krajih s pri-*rn:m državljanskim čustvom za kraljevino SHS. ker je država doslej stopala v niegovo obzone vedno pod zastavo tujega gospodstva, in ker tudi tu dobra stvar ne nanredme tako kakor bi bfk) želeti, vendar je brezupni zmede-nec Rad'č. ki ie že jadral z vsemi vetrovi neškodljiv ne samo zategadelj, ker sedi v varnem zavetišču, marveč še boli radi tega, ker se §e s svotfm liu-brnikovanjem z najhujšim sovražnikom ''ugoslovanstva, z italijanskim imperijalizmom, spravi! ob zadnji vinar kredita. Rožnat pa seveda položaj Jugoslavije tudi ni. Ako se celo velike zmagoslavne države zanadne TTvrope treseio od vojne mrzlice, kako bi se potem tega očuvala nova država, ki Je do polovice stopala skozi peklo svetovne vojne in skozi vj-ce revolucije, do druge polovice pa že, celo sedem let ni videla zarvorjenega Janusovega hrnma. Vsled vojne, gladu in bolezni jc Srbija zgubila eno četrrln-ko svojega prebivalstva in je po triletni sovražni okupac:ji izsekana do zadrne krilce. Jugoslovanska ozemlja bivše donavske monarhije so od avgusta 1914 pod cesarsko in kraljevo strahovlado takisto nepopisno in strašno trpela; koliko njenih prebivalcev so kratkim po- tom obesili, koljko jih je sramotno poginilo v raznih koncentracijskih taboriščih, ali Je potem čudež, da je ob raz-sulu habsburškega gospodstva prvotnemu kaosu sledil recimo legitimni nered: čete po zemlji hlepečjh kmetov so skušale s krvjo in požarom na svojo pest razlastiti vsi veleposestva, in tem ho-matijam v Hrvatski in Slavoniji so morale z oboroženo silo napraviti konec vkorakajoče srbske Čete. Ta orožniška vloga je odvzela srbski armadi nekaj listov njenega lavorjevega venca, dala demagogom hrvatskega partikularizma nekoliko vode na njihov mlin in uce-pila kmetom, ki le malo razumejo razvoj sedanjih dotrokov, cc!6 prepričanje, da so se srbski vojnjki hoteli maščevati nad Hrvat; radi njihove udeležbe v vojni proti Srbiji. Tudi pojav boljševiških nagnenj v zemlji, katere čisto agrarno bistvo je liki kamenita niiva za setev socialističnih misij, je edino posledica dolgoletne in globoko segajoče materijalne in moralne razkrojenosti, ki jo je povzročila vojna. Zaradi bližine sovjetske Rusije in sovjetske Ogrske Je morda jugoslovanska vlada smatrala komunistjško nevarnost v svoji državi za veliko večjo, kakor je bila v resnici . . . Toda tj zapi etljaji so samo znaki prehodnega stadija, za katerega veljajo Mussetove besede: »Kar je bjlo, ne obstoji več; kar bo vhodočnostj, sedaj še ne obstoja«. A tudi zunanje razmere so odločilno vplivale na notranje razmere v Jugoslaviji. Italijanski imperijalizem, ki le svoje kremplje globoko zasadi! v jugoslovansko dedno ozemlje na jadranski obali, je Jugoslovane prisilil, da so č;m najpreje napravili nad novo svojo državo zasilno streho. Razumljivo je, da v državi, čile meje so še neodločene in neopredeljene ne samo proti Italiji, marveč rudi protf Avstriji. Madžarski, Romuniji in Bolgariji, ni bilo mogoče razpisati splošnih volitev za državnotvor-no skupščino. Zato so sf pomagali z začasnim narodnim predstavništvom, ki so je sestavili po predlogu posamnih strank po njih približnii moči. Dočim je začetkom nudilo to parlamentarno nadomestilo pester mozaik malih strank in pritlikavih strančic, so se nato polagoma strnile razne skupine in skupinice prelco prejšnjih deželnih in pokrajinskih meja v jedno celoto. Te nove večje tvorbe seveda niso organično rastje, marveč so se često združile samo slučajno jn dafejo večkrat bratom z zelo različnimi čepicami tako, da je prav često v vseh skupinah na dnevnem redu sprememba članstva. tati zsHOlititea i. Taka vprašanja se niso reševala do sedaj javno v časnikih in se ne bodo najbrže tudi v bodoče navzlic Wilsonovim točkam, iz tega pa še ne sledi, da se ne bi smelo javno mnenje pri nas prav nič zanimati za te probleme, kajti časi so minuli, ko je mislii namestu nas dunajski »Frerndenblatt«. Naša država je zaenkrat tako j obkrožena, kot si je želel včasi Edvard VII. Nemčijo. Življenje v tem obroču bi bilo težko, vsaj dokler bodo vojne na svetu — in te bodo najbrže še dolgo. če bi se postavili na stališče čustvenosti in simpatij, bi morali odkloniti kar po vrsti Italijo, Avstrijsko republiko, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Grčijo in še Albanijo, če bo kdaj živela. Proti enim vlada ani-moznost in naravnost besno sovraštvo pri nas, proti drugim na Hrvatskem in v Srbiji. S Čustvi torej tukaj ne bomo prišli daleč. Zato nastane vprašanje, koliko so vredne zveze, ki so proti javnemu mnenju. Tu bi bil mogoče primer nekdanja zveza Italije z Avstrijo in Nemčijo. Ta zveza gotovo ni bila popularna na nobeni strani, bila je delo pretkano-bru-talnega Crispija in njegovega sever-nonemškega tovariša istih lastnosti. A navzlic temu je zveza obstojala in sicer vsem trem v korist. Ko je leta 1914. napovedala Nemčija vojno Franciji, je sicer največji italijanski list »Corriere della Sera« takoj prvi dan prinesel D' Annunzijevo »Molitev za zmago francoskega orožja«, ali vlada bi bila lahko to preprečila in šla v vojno s svojimi zavezniki, kakor je šla pozneje proti njim. Za italijansko vlado ni bilo odločilno ljudsko mnenje. Tako se tudi pri nas ne bo dalo držati stališče simpatij, ampak stališče praktičnih koristi. Tu bi bila smer takoj dana. Naš glavni sovražnik je Italija in proti nji si morama zavarovati hrbet. Vem, -da je pri nas optfmistov. ki mislijo, da zavoljo Italije sploh ni treba iskati zaveznikov, ker se bo itak zrušila sama od sebe. Tudi optimisti nimajo včasi prav in bojim se, da bi se to lahko zgodilo ravno v tem slučaju. V najožjem okvirju bi prišla torej v po-štev Avstrijska republika. Tu se hitro odgovarja/češ, Italija in Avstrija imata žc staro ljubezen, ki ne bo zarjavela tudi zavoljo Tirolske. Zdi se ml, da ne bo šlo to tako lahko. Tirolski Nemci so naiboli nemški v ce- li Avstrijski republiki, njih karakter tako različen od italijanskega, da se ne -bodo nikoli vdomačili v Italiji ter pozabili Avstrije, kakor ne bo Avstrija nikdar pozabila nanje. Italija pa tu ne more dati znatnih mejnih koncesij, kajti s tem odpre svdjo deželo na najobčutljivejši točki — katastrofa, ki ji je grozila spomladi 1916. in katere jo je rešil Brusilov, v, Italiji ni pozabljena! Bistvo vprašanja pa ni tukaj ampak čisto drugje. Da se bo združila Avstrija z Nemčijo, je danes že odveč povdarjati, saj se je zadovoljila celo Antanta z zadnjim nemškim odgovorom, ki pravi, da Nemčija ne bo skušala anektirati Avstrije s silo, da pa izvede to lahko Zveza narodov, če bi to zahtevala narodna volja v obeh državah. S tem pa je situacija čisto pre-drugačena. Tu nimamo več opravili z Avstrijsko republiko, ampak z enotno Nemčijo. In ko bo iztrgala Italiji Tirolsko, mi mogoče lahko osvobodimo z njeno pomočjo naše kraje — a kaj potem? Nemčija bo tudi v bodočnosti ekspanzivna sila, državna forma republike ne bo na tem nič spremenila, saj je izgubila Francija Alzacijo-Loreno v vojni, ki jo je začela pod Napoleonom, a je iztrgala zopet ti dve deželi kot republika. A da bi omejila Nemčija svojo ekspanzijo samo na Tirolsko in ne tudi na jug — nam seveda na ljubo — toliko rožnogledi pač ne smemo, bitj. Tako bi prišli iz dežja pod kap, osvobodili bi svoje kraje izpod Italije, a postali — nemški vazali. In pri tej kombinaciji niso vpoštete niti Madžarska, niti Romunija, niti Bolgarija, ker se mi ne zdi verjetno, da bi mogla Italija navzlic svoji diplomatski spretnosti spraviti vse tri na-, enkrat v akcijo v isti smeri, ker ima-* jo te rri države Še preveč globokih nasprotij med sabo — seveda pravi nič manjših napram nam — in bi poleg tega. sodeč po nekdanji moči Nemčije brezdvomno podlegle, dast hi naši kraji zopet silno trpeli. Kaka bi gledale na vse to Francija, Anglija in Amerika, se ne da reči, saj jel grozila svetovna vojna včasi zavolj nar dezerterjev, enkrat zavoljo nemške tvrdke Mannesmann in drugič zavoljo železnice iz Novega Pazarja. Seveda je bilo to v času, ko je plavala svetovna vojna že v zraku in je bilo pričakovati njenega izbruha ob' najmanjši priložnosti. Danes pa ni verjeti, da bi šla Amerika znova vi boj zavoljo — Italije, materijelnih in i teresov pa pri tem ne more imeti. Anglija bo imela opravka čez glavo s kolonijami in je treba pri tem vpo- Nekaj fini na to je bila zadnja seja stare »Slovenske Matice« in par dni na to je počil glas: Matica je razpuščena! Na 6. uro zvečer je bila razpisana odborova seja, ki je vsled razpusta postala nepotrebna in je odpadla sama po sebi:.. Toda nekaj minut pred šesto me je zaneslo vendarle v Zvezdo. Taval sem v tistih dneh nemirno semter-tia, težko je bilo najti samoto, še težje prijatelja... Vede! sem, da pride tudi zame veliki teden trpljenja in da se sovražniki že zbirajo. Zavil sem nehote v »Matico«, meneč, da se je sešlo morebiti tpdi kaj drugih odbornikov. Koga še ni obšlo Čudno Čustvo, kadar je stopal po onih starih lesenih stopnicah in po onem Častitljivem dolgem hodniku k priprostim vratom z malim drobnim napisom? Ako si bfl tujec, se ti je nehote ustavila noga in nisi verjel, da stopaš v prostore največjega slovenskega kulturnega zavoda.* V pisarni je bila luč. Vstop?! sem in sem obstal: pri mizi, kjer je včasih sedel predsednik, je sedel policijski komisar, poleg njega je sta! policijski agent. Tamik Milan Pugelj se je naslanjal na svojo mizo in je gledal, kako je blagajnik rajni Anton Koder predlagal knjige, račune in denar... Začutil sem ta trenutek: kar Je bilo naše, ni več naše. Zavedal sem se, da nisem prišel prav in ^sem hote! oditi. Toda za trenutek sera vendarle še po-sedel in sem gledal, kako je policijski komisar sprejemal in protokolira! razne obligacije, delnice, vrednostne papirje i. t. d. Težko je bilo sestaviti natančno ves seznam teh papirjev. Sedel sem in nisem mogel verjeti, da je vse res: da sedim tu na stolu v * Slovenski Matici«, da sedi pri mizi komisar jn da se piše protokol, s katerim se konfiscira vse, vse, kar smo v petdesetih letih nabrali v svojem kulturnem središču. Spomni! sem se onih Časov pred 50 leti, ko je vrelo mlado življenje po naših deželah: ob meji skoraj bolj nego v sredini. Cehi so imeli svojo akademijo, Hrvatje so pripravljali svojo Akademijo. !n mi? Kje smo mf, mi? — Od mejo je prihajal glas, da nujno potrebujemo svoje »učeno druStvo«. V Ljubljani so to priznavali. Toda kje, kako, od kod? — Bili smo vedno taki: navduševali smo se vedno za vse, kar 'imajo drugje, toda da bi Imeli sami, nismo verjeli svojim lastnini silam. Ni čudno. Majhni, neznani smo bili. Druge akademije so dobivale podpore od dr-, zave, od dežele, od vladarja, od mecenov. A mi» mi? Toda učeno društvo »mora biti«! so pisali rodoljubi od vseh strani v Ljubljano. In končno ie prišla ona svota, dar štajerskih rodoljubov kot prva podlaga za novo društvo. Tako se je začelo. Nabirali so po goldinarjih: eden, dva, tri. Slovenska meja je dobro čutila, zakaj je treba kulturnega zavoda. V Ljubljani so to skoraj manj razumeli. Toda ker je bil denar tu, — kaj se hoče! Morali so poprijeti za delo. Tako se je ustanovila »Matica Slovenska«. In sedaj je bilo treba iz malih začetkov ustvariti kaj velikega, šlo je počasi, prepočasi. Po eno knjigo smo izdali na leto, letopis. Toda zrno je bilo dobro, — tla so bila slaba. Prišel je vihar — prvi pomladanski vihar. Ravno tu v »Slov. Matici« je leta 1871. dr. Josip VoŠnjak prvič zakHcal na ves glas: Staro geslo ne velja več — treba nam ie novega gesla: »Vse za narodnost, napredek in svobodo!« Stari »vsezaverodomcesarjevci« se niso hoteli udati, — toda čas je hitel preko njih. Prišel ie Levstik in se boril za reformo Matice, za slovenski jezik, za narodno kulturo. Skoraj je opeša! v težkem boju proti visokim gospodom. To-i da prava misel ie morala zmagati nad zmotami, nova žjvljenska sila je moi rala doseči tudi zastarelo zidovje »Slovenske Matice«, počasi je začelo rasti to, kar smo hoteli imeti. Ne takoj, nej čez noč. Leta in desetletja je bilo treba, da smo imeli končno res lep kulturni zavod. Čutili pa smo vsi, da ni dovolj, da še mnogo nedostaja. Kje so bili medi tem Že drugi narodi pred nami! Aka-. demije so razpolagale s stotisoČi, izdajale so grmade knjig, reprenzenrlrale narod doma in v tujini, — a mi smo i2dajali končno po 6 knjižic na leto. Z reprezentanco pa je bila težava ae-premagljiva. Hiša je na zunaj izgledala še dovoli lepo, — posebno napis se je svetil nekako ponosno in samozavestno. Toda *ko je gospod Denis iskal »nas* najvišji kulturni zavod«, ne vem, kaj st je mislil. Gotovo ni vedel, kako se je v ^Matici« štedilo s krajcarji. In mi vsi smo mislili, da »Matica« ničesar ne po-t trebuje, razven napisa, knjig in denarja« Zato je ostal Še od davnih dob oni hodnik, ki sem ga imenoval častitljivega« Vse stanovanje »Matice« človeka vedno spominja njene konservativnosti. Zdi se, da je to njena stara dedščina. Dve mali sobi, ena za tajništvo, ena za: odborove seje, — to je vse. In poleg njiju je skrita, večno zaprta tretja soba: knjižnica. J3ogata knjižnica z lepimj 2830 h- evaft katera momenta sta jo pred in pdgnala leta 1914. v vojno. Pr-ffejštvo, da nI vrgla Nemčija _avnih sil na francoski vzhod am- Bk v Belgijo ter da je bij cilj — Ca-s, !n drugič sir Grey, ki je bil res diplomat, pri katerem so igrali moralni faktorji veliko vlogo, kakor je pokazal že v Maroški krizi, in je smatral, da je dolžnost Anglije, da gre Belgiji na. pomoč. Francija pa bi najraje ne imela nikdar več nobene-jga konflikta z Nemčijo, zato se je zavarovala z angleško-ameriško-fran-cosko defenzivno zyezo, ofenzivna ip& ne bo, zlasti z Italijo kot zavez-Iricd! W<*4ft* - *** i— -Torej tudi v. najboUsem. slučaju, jja fp|LWaf PP Ba|8MNUfcWi^y^3 Inacijah, je to preozka podlaga, jsej s jtem zamenjamo poloMgflpjQaj£drio »užeiijstvo s_— c,£lim,.kajti,s,iuno se-•jdaj po Italijanih zasedeni kfajf bi bili jpreozki za nemški raziiiah. I. J—ć. lmw im$ ii pntaii. Ii Beograda poročajo, da so jpfedpriprave za zamenjavo pa.Bkovcev skoro, dovršene. Ker »Narodno predstavništvo ne bo moglo grešiti - valutnega vprašanja v krateni času, bo vlada za sedaj samo enjala avstrijske „ bankovce za vne dinarje oziroma v kojikor tie bodo .ti dostojali, se bodo avstrijske krone .s posebno znamko prelevile. Državnj d i n a r je drugačen, [kakor srbski dinar; se razlikuje v Spbliki, kakor tudi v tem, da je srbski jdlnar^kfit z. zlatom in drugimi vrednostmi, med tem ko državni dinar rji rit, ampak bo Ime! isto^ vrednost "pr krona. Radi tega se* bo za i00 Isedanjih kron dobilo 100 državnih ^narjev ali pa 10d prekolekovanih avstrijskih kron. . f£ Posledica te zamenjave bo pred-Jvsem ta, da se bo naš denar razlikoval od avstrijskega. Ze sedaj, ko jimamo žigosane bankovce, notira PVša krona napram avstrijski 70" do i to je za 70 do /o naših kron se pobi IDO avstrijskih. AJ50 dobimo -denar, ki se bo popolnoma razlfko-^val od avstrliskej^a, bo že to dejstvo jvolivaio y_nasem smislu na kur z. rfndi napTafn^injora^^^H se bo rž našega denarja zboljŠaf. Do se-_se je plačalo ža tranke ali lire savno toliko naših, kakor^ avstrijskih "n oii Ker pa je kurz avstrijske kro-ođ dne do dne vedno bolj padal, to dejstva vre dhostnašega denar-iiačilo^ Popolnoma nov položaj bo trenotku, ko se uvedejo državni di-arji. Ktirz med državnim dinarjem ftro še ne Bo določeval veo prfeko j^vsfrijske krone ampak po načelu ^narodneea gospodarstva, e to je se bo določil po razmerju med ozem in uvozom. KeF imamo ogo blaga za Izvoz, se bo knrz žavnega dinarja napram inostrani ^alu£, posebno napram liri in franku poatno zboljsat. Prva posledica zboljšanja kur za ta, da bodo pri nas cene oble-e p a d 1 e. Ako stane v Italiji meter ^laga 20 lir, lira pa J K. smo plačali pa blacro 140 K; v trenutku pa ko bo *~tala lira samo 3 krone oziroma 3 avne dinarje, nas.bo stalo blago 60 kron. Ta izprememba bo imela vpliv jtuHl na cene 7, i vi L Tudi te bodo ■padle, ker bo notranja vrednost kro-fte večja. * Zamenjava oziroma kolekovanje vstrijskib kron se bo izvršila potom a ven i h uradov ter denar-ili zavodov. Po potrebi se pri-ejo še drugi uradi m zavodi. Ni-or pa se ne bo izvršil ta posel po osameznih občinah, kakor se je Iz-Šflo svoj čas žigosanje. Po občinah ne bo moglo izvesti, ker pri zamenjavi mora sodelovati vsaj po en blagajniški in v knjigovodstvu vešč ~~adnik. Računati moramo s tem. da nastane ob zamenjavi velik naval na davčne urade posebno radi togi, fcef bo zamenjava trajala: le fielnJl d n i ln da bo moralo občinstvo dolgo časa čakati, predno .pride na vrsto. Tej neprijetnosti pa se občinstvo izogne na ta način, dashranisvoj denar pr| denarnih zavodih, zadrugah, hranilnicah in bankah, ker ti zavodi bodo sami vse opravili brez sodelovanja strank. Nerazumljivi je, zakaj hrani prebivalstvo toliko denarja še sedaj vedno doma in zakal ga ne izroči denarnim zavodom, ki plačajo obresti. Kdor ima več denarja pri sebi, kakor ga trsnctno.jabi** škodi sebi, ker.,Izgubi obresti in oteiuje-ureditev valutnega vprajšanja. „ TpreJL vsakdo naj izrodi svoje prihranke denarnemu zavodu, ki mu zaupa! —e— = Dr. Pavlovjč vrnil nTSttdat regentu. Beograd, 10. oktobra. Danes dopoldne ob pol 11. uri ie bil predsednik Narodnega predstavnji-va in desi-gnlrSfll miflistrski predsednik dr. PtaJfa Pavlovič v avdijenci pri^ regentu, kateremu je po referatu p odgovoru opozi-cve vrnil man čl a t za sestavo novega ka b i n e t a. . , == Kaj ie resnica?. 1 LDJJ Beograd, 10. oktobra, Uredništvo »Pravde^ je izdalo lepane z naslovom: t»Odgovor opozicije na vabilo eosp. dr. Draže Fravlovlćai« Glasom teh plakatov zahteva onozielja nastopno: i. Q. dr. Pavlovfć nai spreitne vso ministrsko listo g. Trifkovica. 2. O. dr. Trif-kovič bo ministrski podpredsednik brez portfelja. 3. Avtonomija za Hrvatsko in Slovenijo ter imenovanje bana po\ kralj ii. Polejr.teh lepakov je nalepila ^Tribuna».^glasilo radikalne* stranke, plakate s to - le vsebino: Besede •Pravde na njenih današnjih' plakatih so lazTijTve. Berite j>Trib'iinb«! ~ Zborovanje mla.^ti članov po*-^anrezfif't k!»nSov v Be^gntdn. Rco-grP atfe tO. oktobrrr. Včefa? pctpoldrte' So se sesani? nekater; mlajši čbni Nartfd-ner^a- predstavrlištva; ki pređstctt'l^a le-vfco 8o§8h4fn BhlioV ter s6.pnsvetoVa-H . ^n»m tj se rrr6gej đd&& sp^'ra'.^flh med posameznimi strankami. p6*s$brio pa med demokratsko zajednico* fn f^di-kabi. da venciar enkrat že res: rr!'h"i-strs?ra kr?za, orfičfcroc^ redno parlavfnen-fafno delo in prične kohčno žč enkrat voditi močrfo državtrd* politikb. N - tem sestanku So se zboro*valci zždiniti na tri. da se bodo td po'svetovariia tudi iia-daljev-fla. = Afera Pfbtie - Nedvfb Draga. Beograd, 1 rj. oktobra. »DemolC-raf!-ja« poroča po naslovom »r^rotic-Ned-vfb Dragac*: V oafla*r*entarniR krogih ie novztožjla veliko zanirfianjč afera g. Protiča fn N§d*vib I?rage, znanega vodja. A m avtov*, katerega si je na§ narod ohranil y žjverri spofhfnu vsled njegovih krvoločnosti fri kri\1ć se izza fur-ŠktK Časov. ?^e3vib Draga ?e posekal neki gozd v vređnos'f! nad 2 milijona dinarjev. Pravni odbor v d'rekcfji vrtnega plena je kot najrriefod'ajneš'i faktor v fei zađevi sklenil, da posekana drva ne more pripustiti temu Ar n avtu to lasf brez odškodrifne. Gospod Protič je ž intefveneijo nekega g. Petroviča ta sklfcp odbora ovrgel na škodo nase države in v korist terhii Arnavtu. >Demo-kfaflia« obljublja, da bo priobčila vse doknfrienf^ in dokaze, ki pokažejo delo-vahie g. ProtiČa na korist Arriavta in na škodo države v pravi luči. = Ustanovitev brodarskega Sindikata SttS. Beograd, 10^ oktobra. Iz ministrstva saobraćaja se poroča: Ministrstvo saobraćaja je v svrho cksplo-atfranja državnega plovitbenega Darka u'canovilo brodarski sindikat SHS, ki obstoj'i iz sedanje srbske brodarske družbe in iz bančnega konzorcija, ki že obstoja, V ta sindikat se bodo sprejele tudi nove bančne Institucije in tudi privatne osebe, katerih narodnost in pripadnost k državi SHS so dokazane, in ki nameravajo švola denarna sredstva plodonosno naložiti prt tem stođifcatn. n-iT---- "fji 11 r1 ■mu • r......iinvr-i"- Prijave s« sprejemajo do 20. t m. narbčbe, bbtfisi fitt šo ¥ zvezi t naSć Vse \6 pr£ morsko ali rettio trgovino*; na! s*e ađstej naslavljajo tia brodarski sindikat SHS. Kontrolo ftad sindikatom bo prevzelo ravnatdfrtvo reene plovltbe ministrstva sadbračaja. \ = »Jntarnf Lhtc o vzrokill Ustavitve osebnega prometa na prog] Zidani most - Zagreb - SJsak. Zagreb, iO. cktobra. Današnji »Jutami List« firi-naša neke informacije' o ljubljattsii direkciji železnic SRS. Olasotn teh informacij je ta direkcija krj\a usta\ tve osebnega prorrtfeta na progi Zidani mast - Zagreb - Sjsek. Lir t ^matra po-stoparHB Hubljanske direkcije zl skotit dalozno m obeta za jutri poseben članek o tem vprašanju. t Opora r tamo na današnji članek v našem listu, tičoč se tega vprašanja. — Uredništvo.) — Realizem in 'deafize m. Split, 10. oktobra. Pnd nraovols ARtalisam in idealizem« iadiknje »C^friere della Dal-mazia« y doIge_m_čhnku ,0. dejstvu, ka-jko italijaiisk^a javilostj' D linmcMi^žaiie-maria rtanjanslce TrTiete, ki vod:jo iJe-nlni boi proti onim faktnriem. ki delajo na to, da scPalmacHa ne priklopi materi Italiji. V.člankn nravi, r/^e, da bi lahko navedel na Stotino slnćajev, kako gleda Italijanska javnost samo na svojo lastno korjst, ne pa na ]*orist »idealnih« borcev- - |cm^oy^ ^mrretnejra* slncjafa pa ne navede v članku njenega. — Kaka je ta realnost gotoi [h italfjanskjh krogov, ki delajo z vso »v^ro na zK-d;-njenje z Italijo^ naj rtavedc^ito sn^no en siiTcaj. Ko SO Itnlji:Ai eef>U$tf^ Trogir, so jugoslovanske Bvlasti našle tudi neki dokument« v katerem se zahteva od votovjh meroda"i!:h kro^\_.y Split»t za anrovizacijo tro^'rsk'h l'al'ianov hrano za oseb, med tem.ko v.celem trogirskem okraju i|i iHtl iOO Italilanev. Ti'di to zahtevo »pirt?km Italijanov je podpisal znani diktator za par ur dr. Lubin, ki le nekdaj pod staro Avstrijo pisal v nekem šovinistično nemškem frstti, da sć Jri Italila poveznila v blato neknlmr?, kd Je zaseka na?c ^o-ŠntfiJs^rvtJ V SfniU. — Taksen ;e idea?:-žetift in realjz^errt dtTnHktft^dh Italijanov. = JSafmaflnški itaTiVh* proteštfrcjo proti flUonjfe^vem ekspoželu. fcŠ p i 11, 10. oktoora. Povodom razglasitve Titfo-iiijevega efešpozeja po časopisih, v katerem ie le ta ohrazlozjl najnovejše stališče Ifaliie v dalrna!(nškem vprašanju, šo Še šeši* takoj vročekrvni Italiar fž Dalmacije ter skovali protest proti femu ekspozeui. v katerem žagofeVlfa-16, da ne Bodo nikdar pripustili-izvedbe v tem ekšpožeju navedenih točk. Eks-poze šam označuicio kot ponižanje Italije, ker bi glasom teh točk Italija ne samo zan-kata londonski pakt, temveč se odrekla tudi celi f)almaclji sami. — Kako smešni so ti zastopniki ^neodre-senega« ljudstva Dalmacije, kaze šamo dejstvo, da je ta protest podpisal fudi oni dr. Lrbln iz Trogira v imenu tega mesta; kf pa nI bil dpfje ?aša v mčstn. nego onih par ur, kar so bili zasedli Trogir Italijani. _______ T[ tmlnsk! nosfonak. Pred svetovno vojno je bil naš trg nasičen raznovrstne*ra blaga, katero ie proizvajala avstrijska industrija. Tekom vojne na se je to blago porabilo, domače industrije še nimamo dovolj, zato ic treba uvažati iz inozemstva, nemških in čeških delov iiekdanje Avstrije. Inozemske meje so bile pred vojno daleč, prišla je k nam le malenkostna množina inozemskega blaga. Danes je meja t»k nad Mariborom ozir. Ljubljano, vsa množina blaga torei ki prihaia iz Nemške Avstrije ali Čehoslovaške oz. Italije itd. naj-sibo rekompenzacijsleo ali blago izven kontingenta, je podvrženo carinskemu postopanju. Misliti bi bilo, da se je carinska uprava prilagodila ali vsaj skušala prilagoditi novim razmeram, a prišlo je ravno narobe. . Zadnji čas se je za ocarinanje uvedel nov (srbski) carinski postu- rrak, ki sTOTi na peaisgi irairiRoTOi- nejegd pregledovanja, ugotavljanja kakovosti in tehtanja blaga. To je tako skrajno zamudno delo, da se s velikim uradniškim aparatom v Ljubljani in Zagrebu Marini le 2 do 3 vozove na dan. Neposredna posledica tega je zastoj vsega prometa. Kaj se godi v Zagrebu, meneja znano. Vsled zastoja se je nabiralo mesece in mesece carinsko blago v Mariboru, kjer se je kradlo in plenilo, a na zahtevo carinskega načelnika je te dni odšlo 600 voz tega blaga na hrvatsko progo ter jo harmetično zaprlo. Isto preti v na&tižjem času tu4i že Ljubljani. Proti starim avstrijskim predpisom stoji novi carinski postupak v razmerju 10 : 1; aRo se je prej lahko ocafinilo 10 voz na dan, se po novih predpisih z isMm osObjem očarin! le 1 vož dnevno. Mesto napredka toraj nazadovanje v srednji vek. Ne radi, a moramo ugotoviti dejstvo, da imajo v Beogradu veliko malo smisla za moderni promet, ker .Še* niso s"e otresli svojih malih predvojnih razmer ož. ne še nzlveii v fiovo dobo. Na svetovnih železniških ftfrsah nć gre" h velja vi jati iste predpise, ki so mogoče zadoščali pred vojno ob Bregalnici ali na albanski meji, kjer se je tovor prevažal v košarah« a ne po železnici. S tem postupkom se bo ustavil ves železniški promet, onemogočila se bo trgovina, industrija in obrt* vsaj re-kompenzaeijska pogodba je brez Vsake vrednosti* ker blaga ne moremo uvažati. Vozovi se mesece in mesece odtegavajo prometu, akoravno jih naravnost silno trebamo. Beo-graje razrušen, premogo-kopi rabijo les, eksport treba dvigniti — a radi pomanjkanja vo z o v s t o j i ž e m al odane v s e; Železnice nimajo nlkakih dohodkov, so /»asivne. Sumi delavnik se je upeljal, kako plačevati osobie. kako drag materiial, kako odškodnino za ukradeno blago? A tudi carinska uprava dela dr-ž:avi s tem postopanjem veliko sko-dOi Recimo da vrže voz poprečno samo 10r006 kron carine, katera svota so v slučaiu najrigorozneje nroiskave mogoče zvila na 12.000 K. Pri dveh vozovih dobi toraj carina dnevno ?4.0f)0 kron. Ako bi na ocari-nifa 10 voz, bi dobila 100.000. to je 7^000 kron dnevno več. Denarja itak ni v državnih blagajnah. V času fifradbe nove države je v prvi vrsti treba medsebojnega zaupanja. zaupanja v državno oblast. To zaupanje je pa edino Ie mogoče pridobiti z delom, krepkoini-cijativo in napredkom, ne na z nazadovanjem, s katerim se goji le nezaupanje, apatija. Naj se toraj te U m e tn e ovire, to n a z a d n j a-st vo prej ko mogoče odstrani in da prost razmah napredku in s tem tudi interesom države same. KgDffrefenii iomoulno. — D' Anmmzio se umakne z Reke. LDU Pariz, 10. oktobra. (DKU) -Chi-eago Tribune« poroča z Reke: Tukaj se Širi govorica, da se je D' Anmmzio dogovoril z vojvodom D* Aosta, da bo zapustil s svojimi Četami Reko in da bodo mesto zasedle italijanske čete. Dopisnik naglasa, da bi bila večina prebivalstva zelo zadovoljna z D* An-nunzijevim odhodom. Odkar ie on dospel na Reko. ie draginja zelo narasla. Dasiravno se blokada ne izvršuje z vso strogostjo, je vendarle dovolj učinkovita. — Spor med nami m Italijo. LDU Trst, 8. oktobra. Z ozirom na razširjenje veti o pretečem sporu med Italijo in Jugoslavijo, razpravlja rimski list »La Tribuna« od 5. oktobra v uvodniku o danih možnostih in o položaju ligami. Tekom let se iih je nabralo togo. Sredi Ljubljane lezi zaprta in lenjena knjižnica, ki bi bila — ako „p se malo izpopolnila — najboljša pri-.ročna slovenska študijska knjižnica ter sploh znanstvena knjižnica prve vrste, Ifrbi... 1 Da. ko bi... Mislil sem tolikokrat: jko bi, kar Bog varuj! — nastal požar, <3%iz teh prostorov ne reši niti ena knji-jgjn In tam je mnogo dragocenih, lepih taiig. Zunaj, v svetu, le imela »Matica« svoje ime. Res, poznal sem gospoda SCvičalo, ki je bil učen gospod in član ^mnogih akademij, a je bil ponosen na m, da je častni .član »Matice«. In rodi ffirugod so 30 vpoštevali. Na shodu v So-H smo se borili za to, da naj ima enake pravice z akademijami. O, čutili smo, jida nam postaja prestara, premajhna... •MnoRt so prihajali z nasveti, toda kdor Je videl stvar od blizu, je spoznal, da ne tppfc. Tako smo čakali boljših časov. Toda kam sem zašel? Saj Je ven-ter noč, jaz zdim na stolu, za mizo sedi ^policijski komisar in sestavlja protokol, l£a«ajnik narekuje neke številke visoke, zelo visoke, V samih tisočih. 300.000 K se je nabralo v 50 letih! In vendar: se-dai je konec, vsemu je konec! Ali ni to zgodovinski trenutek? Ali kdo bi mislil na zgodovinske trenutke, ob času, ko so se vsak trenutek dogajale velike zgodovinske stvari! • Gospod komisar je bil skoraj utrujen od dela. Konfiscirati društvo — to se hitro napiše — ampak izvršiti! Denar končno, to bi še šlo, ampak tu je hiša, pisarna, knjižnica... »Rom, pom, rompompompom! Z\-vio-o-o-o!« Dvignili smo glave,Tam onstran Ljubljanice po Mestnem trgu je šla salezfjanska godba in množica »a njo. »Rom, pom pom, živio-o-o-o!« se Je razlegalo nad starimi ljubljanskimi hišami in je odmevalo visoko gori pod grad, kjer so se videla razsvetljena okna... »Rom, pom pom, živi0-0-0-0!« jn godba z množico se je valila naprej skozi mesto... Tudi zgodovinski trenutek! Gospod komisar je vstal, aložj! je sroje papirje in rekel da Je stvar do- končana. Odšli smo iZ sobe, tajnik Je komisarju izročil ključe in komisar je vrata zaklenil... Odšel sem po temnih stopnicah in se ustavil Šele v Zvezdi, ko sem videl, da sem sam. (Xr Odšel sem v Selettburgovo ulico. Promenada je bila kakor vsak večer: mladi svet se je zabaval, koketiral, raz-govarial, debatiral. Srečal sem samotnega znanca. Pozdravila sva se tiho. »Torej konec?« Molče sva stopala med množico. Odšla sva na piano; pogledala sva si v oči in zdelo se nama je, da imava eno misel: »Ako ostane vse, kakor je bilo, le ne bo treba, ker nas ne bo rešila; ako ne ostane vse tako, kakor je bilo, potem dobimo mesto nje itak kaj večjega ...« To je bila tolažilna misel v oni Žalostni uri. Zdi se ml, da sva se varala. Ako hočemo imeti »kal večjega«, ne kažu drugače, kakor okleniti se z ljubeznijo naše »Matice« in Iz nic ustvariti več nego je bila poprej. Med pozabljenimi rokopisi sem našel ta spomin dr. J. Jesena. Zdi se mi zanimiv in aktualen, še vedno jn čim boli! — Zupan dr. Ivan Tavčar je kot »Mat'Čin« pravni zastopnik ln predsednik energično storil vse, da je našo »Matico« rešil finančnega poloma; drugi smo agitirali. Pristopilo je toliko novih ustanovnikov in članov, da je, bila vojna izeruba pokrita. Rešeno je torej vse. Tudi nov odbor smo dobili, nova — mlada podpredsednika. »Iz Matice« je treba ustvariti več, nego je bfla poprej — pred vojno!« pravi dr. Jesen, in tako smo govorili vsi. In? — No, nič! »Matica« spi. Počiva menda. Niti odborovih sej nima fn na občni zbor čakamo. Pripravljajo se baje reforme. Druge založbe pridno izdajajo knjige, Matica se — pripravlja... Veselim se tega, ker vem: kjer se kdo dolgo pripravlja, se rodf vedno kaj velikega. Ampak... no. nič! Hotel sem le opozoriti, da se nekateri Slovenci živo zanimajo za naše prvo književno društvo. . Fr. Govekar. ter pravi med drugim: Eden glavnih razlogov negotovosti, kako naj bi se centi sedanji položaj, je notranje razmerje v Srbiji in v drugih deželah Jugoslavije, kjer so spori starih in novih strank zelo ostri ln nosijo kal nepričakovanih komplikacij v sebi. Polom avstrijske države in sprememba režima, nadalje gospodarske in moralne posledice vojne so omogočile, da v vsej Jugoslaviji vstajajo in se razpasejo temni elementi, poUtični pustolovci in politikastri balkanskega stila, ki lahko marsikaj pridobijo v drznih podvzetjih ne oziraje se na to, ali povzroča to polom domovine. Temu je dodati pomanjkanje dejanskega ujedinjenja v jugoslovanski državi (SHS je, kakor se zdi, kemična sestava, ki vedno vre vsled heterogenih elementov, ki jo sestavljajo), pomanjkanje edinstva, ki je posledica razločnosti plemen, tradicij in nacijonalističnega individualizma Srbije. AH prav raditega smatramo za pretirano. Če ne celo za neverjetno, da bi se Jugoslovani odloČili k odkritemu pre4omu z Italijo in vstopili v vojno ž njo. Kvečjem bi upoštevali možnost kake izolirane vojaške akcije, kake pustolovščine, ki pa bi seveda lahko imela kal večjih sporov v sebi. Logično mislimo, da Jugoslovani ne bi mogli za tako pustolovščino iskati pretveze v reških dogodkih. S strani Italijanov ni izšlo nobeno izzivanje proti prebivalcem Sušaka in obmejnega hrvatskega ozemlja. Pohod italijanskih prostovoljcev in čet na Reko pod vodstvom D' Annunzia in položaj v mestu samem od 12. septembra naprej so premotrili zavezniki in prepustili italijanski vladi, naj po najboljših močeh ukrene, in ita-Iftanska vlada je baš na tem, da ukrepa s taktom in s premislekom vse, kar je potrebno. SIcer pa — ln to je najbolj važno — je celo reško vprašanje, pravzaprav iahko rečemo, ves jadranski problem Še sub judice pred konferenco. Zato manjka vsak povod in vsaka pretveza za Jugoslavijo, kakor tudi za vsako dntso državo, da bi intervenirala in poskušala spreminjati položaj, ki ni še definitiven ne za ras Italijane, ne za druge. Ali si bodo Jugoslovani svesti vsega tega? Bodo li znali premotriti s pravnega stališča ta položaj? AH se bo posrečilo Jugoslaviji z ozirom na njen notranji položaj zagotoviti nadaljno ohranitev miru in aH se bo znala vzdržati, da ne bi motila delo konference, ki ni Še dovršeno? Kal ?e torej storiti, vprašuje k sklepu elankar. Moramo, zaključuje, ohraniti mirno kri ter biti previdni in Čuvati, da iz male iskre ne nastane velik požar. Kako prilhibljent so naši zdtiralc] četo domačim Italijanom, o tem bi mogli mnogo povedati naši tržaški rojaki. V Trstu vlada splošno med ljudstvom silno ogorčenje proti italijanskemu vojaštvu in karabjnerjem. Ljudstvo je nezadovoljno zlasti z upravo ter daje tej svoji nezadovoljnosti tudi glasnega duška. Svojčas, ko je bil še Pettiti gubernator Julijske Benečfje, si slišal po tržaških ulicah kaj pogosto pesem, ki se je glasila: Btitemo in mar Pettiti con turti suoi ardirrt, a morte 'sti banditi! L^iŠki listi so si bili zaradi te pesmice cel teden v laseh, več pa je romalo zaradi nje v zapore. Italijanski Trst ljudstvu prav nič ni pogodu. Pri demonstracijah, ki jih ni malo, čuješ lahko poleg običajnih »Liberta!« »Giustizja!« ftf-dj: »Vjva Trieste libera!« jn »Trieste ai Triestini!« Enega takega nezadovoljnega so nekoč prijeli karabmerji; en mesec je sedel v preiskovalnem zaporu, vojaško sodišče pa mu je povrhu prisodilo še dva meseca ječe. V Trstu Je dovoljena edin- le laška trikolora in gorje ti, če je ne razobesiš pri koman-diranih »patriotičnih demonstracijah*. Takih manifestacij je vse polno, tako da se ti zde dnevi, ko ni kake demonstracije za veliko mater Italijo, kakor prazniki. Ob takih prilikah mora viseti italijanska trikolora tudi na kavarni vBalkan« in na »Narodnem domu«, sicer gorje celi opravi' in zlasti šipam. Ljudstvo gleda ta špektakel ;n se prirediteljem smeje: »Porcinelli, paiazzi, charlatani!« Slovanski svet — Stavka čeških otrok na Dunaju. LDU. Dunaj, 10. oktobra. (CTU.) Včeraj je bila proklamirana stavka čeških šoloobveznih otrok. Stavka je najskrajnejše sredstvo češkoslovaške manjšine na Dunaju, češki očetje na Dunaju so trdno odločeni, da bodo stavko izvedli do najskrajnejših posledic. — Kako skrbe boljševikl za-se, LDU. Budimpešta, 10. oktobra. (DKU.) Policija je v hotelu »Hunga-ria« izvršila preiskavo pri bratu bivšega ljudskega komisarja Tibora Sa-muelvja. Našli so za pol milijona kron dobrega zlata, srebrnega iedil-nega orodja tudi za voV milijona kron, mnogo perila in obleke s knežjimi in grofovskim! monogrami, antične* nredme^e in c^rkv^no opravo. Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". nanio. — Vojvoda D* Aosta v pregnanstvu? LDU Milan. 9. oktobra. (DKU) Listi poročajo, da bo vojvoda D' Aosta za del j časa odpotoval v inozemstvo. »Popolo d* Italia« pravi k temu, da je vojvoda odšel v pregnanstvo, potem ko je imel dolg, važen razgovor Z ministrskim predsednikom Nittijem. — Angleška ustavi premog Italiji. LDU Berlin. 10. oktobra. (CTU) Kakor poroča »Lokalanzeiger« iz Lu-gana,^ je dala angleška adrniraliteta angleškim ladjam, ki vozijo premog v Italijo, povelje, naj ga izkrcajo v Gibraltarju. Ta odredba je prv' zna1- odločnega nastopa entente proti Italiji. Ital:.»anska ratifikacija mirovne pogodbe z Avstrijo ?n Nemčijo. LDU. Trst, 8. oktobra. Italijanski kralj je podpjsa! dne 6. oktobra oba odloka, s katerima se ratificira mirovna pogodba med Italijo jn Nemči;o, sklenjena dne 28. junija 1910 v Vcrsajl1 n in mirovna pogodba med Italijo in Nemško Avstrijo z dne 10. septembra 1919, sklenjena v Sajnt Gcrmainu. Kakor poročajo jtalianski listi, imata odloka naslednic besedilo: Na predlog svojega ministra, državnega tajnika ia zunanje stvari, in po zaslišanju svojega ministrskega sveta, smo se odločili izdati naslednje naredbe: Člen 1. — Odobri se mirovna pogodba, sklenjena med Italijo in Nemčijo in podpisana v Versail-lesu dne 28. junija 1919. — Odobri se mirovna pogodba, sklenjena med Itn'!?-) in Avstrijo in oodpisana dne 10. septembra 1919 v Saint Gerniainu. — Člen 2. Ta odlok bo predložen parlamentu v svrho, da dobi značaj zakona. — Člen 3. Z drugim našim odlokom, ki se bo tudi predložil parlamentu v svrho po-zakonltve, se bo določil dan, s katerim bo smatrati vojno stanje za končano z vsem| pravnimi in dejanskimi posledicami. • Horlbors&o pismo. * Vsak Jugoslovan, ki stopi danes na mariborska tla. je navdušen nad tem lepim, prijaznim mestom in nad veselim življenjem, ki ga opaža po ulicah in po trgovinah. Vsak, tudi fui človek, ki ne pozna natanko naših razmer, začini takof, kakšnega gospodarskega in kulturnega pomena ie to mesto za nas. V narodnem in državnem oziru je to strategična točka prve vrste. Zato nam nehote prihaja na misel: kaj bi bilo. ko bi ga ne in'eJi: za vso našo severno mejo bi bil to strašen udarec. 2 njim obvladamo vso dravsko črto in kraje na severu od Drave: brez uie*za ne bi obvlada!' ničesar, ker bi ne imeli strateeienih pozicii: ne imeli bi svojega Vcrduna, ki drži fronto na obe strani. Pri tem nam nehote pri-haia na misek kako delo je izvršil naš central .Maister, ki je pred letom obvladal to nafvažnHšo točko na naši severni meji. Tu bi lahko primerjali Maistra in D' Annunziia. Iz tee*a bi se lahko marsilraj učili: mogoče tudi to: kako prav pride ta, ki pride ob pravem času. V obeh slučajih ie seveda nekaj razb'ke: Maribor je bil takrat nam odprt — samo zasesti ga ie bilo treba; na tudi Celovec ie bil odprt — pa ni bilo nikogar, ki bi ga bil zasedel. D' Annunziiev pohod na Peko imenujemo komedijo, harlekinado itd. — toda nihče ne ve. čc ne nostano stvar resna za nas. Pravijo, da je vedno boliše: drži ga. nego: lovi ga! Ob obletnici poloma se bomo morročo spomnili svojih zamud. ?-ox-> nas, da Maribora nismo zamudili. Marmor jo zdai naš. O tem ni dvoma. Njegovo nemštvo samo spoznava, da ne gre drugače. Vesti iz nemških avstrijskih krajev, iz Gradca, z Dunaia in od drugod vplivajo na občinstvo. Nemški gostje, ki prihajalo sem, obstaiaio in strme pred mariborskimi izložbami: tu je dovolj mesa, slanine, klobas, kruha, peciva — vsega, vse^ra ie dovolj. In kaj pomeni to po vojnih letih lakote in stradanja, ko je vsak komaj čakal. >^da bi bil konece in da bi se najedel! Mi smo dočakali in smo se naledli — (nekateri so se že prenaiedliO. v Nemški Avstriji pa je vedno slabše. Zato gostje iz Nemške Avstrije tolažijo na tihem naše Mariborčane: veseli bodite, da . . . Itd. In Mariborčani molče in se na tihem vesele: nekateri celo stikajo po svoji preteklosti in najdejo, da je bil njihov ded pravzaprav »auch ein Slovene«. Zato ni nič čudnega, da se najde na veselicah in slovenskih narodni^ prireditvah mnogo ljudi, ki nemško govore. Nadaljni razvoj bo vprašanje časa. Vidi se, da gre mariborskim Nemcem pred vsem za to, da rešijo svoj gospodarski položaj. Zato se stavijo v nekaterih vprašanjih, ki so važna tudi zanje n. pr. v vprašanju Peke in Koroške, na našo stran, ker dobro vedo, da bo Maribor tem boli uspeval, čim več ozemlja ob Dravi orioade nam; tudi v narodnem oziru bi bilo za Nemce bolje, če jih bo več v državi. Zato se v koroškem vprašanju treznomisieči ljudje stavijo na naše državno stališče. Isto velja glede Reke, ki bi bil Maribor z njo v direktni zvezi. Seveda je treba vedeti, da je pangermanski duh še globoko zarit v duši mariborskega prebivalstva in da je'vsa izprememba — posledica razmer. Čez noč se bojne tradicije ne izpreminjajo. Zato je treba previdnosti: prava taktika bo tu dosegla več nego nasilje. Popustljivosti seveda ne smemo poznati, kakor je ni poznalo nemštvo - napram nam; zavedali pa se moramo, da mora biti naša zmaga kulturna. Glavna bojna protislovenska trdnjava »Marburgcrica« je prešla s tiskarno vred v nove roke. To je bil strupen list, ki je dolga leta stal na čelu nemškega boja proti Sloven-v m. Zdaj bo to dober informativen list za vse, ki čitajo nemško na ta način, kakor je bila praška »Union« ali »Agramer Tagblatt«. Ker bo to edini večji nemški dnevnik v »Sloveniji«, se bo lahko razširila povsod. Kralikova nemška tiskarna se je spremenila v slovensko »Mariborsko tiskarn o <, ki bo mogla razviti delo za kulturne potrebe slovenskega Maribora in naše severne meje sploh. Sedanje časopisje ne zadošča našim razmeram. Kaže se nujna potreba dobrega slovenskega dnevnika za severno ozemlje. Za sedaj se vse delo koncentrira na gospodarskem polju* politično delo stopa v ozadje. .1DS ima to nedeljo svoj shod. Govorili bodo poslanci Demokratske zajednice. Zdi se nam, da bi bilo treba več podrobnega organizaciiskega dela. Tudi kulturno in prosvetno delo bo treba pospešiti. Sai je prišlo na našo severno stran mnogo novih kulturnih delavcev. V tem oziru so pristaši SLS boli aeilni. Zanie so dnevi idealizma, kakor niše ^Slovenec- — minjb'. V Mariboru se j* to /o davno zeodilo. Maribor in severni kraji so namreč baje domena SLS. Posebno nove kraje (Prokmurje in Koroško) smatrajo za čisto svoje DoHe in hitr'o agitirati za svojo strankarsko stvar. Njih časouisie srdito napada vse. kar ni klerikalno. Po-sebno mariborske Male Novice-; sc odlikujejo v nesramnih napadih in imemneio Slovence, ki pribaiaio sem kot uradniki — tujce. — Taka žurnalistika nas pač ponižne, in bo dolžnost vseh poštenih Slovencev, da jo odklamaio. Komisar dr. Pfcifer ie moral vložiti tožbo proti temu listu. Maribor ie b. popoldne za dečke. Načelnik. Pismo mM igojimaija Sokola iz SiDIrije. Znani češki mednarodni sokolski tekmovalec Franta Erben je poslal po dolgih letih prvi dopis v domovino, ki ga radi zanimivosti tu priobčimo: »Dragi! Prvo pismo po dolgih letih razburjenja, upania in obupa. Prvo pismo v svobodno Češko — Tebi! Kaj bi hotel vse v njem povedati! Toda ni mogoče! Čeprav oddam pismo zanesljivemu tovarišu — br. Vaurv — vendar ni dobro vse papirju zaupati. Preživljamo tu krizo. Naši vojaki hočejo domov, domov! Oni so prepričani, da ni nikakega vzroka, da bi tu ostali in da bi se jih še dalj časa tu zadrževalo. Svoje delo za osvoboditev češfoega naroda so izpolnili in sedaj, ko je ideja češke neodvisnosti izpolnjena, ni vzroka za nadaline boje na ruski zemlji. Resnica Je. da Je boljševizem ne-i sreča za cd svet toda ako tave?. niki ' nimajo namena z orožjem v roki se vmešati v ruske zadeve, ako zavezniki nočejo^ ali nemorejo nastopiti proti boljševikom, ne morejo biti siljeni naši vojaki v boj proti njim. Samo v tem slučaju bi bil na mestu boj proti boljševikom, ako bi se izdalo geslo v domovino skozi Moskvo«. Drugače ne! To je trdno prepričanje čeških vojakov. Kaj bode z nami? Zdi se mi, da v domovini o nas slabo informirani. Drugače bi češka vlada zastavila ves svoj vpliv, da nam omogoči vrnitev v domovino. Kakršnakoli reorganizacija«, ki se tu namerava izvršiti — je nepotrebna! Ni mogoče češko vojsko pretvoriti po kopitu mobiliziranih armad. Smo Garibaldovci! Smo prostovoljci in kot taki hočemo ostati, dokler smo pri vojakih! Težnje po reorganizaciji vzbujajo odpor, ker nikakor niso opravičene. In čim dalj se zadržuje češko armado tukaj, tem slabše! Grozote domače vojske, kri in cela ta beda, ki je v zvezi z vojsko, ne morejo nravstveno dobro vplivati na posameznike. In brezdelje vojake ubija! Zato domov, domov, dokler nravnost čisto ne propade! Vrnemo se z velikimi izgubami v sokolskih vrstah. V prvi vrsti bo-demo težko pogrešali Karla Starega in Vaška Dondo! Padli so, ker jih so lastnosti, ki so si jih pridobili na tek-movališčih, gnale med prve! Hoteli so biti prvi tudi tu, na bojišču. Kakšni se vrnemo mi? Mislim, da pridemo večinoma zdravi! Sokolska vzgoja se je izkazala. Sokoli so bili junaki, a bili so tudi vite-y i. Nočem s tem reči. da so bili samo oni junaki ali samo oni vitezi. Ali razmeroma imajo največjo pravico na to. Niso pa iskali pri tem koristi in hili so vedno demokrati. Vračamo se v domovino v trdnem prepričanju, da je edino sokolska vzgoja pravilna, vračamo se z prepričanjem, da je treba v osvobojeni domovini vse svoje m o č i .p o s v e t i t i delu v S o -k o 1 s t v ii. Celi narod na sokolsko telo v ad išče! Bratstvo — ie igralo največjo vlogo v armadi čeških prostovoljcev na Ruskem. Brez niega ne bi bilo mogoče dobiti cele Sibirije. Urala in del Povolže, brez njega bi ne prišlo k pomembne-um pohodu skozi Sibirijo do Vladivo-stoka. In zato bodemo to dragocenost — bratstvo — gojili tudi nadalje. Za pet let starji, mnogi z bolez-?>ijo. se vračamo domov, toda veselje radi osvobojene domovine bode izenačilo starost.izgubotelesne krep-kosti in mi vsi Sokoli v češki armadi začnemo s podvojeno silo z delom za Sokolstvo, ki si je" priborilo naj-več zaslug za osvoboditev domovine. Dnevne vesti. — Proti korupciji in verižništvti. Dopisni urad objavlja ta-le uradni komunike: LDU. Ljubljana, 10. oktobra. Na prošnjo deputacije narodno - stanovskih društev, ki se je v zmislu sklepa javnega protestnega shoda od A. oktobra 1919 v hotelu Union v Ljubljani zelasila pri predsedniku deželne vlade dr. Brejcu in predložila resolucije, sklenjene na tem protestnem shodu, je predsednik deželne vlade sklical posebno konferenco reprezentantov prizadetih uradov in akcijskega odbora narodno-stanovskih društev. Ta konferenca se je vršila v četrtek, dne 9. oktobra 1919 v bibliotečni dvorani deželne vlade in je trajala od 1/5. ure do 20. ure 45 rninut. Udeležili so se je kot zastopniki vlade in javnih uradov. Predsednik dr. Brejc; podpredsednik dr. Žerjav; poverjenik dr. Golia; ravnatelj dr. Senekovič in tajnik dr. Gaj; načelnik dr. Marn za oddelek za trgovino in obrt; dr. Olip za centralno upravo za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu; ravnatelj Težak in tajnik Detela za podružnico Centralne uprave za trgovski promet v Ljubljani: višji ravnatelj dr. Debelak za ravnateljstvo poštnega in brzojavnega urada v Ljubljani; ravnatelj Golob za ravnateljstvo drž. železnic: podravnatelj Andrej Vrečko za južno železnico; Peter Ro-mavh, komisar ministrstva saobraćaja; profesor dr. Ivan Prijatelj kot zastopnik kluba vseučiliških profesorjev, nadalje kot zastopniki narodnih stanovskih društev: Ivan Tavčar za »Narodno socialno zvezo«; Maks Lileg za »Društvo javnih na-stavljencev«; Nečemer Miroslav za »Društvo odvetniških uradnikov«; dr, Fran Prislan za »Društvo notarskih kandidatov«: Bock Jakob za »Prvo splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev«; ravnatelj Jelene za »Zvezo jugoslov. učiteljstva«; Iv. Deržič za »Zvezo jugoslov. železni- 6tdew Kari Utaafitt m *Zsm poštnih organizacij«; Ivan Hiter za »Društvo zasebnih uradnikov«; Anton Minkuš za »Društvo red. varnostne straže<. Po temeljitem obravnavanju in pretresanju vseh vprašanj, ki se tičejo na protestnem ^hodu sklenjenih resolucij, je konferenca soglasna, sprejela te-le sklepe: 1. Vsi spekulativni nakupi krompirja se razveljavijo in nakupovalna pravica se omeji na organe »Žitnega zavoda«, kateri skupno z mestno aprovizacijo, »V o j n o z v e z o« in »G o s p o d a r-sko zadrugo javnih n ani e -sčencev« in »Splošno gospodarsko zadrugo« ugo-tove potrebo, ki se mora predvsem kriti, in ki nakupijo za ta k o n z u m potreben krompir. Dotlej se suspendira vsak i z.v o z krompirja iz Slovenije v inozemstvo, zlasti tudi na podlagi že izdanih izvoznic. »Žitni zavod« se bo pri nakupu dr/al cen, ki so bile okrog srede septembra običajne, ministrstvo za trgovino se brzojavno naprosi, da ta sklep odobri. Ko bo sklep odobren, se to razglasi po vseh listih in potpr" županstev. 2. Izvoz j a j e c iz Slovenije, ako ni za to konkretna kompenzacija v blagu ali usnju izkazana, se do nadaljnjega ukrepa ukine. 3. Upravna komisija, ki nadzoruje izdajo izvoznic, se izpopolni po zastopnikih konzu-mentov. v4. Deželna vlada bo prosila pri Osrednji vladi, da se dovoli v zmislu resolucije II. za vse javne nameščence — tudi vpokojence — enkratni nabavni prispevek. Potem ko zastopnik »Zveze jugoslovanskih železničarjev« Ivan Derač, konstatira, da časopisje ni točno poročalo o njegovem govoru na protestnem shodu, se je soglasno ugotovilo, da so vladni organi glede vseh v resolucijah na protestnem shodu grajanih nedostatkov storili v polni meri svojo dolžnost in da se jim ne more očitati noben čin kake korunciic. — Padi mezdnega gibanja tiskarskega osobja izide današnji list vsebinsko že v omejenem obsegu. Ako se do ponedeljka ne doseže med delodajalci in tiskarniškim osobjem sporazum; list v ponedeljek nemara sploh ne izide. Toliko v znanje in ravnanje čitajočemu občinstvu. — Mezdne zahteve tiskarskega osobja in podobnih strok. Tiskarsko osobje je v svojem imenu in v imenu uslužbencev sorodnih strok izročilo delodajalcem spomenico, v kateri zahteva: 1. povišanje plač, in sicer kvalificiranemu osobiti za 150—200 kron, pomožnemu osobiu za 100 kron in vajencem za 50 kron na teden in osebo. 2. Zvišanje doklad za nočno delo, pogajanja o obnovi tarifne pogodbe, ki poteče koncem tega leta, se moraio začeti sredi novembra in končati do 31. decembra 1919. Ustanoviti se ima paritetna komisija, obstoječa' iz petih članov pomočništva, ki naj skrbi za redno in času primerno regulacijo prejemkov. Pogajanja morajo biti končana danes, dne 11. oktobra opoldne. — Smrtna kazen za tatove in tihotapce. LDU Beograd, 9. oktobra. Vlada bo v kratkem izdala stroge odredbe proti tatvinam na železnici in tihotapljenju ob mejah. Za krivce bo uvedena smrtna kazen, ki jo bodo izrekala voiaška sodišča v Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu. Pravtako bodo ojaČene obmejne straže. — Predsedstvo Zveze jugoslovanskih železničarjev obvešča tem potom vse podružnice in člane, da se po brzojavki centralnega odbora iz Beograda prično v ponedeljek dne 13. oktobra v ministrstvu saobračaja v Beogradu posvetovanja radi draginjskih doklad in nabavnega prispevka v zmislu zahtev narodnostanovskih železničarskih organizacij, včlanjenih v centralnem odboru. Zveza odpošlje k tej konferenci po sklepu osrednicga odbora tovariše: Deržjča, Lejtgeba, Požcnela in Kahneta. Natančnejša poročila slede. Glede akcijskega odbora v zmislu sklepov protestnega shoda v Ljubljani bode predsedstvo po objavljenem komunikeju vlade takoj vse podružnice tozadevno obvestilo. Predsedstvo ZJ2. — Pri poverjeniku za notranje zadeve Golia vsled odsotnosti odpade spre jem strank prihodnjih 10 dni. V bodoče bo sprejemni dan za stranke vsak torek od 10. ure do 14. ure. — Akcijski odbor za omitjenje stanovanjske bede v Ljubljani potrebuje nujno do 20 oseb, ki bi se mu stavile prostovoljno na razpolago za preiskovanje stanovanj v Ljubljani. Pogoj: Primeren nastop. Uslužbencem bi odbor izposloval potreben dopust. — Vsak, ki mu je na tem, da se stanovanjska akcija v Ljubljani pospeši in se čuti zmožnega za preiskovanje stanovanj, naj se zglasl pri seji akcijskega odbora v dekliškem liceju na Bleiweisovi cesti v toreJc dne 14. oktobra ob 20. — Shod Jugoslov. sod]. - demokratične stranke se vrši v ponedeljek ob 18. v veliki dvorani hotela »Union«. Govorita o političnem položaju, prehrani ln izvoznicah ministra Anton Kristan in Vilim Bukšeg. • — Dftaiki transport v Brno odide ii i**««* tt. t ob 4* Ift hod v Zidani most ob 14. uri, odhod ob 14. uri 18 min. Prihod v Celje ob* 15. uri 30 min. odi b 15. uri 52 min. Prihod v Mar. b -0. uri 06 min., odhod ob 21. ur\ Potujemo na. lastno željo v tovornih vozovih, ker.Ie na ta način odpade neugodno presfop-nje na Dunaju. Toliko v vednost, da - b ne bode zopet po krivici obsojalo uprave juž. zel., ki gre dijakom v vsakem oziru na roko. Na nadaljuj prijave za transport se več ne more ozirati. — Vojna blaga-:a za 1 oveniio v Lhibljani, Cigaletova ul. št. 2 (justična palača) posluje od sedaj uanrej samo vsak torek, četrtek in soboto od 9. do po! 12. ure dopoldne, nakar se rosebno vse civilne urade in osebe, ki imajo zneske iz te blagajne dvigati, izrecno opozarja. — Služba božja v slovenskem Je-7r u ^c b" vršiti jutri, v nedeljo, ob 3. urf popoldne v tukajšnji evangeljski cerkvi na Mariic Tcrezjie cesti. Vstop vsakomur prost. — Dimnikarji. Gospodarski pisarni v Borovljah se je prijavilo že zadostno število dimnikarjev, vsled česar se na daljne prijave ne more več ozirati. • — Naši vojni ujetniki na Angleškem. Na inicijativo odbornice Sploš. slovenskega ženskega društva v Ljubljani se je zavzel beogradski ženski kongres za vojne ujetnike na Angleškem. Za nje ni namreč vedel nihče. Niti vlada ne. Saj je pa tudi več kot škandal: leto dni je že mir. vendar drže Angleži v ujetništvu Jugoslovane kar naprej. Ko so jugoslovanske žene posredovale v Beogradu za te naše ujetnike pri ministrstvih, so se tam čudili: »Kako? Angleži imajo naše fante v vojnem suženjstvu? Te^a nismo vedeli! Prosimo, navedite nam imena jugoslovanskih vojakov, ki ječe še dandanes v ujetništvu nri Angležih, naših prijateljih! - — Naše ženske moraio torej vedeti več kot ve vlada? No, navedle so vladi v Beogradu takoj nekaj imen slovenskih vojakov, ki so na laški fronti padli v ujetništvo Angležev. Glede ostalih pa so pozvale naše občinstvo po vseh liubljan-.skih dnevnikih. Navedejo naj se imena vojnih ujetnikov, njih staršev, voiaški oddelek, rojstno leto, krai zajetja in vse druge podrobnosti. Ti podatki nai se pošljejo pismeno čim preje aH nemudoma na Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani. Društvo bo vse podatke zbralo in jih odposlalo v Beograd. In res, oglasilo se je pismeno že precej takih, ki imajo svoje sinove ali brate še danes v angleškem vjetništvu. Bilo pa je tudi nekaj takih, ki so osobno iskali pomoči pri tukajšnjem Rdečem križu. Toda slabo so naleteli. Pisarna Rdečega križa o tej rešilni akcij! sploh ničesar ne ve. Menda ne čita nobenih časopisov. Ko pa so Rdeči križ vprašali pomoč iščoči naši kmetje, kje je vendar to SploŠ. slovensko žensko društvo v Ljubljani, je odgovarjal uradnik Rdečega križa, da tega. res ne ve, da o tem društvu Še nikdar ni slišal in da jim torej ne more dati nikakih navodil. To je v Ljubljani mogoče! Dvajset let deluje že to društvo, prireja razne dobrodelne akcije, nastopa pri vsaki obče-koristni priliki, se briga za sirote, reveže, invalide i. dr., a pisarna Rdečega križa tega kar nič ne ve. še nikdar ni ta pisarna slišala o neki go-spei Franji Tavčarjevi, predsednici tega društva že 20. leto! Zares, lepa pisarna. Da ne bodo torej pomoči iščoči obupani starši v nevedni pisar-, ni Rdečega križa zopet odslovljeni, bodi tu povedano znova: Kdor ima na Angleškem ali kjerkoli v območju angleškega kraljestva svojce kot vojne ujetnike, naj to naznani pisme-n o omenjenemu žen. društvu v Ljubljani (predsednica ga. Franja Tavčarjeva, županova soproga) ali pa — če ne zna pisati — tudi osobno tajnici tega društva, gospej Minki Govekarjevi, Rimska cesta 20, II. — Pisarni Rdečega križa pa še povemo: Česar ne veš, vprašaj na magistratu ali na policiji in ne odbijaj ubogih ljudi iz nevednosti ali celo iz — lenobe!" f J. K. EvKenfi Onjegin. roman v verzih, eno najlepših del največjega ruskega pesnika Aleksandra S. Puškina ter istomenska opora slavnega skladatelja P. L Čajkovskega, sta našemu občinstvu dobro znana umotvora. Kot film v petih delih si ogledamo ta roman lahko danes, iutri fn v ponedeljek 13. oktobra v Kino Idealu. V naslovni ulo-gi Friderik Zelnik, izmed najboljših igralcev za karakterne uloge. Omembe vredne so zlasti krasne in razkošne ruske narodne noše in sijajna oprema tega filmskega dela. — V torek popolnoma nov spored s senza-cijonelno nravstveno dramo »Žrtve brez zašč?te« v glavni ulogi slovita Leontina Kuhnherg. — Kino Ideal. Spominjajte se Družbe $w. Cirilu in Metodo. Sport. Football - tekma »Iliria« : Va-inskj S. K. V nedeljo 12. t. m. se vrši na športnem prostoru pred drž. kolodvorom tekma med S. K. »Ilirijo« in Varaždinskim športnim klubom. Vsled pozne sezone je najbrže to zadnja tekma v letošnji sezoni. Pričetek ob 15. juri (3. uri pop.). Vstopnina: tribuna K 6, drugI sedeži K 4, stojišča K 3, dijaki K 2 (le proti izkaznici). — Tekma med reprezentativnimi moštvi Avstrije in Ogrske dne 5 t. m. :na Dunaju je izpadla pred 30.000 gledalci z 2:0 v prid Avstrije. — Romske dirke. Kot so živinorejske razstave važne za prbspeh in razširjanje mvne živinoreje, tako ali še bolj so konjske dirke važne za ETocvit konjereje. Tu ne pridejo samo najboljši in najlepši konji dežele skupaj, ampak se tudi pokaže kaj se iz konja z vstrajnim vežbanjem lah-iso naredi in kake zahteve se lahko Mavf na čistost pasme. Kako zanimanje v! riđ a v deželi za konjske dirke nam kažeti dirki prirejeni v poletju na Bledu in v Ljutomeru. Posebno -krasno . vspela ljutomerska dirka prirejena od ljutomerskih in ptujskih koniereiccv samih nam lepo kaže, da se naš krnet jasno zaveda koristi, katere imajo rkonjske dirke za kmetijstvo. Dravska divizija priredi IV nedeljo 1°. oktnlra v Ljubljani rBonjskp tekmo, ii kateri so'vabljeni ;fodf lonetovalci Slovenije, .^alibog .se letos še nc ritore prirediti tekmo ivoz, pač pa sele med tekmo uvrstila kmečka jahalna v dirka na daljavo .1600 m. Dve mali zapreki približno pol metra visoki, ne prideta niti v Tpoštev. ker čez tako itizke ovire vsak konj z lahkoto skoči. Častno parilo za kmečko dirko je darovalo "naše poverieništvo za kmetijstvo, katero, se za dirko zelo zanima ?n podpira celo akcijo. Druo vojni ne sme bit' slična Evropi po selitvi narodov: kulturno propala. — Tako je v Zagrebu« A isto grozi Ljubljani. Kam plovomo? . u : — Praška gledališča se po-vojni naglo razvijajo. Opera in opereta se iz vinogradskega &leda!iSča izselita: opera v -gledališče »Variete^. Opereta p& v Ljudsko gledališče (Pi-štekovo'»Lfdovćh le drama* ostane torej v novem mestnem vinograd-škem gledališču; kj ga je . ustanovil pokojni dram. pisatelj šubert, njegov prvi ravnatelj. A tudi Narodni divad-to je že premajhno ža opero nr dramo pod isto streho. Zato se^z na vsak način tadrtuo razdreti. Zalo. }« sjdicajo %nAk D.ctek, dne i7, oktobra ti. dru* izredni oMiii zbor i t v Uabfiinli Id Ina kodcaOvdlavoo sklto* ■ ti o njenf razdružitvi, in sicer pri vsakem številu zadružnikov. Prvi izredni ol»č»u zbor ni bil sklepčen, ker niso zanj izwdeii i»c zadružniki, ne nadzorstvo. Ker ima zadruga lepo premoženje in je danes edina zadružni osnova v deželi, ki je poklicni varovati interese naše vinske kupčbe in vplivat'-s tem tudi na prihodnji pologa' našega vinogradništva, poživljamo v3t rase Člane, da se teaa izrednega občnejf? zbora za gotovo udeleže dne 17. okfobri in da nastopijo vsi proti razdružitvi *n CM^tl likvidaciji. Zavrniti moramo vse > ar?;cvoljne poskuse sedanjih članov načelstva. ki hočejo iz ozirov na lastne koristi ttdr$fC raz-bitf in spraviti ob življenje. Taliru? naj ostane, uačelstvo naj odstopi! ^orovanje se bo vršilo imenovanega dne v dvorani hotela Union v Ljubljani in orične ob pol 11. do^oldne. — izvoz Čehoslovaške. LDU. Praga, 8. oktobra,, (ČTU.) nosedaj se je iz Cehoslovaske republike .izvozilo: Železa in železnine v Jugoslavijo za 240.000 čehoslpvaških kron, na Poljsko za 4 milijone in v Nemško Avstrijo za 10 milijonov če-hoslovaških kron. Kovin v Nemško Avstrijo za 1^ miliiona. na Poljsko za 700.000 čehoslovaških kron. Dalje znaša izvoz stmjev in orodja v Nemško Avstrijo V- milijona, na Poljsko prav toliko in v Jugoslavijo 135*000 čehoslovaških kron. Poljedelskih* stroiev se ie izvozilo v Nemško Avstriio za 885.000. v Jugoslaviio za 491.000 in na Poljsko za 272.000 čehoslovaških kron. Največ izvoza je bilo v p^rnSke Avstriio. —Važno za lastnike hranilnih knjt-ž?c, čekovnih, računov in rentnih knjižic pri postnih hranilnicah ua Dunaju [n v Budimpešti. Da sfe more sestaviti člrri bolj natančna statistika naših terjatev ' od dunajskih in budimpeštanskih poštnih hranilnic, je potrebno, da vsi Ip.sthiki (tudi državne oblasti, uradi, korporacije itd.) hranilnih knjižic« čekovnih računov in rentnih knjižic'v dobi treh tednov to je do vštetega 25. oktobra zahtevajo vv\ najbližjem poštnem uradu za ceno 30 vinarjev »Vprašalni list« za prijavo imetka (terjatve) pri navedenih poštnih hranilnicah. -Izpolnjeni vprašalnf listi se morajo oddati poštnemu uradu. Poživljajo se vsi, da se odzovejo ?anočetemu delu v korist vna-vedenem roku temu pozivu, ker pozneje ne bo več mogoče ozirati se na poedine reklamacije. Samo natančna statistika nam jamči uspeh. Zato fe dolžnost vsakega državljana, ki ima kak imejek pri navedenih hranilnicah, da prijavi svojo terjatev. '— Imenik lastnikov čekovnih računov, Fd se udeležujejo k 1 Fr IIi § k e* a prometa, je dotiskan v zalog! kralj, pošta. ček. urada v Ljubljani. Vsem imetnikom Ček. računov, ki so ga naročBi v svoji pristopni iziavn.-ba razposlan -po pošti, *«»*.- dostavljen. Cena istefa^ voslavne vere. a poverjeniki štirje pravoslavni, trije livarnam in dva katolika. Snora/aa1 leda vojske formulira pakt v r cia bo Trifko-vieva vlada, z rti uredila ujedinjenje vdjske in i Jernizirala kri--vičnt vojaški zakon in krivičen postopek. Karakterističen je ta pakt tudi v vprašrnuacrarnc reforme. Prehodne odredbe se imajo uzakoniti, a ostale sistiratl. Pridana* je omejitev. Adolfa..JJibnikarja in dr. Kukovca. Skupščini bo vodil narodni poslanec dr. Voglar._.- _ Društvene vesti in prireditve. —: Društvo državnjn ra^mtreiHi arad- nikov za Slovenijo vabi svoje člane, njih Svnjce in prijatelje na svoj prvi družabni večer, Ki ga priredi danes, dne 11. oktobra ob 20. uri v salonu »pri Mraku« na Rimski -— Ženska telo v a dj:o. društvo^ v JJub- Ijanl poživlja vse one dame, katere so se že'priglasile za damsko telovadbo, na sestanek v torek* dne 14. oktobra ob x/tl. zvečer v telovadnico v ^Mladiki«. — Šentjakobska napredna knjižnica posluje za zimski čas vsak dan razen srede in petka. Odprta je ob nedeljah in prazjiikih i>d.t>Qi 10. do 12. dopoldne, ob delavnikih pa od 5. do pol 8. zvečer na začno nase tmrave in za prehrano iVižar^cm-potu-2 (koncem Floriianske 'iMd^tva nn PoV?. NajžnačUnejsa rečenica v paktu na je konečno ta, da v kolikor se protivi prehodnim odredbam, ali zna se, da je ta omejitev samo formalnega značaja. Interesan-ten je pakt glede valutne reforme. Zakonskim potom je treba urediti vprašanje ".eniis"is\-e 'banke na »pravični bazi« in se bo pozneje začelo z reformo samo. Druge točke so same fraze.a Tako je v paktu n. pr. rečeno, da se preprečuje uvoz avstrijskih kron policijskim potom, kakor da bi bil do §edaj ta uvoz prost,.da jse.Jio vlada brigala za izdelavo poboljšane državne uprave >^z g. Protlc>m kot ministrom notranjih del. z g. Trifko-vieem kot ministrom pošte, z g. Kr-ničem kot ministrom izbrane, g. Ve-lizarjem Jankovičem kot finančnim ministrom: da ?e bo brigala za slu-2aJ, da pripade Reka nam, za organi-naše bn vlada, ako bi ona izvršila volitve, jih izvršila svobodno. Ta . rečenica pokazuje velelnteresantno notranjo zvezo z službenim komunikejem, objavljenim o vzrokih neuspeha Trifko-vičeve kombinacije. RAZPOR PR! RADIKALC1H. Beograd. 10. oktobra. V Radikalnem klubu se je dvignila radi pogojev, ki so jih postavile aliirane skupine dr. Pavloviett, velika burja in oster prepir tned takozvano »ministrsko kliko Protičeve in Jovanovi-čeve grupe« ter mlajšimi elementi, ki odkrito izjavljam, da so bili Prevarani. Danes popoldne je imel Radikalni klub sejo, v kateri je prišlo do neobičajno ostrega snonada med obema skupinama. "NTčuda, da se je začelo včerni v parlamenta govoriti, da ie izstopilo iz Radikalnega kluba okoli dvajset članov, ki ne marajo več prenašati Protičeve politike. SHODI JDS. Beograd. 10. oktobra. Za nedeljo je sklicanih mnogo shodov demokratske stranke. Med drugim se bosta vršili veliki skupščini v Mariboru in Ptuju. Klub Demokratske zajednice je določil za Maribor in Ptuj te svoje člane: Svetozarja Gjorgjeviča, Rista Drakanoviča, *dr. Srdiana Bu-disavlievića. Večeslava Wi!deria. ulice in začetkom Karlovške ceste, postajališče električne cestne železnice). V zalogi vse slovenske, v veliki izberi hrvatska - srbske, češke, nemške, italijanske in francoke knjige. Na razpolago nov imenik. mm stumt * Avstrija baranta z umetninami. LDU D u n a j, 8. oktobra. Italijanski poslanik marchese Torretta je prišel danes k državnemu kanclerju dr. Rennerju poizvedovat glede prodaje umetnin, ki jo vlada namerava, da si pridobi tujih valut v svrho nakupa živil. Poslanik je poudarjal, da je,glasom mirovne pogodbe razpečavanje umetnin iz bivše cesarske zbirke 20 let prepovedano. V istem smislu se je izrazil tudi francoski poslanik Allizć. * Statistika rojstev na Francoskem. Glasom uradne statistike je število novorojencev v Franciji leta 1918. napram letu 1917. poskočilo za 55.700, število umrlih pa za 175.500. Število porok je naraslo za 20.000, razporok za 1500. K temu pripominja »Temps«, da so te številke še brezupnejše od onih prejšnjega leta. ker je umrlo L 1918. več kot 200.000 ljudi za špansko boleznijo. — Wilsonovo zdravje. LDU Wa- sh in g ton, 9. oktobra. (DKU) Po zadnjem zdravniškem izvestju se zdravstveno stanje VVilspna vidno boljša. Predsednik je baje izrazil željo, da bi se .zopet posvetil državnim poslom, hi dejal svojerrfu zdravniku, da ie cloba mirovanja zani končana. Dopisi. — Iz cei J skesa okraja, Kuga na gobcih in parkljih pri goveji živini po našem okraju hudo razsaja. .Koliko svinj je letos na*, kugi že pesinihx Sedaj pa še ta nezgoda pri govejt j^vini. . Odkod in jtfekai? Tako se obupano vprašujejo na|j| kmetovalci. V Cehu imamo dva uradna - živino-zdravuika, živinozdravnika U Žalca so poklicali v vojaško službovanje. Pravi se nanvda se je potom sejma na Vojniku oku-žtf-nas—okraj, Kaj nam to pomaga! Mnogo bolj bi nam'koristilo, da bi se bilo pravočasno cd uradnih živinozdravnikov preprečilo, da bi se kuga ne širila. Danes je to prepozno in marsikateri posestnik trpi občutno Škodo. Ne bi škodovalo, ako bi gospodje strokovnjaki, ki so za- to postavljeni, šli od občine do občine, sklicali na županstvih kmetovalce cele občine in jim dajali potrebna navodila, kako jim je ravnati z_ živino, da Je ne bo vsak po svoje »kuri-rzU in morda Še celo po nepotrebnem Iz-mataval denarja za zdravila. Cene krompirju so zadnji teden kar naenkrat zelo poskočile. Krompirja ne manjka, pridelek splošno ni majhen, razun nekaterih delov; prekupcev pa kar mrgoli, kupujejo ga za izvoz v Avstriio, pri tem pa domača potreba še daleč ni krita. Tako bomo imeli prvo leto svoje samostojnosti dražji krompir, ko srno ga imeli v najtežjih letih vojne. Ne zavidamo kmetu lepe cene; vidi se pa, kako rodi ena nerednost drugo; kmet posnema trgovca, vlada pa oboje mirno gleda, prekupci pa bogate v neskončnost. Nra tel lepi poti smo tudi mi v celjskem okraju. To ni samo v Ljubljani; samo en velik razloček je v vsem, da se bo v Ljubljani gotovo kaj doseglo v od pomoč, pri nas pa se ne zmeni nihče za vse to. Tatvine pri »Vnovčevalnicl za ži vjno jn mast«. Sociologi m kriminalisti so učili, da so dobro hranjeni mesarski pomočniki najmanj nagnjenj k zločinom, zlnsti k tarvfnj. Vojna je tudi ta izrek izprevrgla. V petek dopoldne so vstopili v razpravno dvorano ljubljanskega deželnega sodišča pred kazenski senat trije močni mesarski pomočniki:^ Matija Aržm iz Trzina. Kari Muller iz Šiške, France Pasar iz Žužemberka ter hlapec Anton Marc, rodom TržaČan. Kradli so mast in suho meso pri »Vnovčevalnici«, kjer so bili uslnžbeni na Zelenem hribu. Sploh se je tam fcra'dTo vse vprek. Aretirani je bi- lo* 17 oseb, a obtoženi so samo goro-nj» Štirje. Zaradi hudodelstva tatvine so bili obsojeni: Matija Aržin na tri mesece, FraUcc Pasar 1n Anton Marc nai dva meseca in Kari Muller na šest tednov težke ječe~ . - Zloglasna vlomilska družba Iz Zelene jame. V polcopaliŠkj ulici v hlevu »Kmetijske družbe« je imela svoje ležišče jn skrivališče zloglasna vlomilska družba, ki je letos spomladi unrizarjala drzne nočne pohode. Glavar tej družbi je bil neki Maček, ki pa je pravočasno utekel roki pravice. Živeli so dobro, brezskrbno. Nakradli so razne stvari:* Veliko usnia in kožV precejšnje količine sladkorja, mastiT 140 suhih kranjskih klobas, svinjsko meso, obleko, Čevlje, manufakturo, namizne prte, ogrinjala, suknje,. rjuhe, jajca in 10 lepih kokoši. Policijska straža jih je zalotila pri tem prijetnem poslu ter Jih aretirala z njih ljubico Marijo Kolenc, ki pa je pred policijo izdaja vso. družbo. So. to stari znanci. Kazensko sodišče jih je obsodilo- 1.) že prej na 3 in no! leta zaradi tatvine kaznovanega Franceta S I u jr_ o. y i c a jn Franceta Klemena na ^tiri leta težke ječe; 2.) Franceta Žagarja na osem mesecev; 3.) Janeza M rvarh na #pet mesecev jn 4.) Klemenovo ljubico Marijo Kolenc na štiri mesece težke ječe. Prva dva, nevarna tatova sta se dolgo unjrala vfsokl kazni, a sta pozneje zadovoljno farni-* liiarno s pazniki odkorakala v zapore* Sela no ravnega odbora „Narodne tiskarne41 Je v ponedeljek ob 18. Poizvedbe. . Danes zjutraj od 8. do 9. ure Je Izgubila kuharica 2 ključa (VVerthcfmcr) na Vodnikovem trgu. Ključe naj se izroči v upravnišrvu »Slovenskega Naroda« proti 100 K nagrade. Kdor kaj ve n ranku Oarvasn, učitelju iz Trsta, ki Je služIl kot enolernlk korp, pri 17. pešpolku. nazadnje le pisal meseca junija 1918 iz Tirolskega, na! blagovoli sporočiti Mariji Garvas. Olince 214 pri Ljubljani. Stroški se povrnejo. 10020 Izdajatelj tn odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In f*sk »Narodne tiskarne«. nište v Linbtjftnt. -10104 ClaillfAP se kupl Ponudi #ICH%lv%Wr nai se vratarja v hotelu vSLON- v Ljub'iani. 10133 Otroški mM fo naarodaL KmetH- ska ulita 291. Sp. Šiška. 10120 Mm se 2 zofi, 2 fotelji Škofja nftca Se se stnjiiMter za eeiiM Mm pooolno izdajo ftarela ..Oliao Innrlnuinfj1" Ponudbe na upravništvo yUaUl!!lll . pod ,2godovlac'101!4<. »seamratiiKtSin vse pri- Ponudbe na upravništvo nod , Aparat/10103* ~-- Fin enovprežn! poftilt voz ^t*: lom se poceni proda. Pogledati ori F. Wisjann, Eolodvarska ulica 25. Mi se poceni Kje, pove upravništvo „Slovens i«*ga Naroda". 10132 m isDljena m mreža, 32 m dolga, popolnoma urejena 2a lov, se ceno proda. Na ogled je 19. oktobra pri Eduard Kres, Zgornji Log pri" Litiji. 1010'j um, lanu in nttt ss,izt spreiemam stare v orenovljenje vsak četrtek ori g. Dežmanu, Gosposka ulica štev. 4/II* do zmernih cenah. 10125 Velika lepa palma se proda. Soteska etev. 10 II. 10128 cel dan oOsotna želi rr?-blo\rino ah rrazno sobo Vpraša se: Stari tn? 3. v trjrovlnl. 1011R GosoodlčBa ■MM iifn rabliene ^toiala in šival f « M ne stroje. Josip Ljabljana. Peteline. 334 Mu& išče ffiiMaile s hrene takoj. Cenj. ponudbe pod .Zorka 10120* na upr. SI. Nar 10120 Dobro mm Krojaški ponicčiiilr lo delo se sprejme pri Al. Lonibar. Šiška - Llubl aaa. . _ . 10J19 za ma- Mmk iste proti mosocoi M\ rfr^%0-» ii» Ponudbe nod Akademik ŠOPI« 10104_ m upravo_ Usta. Proda ieimsien KONJ, Mat, 6 let star, 16 pesti, rjave barve po nizki ceni pri G. P. Jesenice, Sava L 10139 felezoa pet izve se ? dobro - onrattiena, za v sobo, se ceno proda. P»-Celovška cesta št. 22 t gostilni 10112 Poštna pomočnica, in z večletno prakso ter z lepim.spriče-va'om, želi vstopiti v kak urad. Naslov pod .Hvaležnost" poštno ležeče Sevnica ob Savi. * 10098 Vet 100 VEooncv lepega vodica peska vbe.osk«! Sr »ec man sip? še po ugodni cen! proda postavljeno na železniško postajo. 10099 Popoldanski posel. SSJSS^ niški posel.. Razumem srbohrvaško, francosko, in angleška Ponudbe pod C K. 10122 na upravništvo „Slovenskega Naroda'1.. * 10122 «n za samostojno aC alf boljša _'JnJQ_de_kle enska srednje starosti, ki je dobra kuharica ter zmožna vseh drugih domačih opravil, k družini z eno deklico v Zagieb. Dobra plača ra postopek. Natančnejša poias-mlaoi 9—12. ;n 2—6. Stritarjeva olica ste \ 7, dvorišče, levo. 10111 Vsemogočnemu je dopadlo, poklicati najinega najdražjega sina-edinca TANKA v nežni mladosti med nebeške krilatce. Z niim sva izgubila svoje najdražje. Velenje, dne 10. okt. 1919. Stanko Legat, postajenačelnik, oče. Olga Legat mati. Posestvo z gospeM Siiio, vinoora-iflio, Biioil; MiioiMi.t.t Ur« Štajerskem, se rroda. — Pojasnila daje AnonĆn4 zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5. 10110 Rov^ko naobražjni. popolnoma bez denarja, želita vsled hišnih razmer znanja v svrho žen tve a gflspodl od 25—35 let. Le resne ponudbe. Če mogoče s sliko, je postati na .Jngoslovanki" Poste restlnte, Ljub-liana. 10109 GoerzDV d3ljnB8l3d, gž«*«^ menimi senčniki (Sonnenblende). Cena ^00 K. Fotograf, anarat, Extra-Rapid, .Vario' zaklop, velikost 9X12, z modernim stativom na sedem delov. Cena 2 0 K. Gosli. cele. K 10. Iivcrse Znndet. ŽelpzniŠki c^uvai v Pnljčnncr Resna mM pooodba. m&«uT dobro situiran podjetnik in pos:stnik, lene zunanjost«, soliden in značajerL želi znanja z istotako gospodično ah mlada vdovo brez otrok v svrho že-nitve. Neanonimni dopisi s sliko se prosijo pod ..Diskretnost*4 na Auončni zavod Drago Besehak, Ljubljana, Ca -karjeco nabrežje 5. 10129 Sveža jajca kupi v vsaki množini in pr si za ponudbe eksportna trgovina Ed. Sapam Piisttra, Slov. Stajcjska. 9^74 Hnad4 nn več žen?k'h in mo5kih ol^lek rJUlid vse novo in dvoje harmonik Florjanska ulica 13, Kogoj lOOf-8 Mnrl jn ynrn!f kuouje v v^aki množi-mu !!• VMA ni družba .Sad' preje PrrmOŽ Hudovernik, Ljubljana, Kolo- dvorrska ufiĆ3. 10048 VsaVo množino HezS kunuie L»ubl ana. tvrdka ŠeZenburgova mica, 1O014 ^n1if»iMnri9 kl -ie v vs^h agendih dU'lUldl'lIIđ, dobro izvežban, išče dr. Alojzij Bratkovlč, odvetnik v Slovenl- graden. Plača po dogovoru. 1C025 Bfjftlj firlrtf has airived from England InljS IdI!"I and will begin herlessons 15thOctoler. Interv;tws until llo'clock n fhe morning a ml 5 — 7 in the eve-ning Dunajska cesta 25.. 9996 ffilfll tO hJJa OZiroma namenja za maj-1x1!"! lliltl, hno. novo xiloC ? Celjn. 10 32 "1'liSH vseh vrbt stolc^a drevesa v UpUjCul vsaki množini, cele gszde ast, oreh, brst. javor, I ešma, smreka i. t. d. sploh vseh vrst stoječa drevesa po naj-išji ceni. Ponudbe, Ljubljana, Doten ska cesta št 5, Josip Plankar. 9^77 Za takojinil nastop '•i'Mfs.00- skladiščnika, grem tudi v kakšno pisarno. Sem trgovsko naobražen ter vešč ve* jezikov. Cenj, ponudbe se: nrosi nod .Stalna slatba 10065 na nprar Slov. NarHa. 10065 llifa Paranoi trpove c v Sabcn v Srbili, ima naprodaj večjo množino rumene in zdrave koruze in pgmtee in siCer franko lea Sabac. Išče direktne zveze za prodajo živil tudi za v b doče. 7359 1(1(1(1 R nflflfSif in sedanje sta- IUUU H Uflljlflle novanje, obstoječe iz 2 sob,' predsobe in kuhinje ter prUikli-ne, z elekti. razsvetljavo, vodo etc onemu, ki mi preskrbi stanovanje š 3 ali več sobami, kuhinjo in pritiklinami v mestu ali na periferiji mesta. Sedanje stanovanje , imam ob Z^'oŠki s cesti tik c s:ne Železnice. Ponudbe pod ,.Sola 10040** ni upravo SI. Nar. Plemenska kolib. lepa, 6 letna - na protfaj. VpraSati v kantini, Ambrožev trg 3. 100=6 Kpim fkarje večje vrste za rezanje Že'eZfte pločevine. Ivan Scharner, ki iti t a vn i čar, Žalec. 9950 Lo*?; in Mamica Us^r«^ proti dobri naeradl Naslov pove unr ..Slovenskega Naroda". 10069 --.-—I-:-T—-' . V f " . ' -'- službo plačilnega natakarja, najraje na kolodvoru izven Ljubljane. Pismene ponudbe pod ,,KaTCUa** na urravništvo »Slov. Naroda«. i?965 a moSko krojaštvo se 8 n rej me Dri oblačilni Industriji Kane & Maček, Ljabljana, Gosposka ntiea t. 9991 Prikrolevalec „ Tvrdka Kmet s komp. Ljubljana, Marije Terezi-e cesta št. 8, kupuje sobe goba in fliol. V zalogi ima tudi letošnjev lepo zdravo crno brinje. 10004 DflhlftVfl v v§5n modernih slogih pri-rUnHIf0 poroča po zmerni ceni Fra* Škafar. Ljubljana. Rimska c 16 Stavbeno ia polil S! v eno strojno mizarstvo. Kupujem tudi les vsake vrste. 1C?2 IrdfO It lntD rabtJene. u veoma doli BU \L JUlC brom stanju, za brašno, žito, sjemenje i ine svrhe prodaje firma Pavao Wciss. Ilica 21, Zagreft- , 9785 ličen primeren loW ®JI&?š£ ali Zagrebu, posredovalcem plavam nagrado za takoj ali rozneje. Ponudbe prosim pod .Trgovina 10039 na uprav. Slov. Naroda. 10039 Soretni sobarica ne nad 25 let, prikupne zunanjosti, ki zna Šivati in likati, se išče k finejši rodbini. Oglasi naj se med 2. in 3 uro popoldne: Miklošičeva cesta 16 2. nadstropje. 9953 Službe iste oženi en vrtnar brez otrok. del, tudi vzamem vrt v najem, naj-raiši na kakšni graščini ali kako boljšo vrtnarijo v Jugoslaviji. Ponudbe na onravništvo tega lista pod t,vrtnar 9434 9134 ftailAVaiia obstoječe At 2 aH 3 lepo aldllUltllJG, moblovahih sob.*« kuhinjo z vso opravd in predsobe. Drugft stanovanje 2 Sli 3 SOt* In kuhinja po Ž« t jI tudi nemebtovrtno, te takoj odda Leži 10 minut ori kolodvora Ledenice pred poštnim In brzojavnim uradom in Hudsko šolo, ter 10 minut oddaljeno od župnijske cerkve. Več pove" Jože Arnejc, Ledenice. 10105 Gospodične! Kfc&S nanesti, resnega značaja, z K 2C0t)00 svojega prmoženja, samostojen, in ki čez eno leto- prevzame veleposestvo. Želi tem- potom v svrho poznejše ženi tve stopiti v korespondenco z gospodično, ki imi veselje do posestva in trgovine. Pogoji: biti mora dobrosrčna, vesele narave, vendar pa tud dovolj resna, res ler>e aunanjosti, n?-omadefevane preteklosti. Premoženje postranska stvar. Ponudbe s ptilož -rvno sitne pod Šifro .Srečna piihodn|ost 1920" na zasto stvo upr. Slov. Naroda v Mar, bor u Grajska uklca 15.—: Ano nimno ali brez »like v koš Tainos pod Ca»ino zadevo zajamčena. 1007a [ebela, večja množina, se prodaja. Poljanska cesta 5, prodajalna. 10062 Učenec za Špecerijsko trgovino se soreime. Franji rtošak, 8v. FloH^ava nllea 1. 9868 2 sob! s pritiklinami, ftanoiranje sredini mesta, se zamenja Z večjim. Nas'ov v ueravništvu , Slo- venskega Naroda*'. 10069 KeoiBtoiriilšaja i^^t^. pismene ponudbe pod J. Medved Lin-bljana. 1009 i L'nnim ve^ metrov konopnenega pasu ItHM (Aufzu^gurte) 10—12 cm širokega in sod za gnojnico in sesalko (pumpo). IvanKoralt, valjčni mlin. Domžale. 1C026 Tct9fii kaVor tu<^'. v.eč očencev se Itiulji sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Steiner, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Jera-nova nllca si. 13 4844 3000 H nagrade dobi kdor mi preskrbi navadno stanovanje z 1—2 s»bama in kuhinjo za takoj alt 1. november. Ponudbe pod Ivan Mart man Ljabljana, poštno ležeče. 9995 -~. . Dvostavno m ameriško knjigovodstvo Sestavil V. Krottmayer, slovensko izdajo priredil profesor M. Dolenc — Založnik ZASEBNO UC1LIŠCE LEGAT V MARIBORU. ' Prva moderna slovenska učna knjiga za knjigovodstvo neizogibno potrebna za trgovske Sole In samouk, zelo važna za trjevce, tovarnarje, obrtnike itd. — Cena 8 kron. Ravnokar izšla. Dobiva se v vseh knjigarnah in v Zasebnem mm Legat v Mm VstriDjska ulica 17,1. nastr. --1-' ■ *9 WA ffgirTrl Milili 11 Hl I KPJEMENEZKV Barva * kemično - čisti vsakovrstno blago, obleke 0 ©rfi sveti o I i 9c3 0Vp"^{ce *** INDU JOS. REICtf, SSSSSMKSJTt HT Podružnica MARIBOR, Gosposka ulica 3fr. Preporučamo og. trgovcima i preorođavaĆima novo '—— Uailn sliku -— izradjena od umetnika V. Dodera, veličina slike 49X68, ista je izradjena otmeno po originalu u jednom od najboljih graličkih zavoda. Ciena po kom. K 20.— a preprodavačima i trgovcima daiemo 40", popusta. Naručbe prima izdavalačka knjižara cslan i Popovao, Zagreb, Berlalavfćeva u!ica 17. 9307 METAa L ateste žarnice vseh tipov EXP0RTfcIMPORT Gen. rep. za kraljestvo SHS mMMfl^mMSHSM^i^ Janko Pogacar Ljubljana Mestni trg 25 I. specijalna izddovalnica za Piljorotaio \M zalego H za rodbino in obrt fef njih posameznih delov. O *be se potrebščine zA šivilje, kro-|aft fn čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago (blago za x obleke.) — Istot^m se proda večja \ partija đamskib nogavic. Josip Peteline .Ljubljana, Sv. Petra nasip za vodo, desno. £T| društvo lesnih trgovcev in indnstrijcev v Celin Ki kupi vsako množino rezanega in okroglega mehkega ka-kor tudi kostanjevega lesa ter bukovih drv. Tozadevne iH?i ponudbe z navedbo cen prosimo na naslov: ,SAVINJA*, ucinska ulica 5, I. nadstr. ali poštni predal štev. 1. vi ponut l\ KaPui r XXXXXXXX XX XX xxxxxxxxxxxx iz Ia švicarske gume, dokler traja zaloga. — Velika izbira manufakturnega ter tu- in inozemskega modnega blaga, bogata zaloga oblek lastnega izdelka po najnovejših krojih, srajc barvanih in belih, ovratnikov, samovez-nic, športnic čepic itd. v I. kranjski razpošiljalnict SCHWAB%& BIZJAK, LJubljana! Dvorski trg 3. — pod Narodno kavarno. LASTNI MODNI ATELIJE. USKO RUBLJE razne vrsti košulja, gaća, nočnih košulja i mekanih ogrlica nudja trgovcima samo na veliko 9673 DOMAČA TVORNICA RUBLJA D. D. Zagreb, Jelaittev trg Z, II. K. Naručbe pouzećem izvr-šuju se kretom pošte. m se Anton Cer ne zmožna slovenske, nemške, po možnosti tudi hrvaške korespondence, z daljšo prakso, se išče pod ugodnimi pogoji za večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe s spričevali in navedbo željene plače pod »STALNO* na Dnoncno ekspedicijo AL. MATELIC, Ljubljana. 10089 Prevozi s spremstvom aii brez njega, priskrbovanje uvoznic, izvoznic in pre-voznic, akreditivov, mejnih odprav, prevzemanje reekspedicij. Za |ngoslO¥ansbe transporte lastna odpravnica v Lipnld (Lelbnitz) Ernovž, Spilje (Ehrenhausen, Spielfeld) Adolf Blum & Popper Internationale Spediteure Dunaj (Wien) 11. Taborstrasse Nr. 22. Lastne hiše v Anversi, Auschi, Berlina, Bremena, Budapešti, Duisburgn, Hambargu, Hassuma, Kčlnu n. R., Londona, Nev Yorku, Pasavi, Pragi, Skalmierzycahl Dečinu n. L (Luabe), Trstu, Varšavi. Naslov za pisma: ADOLF BLUM & POPPER. Brzojavi: BlUlflOlff. Brzojavi: BlumOlf. 3E 540 F. P. Vidic & Komp. Vič, Ivan Knez, Brdo nudijo: '"-"zane strešnik? kiorni crgp) in zidno opeko Vprašani a na F. P. VIDIC šc Kamp.. LJubltan«. 6LEKTRARHA Eogovi.lt * Idrifl sprejme s 1. ntvenb rom t. L za elektrarno s turbino in Dieselovim motorjem Stalno mesto, plača po do-govoiu, prosto stanovanje, razsvetljava in kurjava Reflektira se le na povsem zanesljivega strokovnjaka z večletno prakso, ki je sposoben za samostojno delo. Ponudbe, v katerih je navest dosedanje službovanje, starost in d u-žin^ke razmere je vposlati pod .Obra-tovod■ •* do 13. novembra t. i. na uprav. Slovenskega Naroda, 1'0?4 'm iste sm^r^nas išče kompanjona s 100.000 K za izdelovanje nekega kovinskega predmeta, ki se; dobro prodaja in ki ga doslej tu Se niso izdelovali. — Ponudbe pod „W. D. 483!" na Rudolfa Mosse, Dunaj (Wien) I., Seilerstatte 2. 9828 akad. slikarja Henrika Smrefe&r]a crnovom {e izšla v založbi Umetniške propagandni LJubljaa^ Sodna olfca št. 5 in se staroča isfofana. - J^F" Csna 8-— K. Esence za likerje« rum In žganje dobavlja v vsaki množini, ker je dovoljen izvoz v Jugoslavijo, po železnici potom špediterja v priznano najboljših kvalitetah in poceni Prva ttunajvfcn parna tovar. eter. olj, esenc in barv J. FEIGL, SOHN & Co, Wlen XV./L, Frledrlchsplatz 3/a. Ustanovljeno lota 1872 Specijaliteta: Kingston rum Basis. Najnižje stavljene ponudbe slede po naročilu. . ' 8683 sunej l F. Jurasek vglasevalec klavirje * in trgovec z rlasbll! ? Ijilii, iiieva lil. št. 12. i I Prva jugoslovanska specialna tvrdka za vgfaševanje in popravila gjSasbif. Občinska hranilnica v JKariborti (prej Gemeinde-Sparkasse) Župnijska ulica štev. 2 (Pfsrrholgasse Nr. 2) v lastni Liši. Stanje hranilnih vlog......K 42,442.640*26 Rezervni fondi.........K 2,749.997*67 Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji točasno običajni obrestni meri. Hra#ica le papilama varna. Shramba za eupllske knjižice iti Uraduje vsak delavnik od 8. do 12. uro. 9827 Traži nanMHBi i IH V m sin Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana. Čil sini strop in ctrpN ^ ptetenje. — Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. — Ustanovljena leta 1867 *S5T Vezenje poučuje brezplačno. -maji Pisaln! strall .Mer'I Kolesa 1E£ Ceniki zastonj in franko, j Durkopp, Stvria, VVaffenrad. ogaska Slatina I vrnlnr- Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljiko-l clCivl. vi kislini. Pospešuje prebavljanje in preOsnavijanje. fffimg nrnlnr• Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca ulji tu siElKl. in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu pre-bavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. Dnna'i irrnlnf- Naimočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro Ullllui! Ul^l. sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. Pnfisflii Ctatina ie najbolj priljubljena in se v obče največ zah-IIUIJuJRU alullllU teva. To pa radi tega, ker je iz izmed vseh alkalično saliničnih rudninsko kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Ha slatina je najboljša namizna in zdravilna mineralna veda, katera nima nikdar slanega oHnsa ali duna. Lepa žena ima neovisno moč. nepremagljivo čarobo, to trdijo znanstveniki, pesniki. kmmn 7fira*Ha! Najdovršen«jŠe sredstvo moderne kosmetlke za dosego !\i rJUlCf £Ul fJilid . idealne, mikavne lepote. To divno polepšalo je sestavljeno po receptu božanstvene orientalke Zoraide, zvezde turškega harema bivšega Abdul Hamlda, iz Čistega rastlinskega soka, meda, citronovega soka. s čimer prekaša vse umetne škodljive dosedanje proizvode. Velika doza bruto k£ K 30--. Ifinonia nacia mslri DosedaJ nedosežno. Tega čudotvornega mila lllvfCHIa ^CJia"MH!U» ne priporočam samo onim, ki rabijo kremo Zoraido, marveč ^em osebam, moškim in ženskam, ki imajo nežno občutljivo kožo. To milo dela naravnost Čude/.-?, ker ne varuje samo nežne polti, marveč po!ep5ava tudi naravnost čarobno obraz in odstranja v najkrajšem Času lišaje in razpoke kože. Te divne paste ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Ko razmažete male količine na dlani, se močno peni s fino mlečno peno. Kraljice lepote, pa tud' ostale se veseie nad tem Izumom, kajti z umivanjem s pasto Ifgenia mora tudi angeljska lepota zasvetili v krepkejšem sijaju čarobe in razcveta. II 20'—. Dn^ni CftL* Razven Zoraide in paste se priporoča bledoKčnim oiebam HU^ili i* J H. Rožni sok, popolnoma neškodljivo rdečilo za obraz in ustnee. Z uporabo Rožnega soka postane obraz nežno rožnat kakor plamen jutranje zore, a ustnice zarde jasno kakor Skrlat. Cena večje steklcničice K 6'—. n^nftrib^nebi M Sir Da4rnl Čudotvorno sredstvo za rast las. Nai-h.tlcnftjilldlli ildi! rcllU?. čistejši 'proizvod, seveda kemično prire ienega petrola. Izum dr. P. Williamsona iz Newyorka. Po točni uporabi dobe ias;e rr. oj lep sijaj, sviino mehkočo, bujno rast. Ako želite prt prečiti naglo izpadanje Lis, naročite pravočasno 1 steklenico petrola dr. Wtll amsona in tako rebite svoj ponos, svoje lase. (Cena steklenici 250 gr £ 18- -). Saj pesnik ne poje zastonj: .Lasje moji so ko svila gosta, 9494 Bolj ko-p .pek so riHeča usta In obraz ko rožica in mleko". Te štiri stvari so najnaravnejši izdelek za ohranitev trajne in dosego čarobne lepote. Navodila in opisani izdelek pošilia • „UEANUS"-PABFDMERIJA. - 1. Kosmetiska parfumenfa, Ljubljana Mestni trg 11. šumskog poduzeća tehniko i komecijalno potpuno spremam. Nastup službe što prije. Obložene ponude na haj Zemaljsku baaku 1 i rotora o Crikverrid. NG. ARTUR ZEISEL Pte&šsijski stroji za obdelovanje lelaza in kovin. Dunaj (Wien) IX., Spiitelauertande 7, telefon 11 23617. Dobavljam točno in ceno moderne strtifnise za ielezo revotvenke ttruinice avtomate skobeinice (freze) vrtalnice stroje za oblanje shapingske stroje prirezovalnice (Stosiniaschlnej vreiovalnice vijakov krožne brusitnlee brusilnice za orodje stiskalnice 9766 žage siroje za obdelovanje pločevine. V Dalje orodje in dvigala. mm mmMumm dr. z on. zav. „Zentrap4' Gradec, Branttholg^sse 10. nudi pod kulmtnlml pogoji: industrijske predmete vsake vrste polje-deljske in drage stroje, železnof stekleno in porcelansko blago, obuvala, sol, kemikalije; vžigalice Std. itd. BIssauoll no) se znhteunti podrobne ohrte. preskrbuje dovolitve za nvoz in izvoz. 10126 Dunaj L Sobelhofgasse 7. S m Uvoz-Izv ostvo i e. i Brzojav: Timez-Dunaf. Praga II. Vaclavske namesti 66. Brzof^v; Times-Praga. Dobavlja takoj: Poljedeljske stroje in orodje, kmetijske vozove; lopate, motike, krampe, pohištva za spalne sobe, masiven trd les, kuhinjsko opravo, usnje itd. Podplate, zgornje usnje in jermena. Kemično-te h nični in farmacevtske proizvode, medicinske preparate. Stroji in orodja za vse industrije. Eicktro-motorjiin ventilatorji. Emailirano (postekleno) posodo. Porcelan in steklnino. Šipe, stekla za ogledaia in brušeno steklo. Zomlčnl proizvodi. — Uilgallce. Stavbni materijal vseh vrst. Železniški materijal. Železne konstrukcije. Stroji in orodja za vse obrte. Transportne 351 Središnjica : ZAGREB, Ilicft 45 Telefon 2—20. umetno drusti Podružnica : PIOGRAD, Vnka Earadzića 16. Telefon 2—77. Odpremniški oddelak: O d prema ia doprema vsakofakegn ti'»ga. vsklađltćeaje v velikih, suhih magasimh. Zbirni promet Wien - Zagreb -Beograd. Strokovna ocarsujenja. Brzojavi : Traasport Zagreb. Vse informacije t*koj brezplačno! Agentuml In komislioualni oddelek: Prodaja blaga v t emisijo. Naknp In prodaia za lasten račun. Eksport vseh vrst poljedelskih izdelkov. Import industrijskih predmetov. 6429 ilnik „ALFA" za parenle živinske krme, pripravo za kuhani e žganja In knhanfe perila, je meć vsemi parilnlkl najboljši. Parilnlke vseh velikosti oi 50 do 350 ltr. v pocinkani in črni izpeljavi imamo na razpolago ter z istimi kupcem lahko tako] postrežemo. Prekupčevalci se iščejo in dobijo na dnevne cene primeren popust 9998 Cenik na željo zastonj. Violine, i£rysie9 citre, harmonike, kitare, tamburice, telovad. rogovi, vse druge glasb, imtrumenti In potrebšiine v veli* :: kanski zalogi. :: na Duiaii 1. Iteitaitl?. 31. ALFONZ BREZNIK glasbeni učitelj in edini zapriseženi izvedenec dež. sodišča ljubljani Kongresni trg št. 15. (Nasproti nunska cerkve.) 09 40