—k itf •okot' ^ «xe«pt Bsturdaj* HoUiaf* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur*dnltkl In opraTniikt prostori! M67 g. Uwndal« At*. Offtss of Publloatlon! M67 South UwndaU A t«. T*l«fhon«, Rockw.U «004 jmimut II, INI. m Um »■> orfft-tha Cobctm «< lUnk ». im. CHICAGO, ILL., TOREK, 25. JUNIJA (JtTNR 25), 1935. BubscrlDUoB 96.00 Y»*rly. STKV.—NUMBKK 123 Acc«f>Unee for mailing at opoeial raU of postat« provided for ta section 1108, Act of Oet t. »17, »uthorit«d on Jano 14, ltlft. is za bivše vojake na] plačajo bogatini, pravi newyorški kongresnik Marcantonio je predložil v nižji zbornici •a izplačan je bonuaa iz davkov na velike te in dedačine. Njegov davčni načrt bi .j v]adi dve milijardi in 265 milijonov ^jev. Ali bo Ameriška legija s svojimi boli pokrovitelji vred podprla ta korak? (on __ (FP) _ Kon-Vito Marcantonio iz ,rka je te dni v nižji .predložil tak zakonski u izplačitev bonuaa, ki ^j je na veliko večjo opo- "pri ameriških plutokratih. prav je dvomljivo, če pripravljeni podpirati legija in Veterani tu-Osnutek namreč do-, uj vlada dobi denar za iz-bonusa zgolj od obdav-^ bogatinov. idodatnih davkov na dedšči-Ldarila in dohodke, ki prese-i pet tisoč na leto, naj bi i dobila dve milijardi 265 nov dolarjev. Zveznemu dničarju načrt prepovedu-nje obrestnih zadolžnic in i je narodnega dolga v ta Vbda sama je ustanovila Kip izravnane odškodnine Ijuitment compensation), ko vojni od dohodninskih dav-rrnila milijarde dolarjev žeto. bankam, velikim dav-ievalcem in monopolitistič podjetjem," je rečeno v u-členu osnutka, ntonio pravi, da je to pošten način za izplačitev i, oziroma "zaoflt.nl i h phiČ, jih vlada £e dolgo dolguje liim vojakom." Vlada naj »denar tam, kjer ga je do-Pngrize naj velike dohodke iforacij in posameznikov, ki Ifo denarja, da ne vedo kam ijim. Vlagatelj nadalje pravi, da Wuij nobenega govora o in-tiji kakor jo je predvideval hni Patmanov predlog, niti t" bankirski osnutek, ker iz-"fuje izdanje vladnih obrest-kondov. Je tudi bolj i ko »nov osnutek, katerega raki plačale" ameriške mase. " ker ta predlog polaga bo-n",,r' me direktno na rame tinuv, ni notonega upanja, »I« podprla AmeriSka legi-mogočno lobijo. Zdel J k' najbrž preveč "krivi-- k*kor tudi Veteranom zu-P vojn. .1, p« v skladu z levičarskih veteranov ^ radikalcev. Domače vesti Zadnja pot Fr. Novaka Milvvaukee. — Slovensko delavstvo v milwauški naselbini je zadnjo soboto popoldne častno manifestiralo svoje spoštovanje do pokojnega delavskega časnikarja Franka Novaka. Tako im-pozantnega pogreba še ni videla ta naselbina. Dolga vrsta avtov se je pomikala na pokopališče Forest Home, kjer je bilo truplo pokojnika kremirano. Zadnje slovo v dvorani krematorija sta mu govorila Baxter, socialistični župan iz West Allisa, v angleščini, in Fr. Puncer v slovenščini. H pogrebu je prišlo tudi več rojako-kov iz Sheboygana in Fr. Zaje, urednik Proletarca ter Charles Pogorele, tajnik Jugoslovanske socialistične zveze, iz Chicaga. Rojakinja umrla Little Falls, N. Y. — Tu je u-mrla na posledicah težke operacije Ana Rupnik, stara 37 let. Pokojnica je bila sestra Franka Čuka, ki je umrl za pljučnico pred dvema mesecema. Nagla smrt starega rojaka Cleveland. — Zadnje dni je naglo umrl John Cok, star 72 let in doma iz Notranjskega. Zadela ga je srčna kap. V Ameriki je bil 30 let in v Pittsburghu zapušča hčer Jožefino Klobučar, v starem kraju pa dve hčeri. Še en nov grob v Ohiu Girard, O. — Zadnji četrtek je tu umrl Fred Krumberger, star 50 let in doma od Mokronoga na Dolenjskem. Njegova družina, žena in šest sinov, biva v Wis-consinu. Bil je član SNPJ. ■■■r-—* Konvencija HBZ končana v nedeljo Narodni blok bil je 121 glasov; kandidat levega krilu za urednika J. Ubojčič je prejel 84 glasov. Tu so komunisti doživeli svoj največji poraz, kajti koncentrirali so vse svoje sile, da odstranijo Petraka od glasila HBZ in iz gl. odbora. Za gl. blagajnika je bil ponovno Izvoljen Vinko Vuk, kandidat levega krila, ki je dobil 110 glasov, njegov narodnjaški protikandidat Klarič pa 96. Narodnjaški in domobranski blok sta pobralu veliko ^večino ostalih odborniških mest. Komunist Muselin je bil izvoljen v nadzorni odsek. konferenca] Eksplozija v po- wallacejeva za novo stran- slaništY1Lv mehiki agenta izgnana ko bo privatna dt:td^uttr iz mandžurije Ameriiki diplomatje na Kitajakem v zadregi NACIJI SE PRILIZUJEJO JAPONCEM Sklicatelji poatopajo oprezno radi kon«. fuzne aituacije VPRAŠANJE PROGRAMA IN TAKTIKE Chicago. — (FP) — Zastopniki raznih organizacij in sku pin, ki se bodo zbrali dne 5. in 6. julija v hotelu Morrison na povabilo petih kongresnikov, ne bodo prišli na konvencijo, ampak na posvetovalno konferenco privatnegu značaja, kjer bodo razpravljali o vprašanju nove stranke. Dostop bodo imeli le ljudje z vstopnico, med katerimi ne bo poročevalcev. Tem bodo vrata zaprta. To konferenco so sklicali tlo-deči kongresnik i, ki vodijo gibanje za novo stranko: Vito Marcantonio (R., N. Y.)4Byron Scott (1)., Cal.), Oeorge J Schneider (»P., Wis.), Thonms R Amlie (P., VVis.) in Krnest Lun deen (F. L., Minn.) Kdo vse je bil povabljen, je tajnost; vae-kukor je pa znano, da so bili povabljeni razni unijski voditelji zastopniki farniHkih in zadružnih organizacij, socialistične stranke in raznih tretjestrankar skih skupin. Socialisti bodo na vzoči le kot opazovalci. Eno od vprašanj, katere bo morala rešiti ta konferenca, je vprašanje, ali naj se skliče aploš na konvencija, kateri bi bil pred ložen na tej konferenci izdelan program in pa vprašanje Ukt ke. Ta objema široko in kon fliktno polje — vse od ustanov t ve nove stranke, ohlapne lob stične federacije do posnemanja Sinclairjevih cpikovcev, ki pro pagirajo "ok upiranje" demo kratske stranke. državni department informiran o naailatvu Mežico Ctty, 24. jun. — Včeraj je bila vržena bomba na vrt poleg palače ameriškega poslaništva, ki je razbila nekaj šip v oknih, toda ranjen ni bil nihče. Poslanik Josephus Daniels je sinoči pozval reporterje zunanjih istov v svoj urad in jih Informiral o incidentu ter dejal, da mu ne pripisuje nobene važnosti. Daniels ni niti obvestil krajevnih avtoritet o eksploziji niti ni vložil protesta. Policaj, ki je stražil poslaništvo, je pobral o-stanke bombe in potem obvestil policijski glavni stan o razstrcl-bi, nakar je zadevo vzel v svoje roke mehiški zunanji department. Ta department je nato naprosil Danielsa, naj mu pomaga pri preiskavi, da se najde jo krivci. Ameriški poslanik je rekel poročevalcem, da ni prejel nobenega grozilnega pisma in ne more pojasniti nasilja. Neznana oseba ali osebe so vrgle bombo čez zid, ki obdaja poslaništvo, in izginile. Poalaniška palača je bila sinoči močno zastražena s policijo in detektivi. Nahaja se v enem najlepšem relldenčnem distrik-tu in v bližini hotela, ki ga posipajo Američani. Wa«hlngton. 1). ('.. 24. jun. -Državni department je sinoč podal izjavo, v kateri pravi, da je bil obveščen o bombni eksplo ziji v bližini palače ameriškega poslanika v Mehiki, toda dogod ku ne pripisuje nobenega pome na, ker razen nekaj razbitih šlj ni napravila druge škode. J*00 ^varovanje ^ ("-'I. - Nižja 'vi"latura je ' J' •» pr«>dlog za urovanje in ' "enatni rtu bi dr-1 ' darovanje ''^iu* izplačil*. Val vročine kuha velik del Evrope London, 24. jun. — Vsa Anglija in večji del Evrope se te dni kuha v silnem valu vročine. V Parizu je toplomer včeraj kazal 96 in iz Nemčije prihajajo vesti o hudi soparici. Na Ogrskem imajo že dva tedna silno vročino in mnogo ljudi je že u-mrlo za solnčarico. Suho in vroče vreme je tudi po balkanskih deželah in v Italiji že ni bilo dežja ves ta mesec. Iz Madrida |»o-ročajo, da tako vročega junija še ni bilo na Španskem v zadnjih sto letih. Irci v medtebojnem Francija razpusti fahištične legije? Pariz, 24. Jun. — Socialistični dnevnik "Populaire" poroča, da je minister Herriot na zadnji kabinetni seji odločno zahteval, da francoska vlada razpusti in prepove vse fašistične organizacije. Herriot je dejal, da njegova stranka socialnih radikal-cev ne bo več tn**'» očitnih obo-rožmanj in vojaških parad faši stov. Herriot je zagrozil, da nje gova stranka iz«topi iz vlade In *e pridruži socialistom in k<»mu nintom, če vlada ne ratre vseh fašističnih gibanj v Franciji. Iz tega je razvidno, da Je med Konvencija je s 112 glasovi tako zvanimi sponsorjl "tretj proti 93 odobrila sklep gl. od bo- stranke" veliko konfuzlje glede ra. ki je dal $300 za legalno o-' taktike. Vcsije upajo, da bo ta brambo treh Hrvatov v Fran- konferenca razčistila pojme in ciji, obtoženih sodelovanja pri izdelala konkreten program atentatu na kralja Aleksandra, Glede fundamentalnih točk n obenem je pa sprejela s pičlo ve-! toliko razlike, ker pristaši tega čino komunistično resolucijo, s katero obsoja Pavellčeve teroriste, ki so našli zavetje v fašistični Italiji. Pristaniščarji za spominsko stavko Vraiti ae ima 5. julija v apomin dveh padlih žrtev IOW $ KI FAR-MARJl POMAGALI STAVKARJEM Counoll Bluffs, la. — Iowški farmarji iz južnovzhodnega dela države in člani Holiday acocla-cije so konkretno demonstrirali namen najbrž vršila narodna svojo solidarnost s stavkujoči- konvencija. Zaenkrat so vodj* gibanja priznavajo, da je kap talizem dodelal, da so star stranki v rokah torijev in da j potrebna nova politična regru pacija, ki Imi šla v boj za politič no in ekonomsko demokracijo in nastopila proti profitnemu sls temu. Kakšno taktiko si bo osvojila konferenca, bo odvisno ml oko ščin. Ce bo dovolj reprezentativna in pronašla, da je seliti-ment za ustanovitev nove stranke dovolj velik, potem se bo v ta mi tramvajskimi delavci v Oma-hi, Neb., ko so jim |M>slall za |H«t-sto dolarjev vrednosti živeža. 'Skozi dvajset let smo čitali, tega gibanja zelo oprezni, kakor tudi odgovorni funkcionarji raznih skupin. Ofleielno ne bo zastopana nobena politična skupi- kako so vas obmetavali z očitki na. ampak bodo imele le — upa- krvavem spopadu t, radikalffmtt," J« rakel eden odlzovaiee. _ Dublin. 24. Jun. Caia irske1 far»h,r„ v. ki so pripeljali /»vež, -- ' republikanske armade so se vladaj smo pa spoznali, da ms-| U Je prvi sluča v zgodovini raj spopadle s četami irske me- mo precej skupnega t vam,, te teh krajev,, da so farmarji pro-danske armade in mnogo je bilo boste potrebovali še kaj ftfvota. stovoljno prišli stavkarjern r.a ranjenih. V Ka bo za vas Še dobilo." I |s>moč. San FranclMco. — Petega Ju lija bo |sičivalo delo v vseh pri staniščih na zapadnl obali, ker se pristanlščnl delavci priprav Ijajo, da dostojno praznujejo spomin na dva tovariša, ki sta bila lani ua ta dan ustreljena v tem mestu po |>ollciji v znan stavki. 1'ristauiščnl delavci v tem me slu so že sfioročili delodajalcem da ne bodo delali na ta dan, pri pravljenl so pa delati na 4. ju lija. Temu skle|Mi Je nasprotova predsednik unije Thomas <* Plant, ki pravi, da bi to pomenilo kršitev |»ogela v severno Kitajsko, sta tam kupila tovorni avto, več avtomobilov In druge opreme s denarjem, ki ga jim je dal ameriški poljedelski tajnik. Sitnosti so se pričele, ko sta se oglasila pri poveljnlštvu ameriškega pehotnega polka v Tientsinu in zahtevala ducat pušk, revolverjev in iminlcljo, Poveljnlltvo je Jima te stvari islklonllo, toda pozneje, ko Je prejelo |>osebn« instrukcl-Je od vojnega departmenta, Jima je ugodilo, Koericha sta potem mobilizirala nekaj bivših koza-kov, ki so služIli v armadi ata-mana Hemeneva, bivšega vodje belogardistov, ki so se borili proti !>oljševikotu. Kozaki so m* oborožili z ameriškim onržjem in odpotovali v Mongolijo, kjer so se baliali s poverilnieami od ameriškega poljedelskega departmenta. To je dalo povod za sumnl-čen je med mongolskimi avtoritetami, ki so videle, kako se ko-zaki ponašajo z ameriško protek-cljo. Starejši Roerich Ima zveze t newyoršklm muzejem, ki nosi njegovo Ime, njegov sin pa je bil častnik v carjevi armadi. Ne prvi ne drugi ni botanik, oba ps sta dobro informirana o mongolski politiki, Ifterlin, 24. Jun, - Naeijski tisk v zadnjem času silno hvali Japonsko in njen poziv glede u-stanovltve "vzhodne Lige narodov." Japonski poslanik v Berlinu sedaj obiskuje nemška in-dustrijHka sredliča, ki mu prirejajo bankete v počast. V kratkem bo v Nemčijo dospelo 70 ja~ |M»n*kili vojaških častnikov, ki bodo proučevali naeijske milita rlstlčue metode In Initihfrije. Ves nemški ti*«k jamveča Jspon-ski veliko pozornost, Sodijo, (la se Hitler boji *o-vjetuke Rusije in to Je vzrok, ds išče zaveznike, ki bi mu (tomaga-II pri |>obijaiiJu rdeče nevarnosti, On je pripustil poljski koridor in naznanil tesno prijateljstvo s Poljsko. Ta država na) bi bila stena med Nemčijo in Ku ni jo in «edsj Hitler išče prijateljstva / Japonsko, in Ifatrh, člani JuMtičnega od»eka Zineva. 24. imunim delavi narodov je dogovor za ui net urnega del ifeeh deželah. jun. Na med->ki konTerenci Ll-l»il včeraj »prejet tanovMev Atiride-nvne^a tedna po Z a s t a v k a I i proti "čizlerju (jf .» nv tli« , 8 C Dvesto |»et m eliv ll de «et de lav l*iedmolit . n Jen pre«t immio v ihm 2 fi m> Jo delov niku. |, s ( ev je ra«tavkalo pri S lii rt Co., ko Jim Je »ednik naznanil, da lo/e morali delati zs pla< o hi ob daljšem r»o»T»t« PROSVETA . THK KNI.KJUTKNMKNT VLAMLO IN LANTNIMA »MiVKM««« NABOONB JBOIIOT« OtfM W «W fcr U* >|»|||Mi M Z4r»i«t,« «•«*«»• iisv#w CMnc>| »• MM m M*. M M M pot tou. II M m 4«trt tate; m CK«—o Im C Umiu ti Ml m Mki Uu.. « — pri UU, trn mM. Iukt,r tpltoo rataat fwf UatU4 Bt»Ui <•««•< C h "g-r-»r |t«t fmt. • m4 Oimm $1M pm pmt. I«r*i|i «MtUM UM Ptf t—'- Cmm «I*n« po Kufco«,* 1» MMid«* M M vra'«J» IlUfVM »wWm («rtiM. p®- •Mil. u4 i m rr$>*t» po* »Umil«0a W • »« It H ■* fM, kar Ima »Ok ■ I talni: PROHVKTA MI7-M Ba. l*v*4*U A MM CW«M», ISIm*. MKMHKM Ur TRK fKOBRATRD f Odmevi iz srednjega veka Pred nekaj dnevi ho v lorduki žarnici v Londonu debatirali o demokraciji. Načrt vlade za samovlado v Indiji je izzval debato. Anglkanski škof iz Kxe terja, član te zbornice, je vzel na piko politično demokracijo vsega sveta in jo mrcvaril kakor mrcvari volk ovco. 8kof je argumentiral, da bo indijska demokracija uničila Indijo kakor je kitajska demokracija uničila Kitajsko, katero dane« Ko) t a jo Japonci k oh za kosom — in kakor bo ameriška demokracija uničila Ameriko, V Ameriki, je rekel škof, vladajo maline političnih gangežev, in če nngleški laborlti ne verjamejo tega, naj gredo tja pogledat. Učeni krščanski Akof je v svojem govoru citiral lunina in Musaolinija v nvo| prilog. I>enin, Mussolini in ex*terški jkof bo mc našli na akupni točki, na kateri se strinjajo, da je politična demokracija nemoralna, ker vzbuja oRebno sebičnoMt in stori posameznika neobčutljivega za Interese skupnosti. Ob koncu je Akof poudaril, da one države, ki so zavrgle demokracijo in jo zamenjale z diktaturo, no dane« veliko bolj trdne kakor demokratične drla ve. Koliko je lemokrecija mora ob-Jeti \'hc življenje! Mora biti »plota*. Politična demokracija >e le kovček sploiae demokracije. Demokracija mora biti po/ifičioi, rkouom*kii. industrijska, mtcuitna, kulturna — uplnhta. Tedaj M« In« popolna, močna, trdna, pravična »n osrečitjoča /a v*a človcAka bitja. I)es|Mitje - spbh ljudje, ki si ne morejo mi«|lti vneobsežne demokracije — ne bodo nikdar donegli t«v« pojm« demokracij«. Pri njih je takšna demokracija navadna utopij«; nekaj m d<«M'gljheg«. Amp»k vsi Ijudj«- niso tski m onih. ki pr«-viln«i jkimuumMo *pluAn<» d« uiokraeijo, je imi-r«j več. (Jd teh ljudi tavi»t zmaga in bodočnost resnične demokracije! It I j ud j** »ovrašijo sebičmist — »ovr«lijo jo \ ne drugače kakor e*eUr!ki škof in njemu podobni faiuiti, ki hočejo. .tn se mmu revn« Glasovi iz naselbin Zanimive beležke in z«tirana d< la\nka m«*M aru p« k oni, ki čej»* n« vim> re, morijo imeti t*e: vao vse Inifiaslvo, vbo pamet in Toda razvoj človeške dri razvoj koraka v demokra krači jo in vnr |Miš««tne sil< k« ga ne usUvjjot —» •lre«V MebičlMiBti, h tronih diktatu-»\o, v ne zasluge, o H-M-do! »e je proti njim; o, pravo dem<»-iud»čr\efs člove- 30. jimija bo veiili daa v Mil- Kar se tke rta* Slovencev in waukeeju [naSega kulturnega in društvene- Mllwaukec, Wia. — Milwauški ga napredka, zdaj v letni aezoni Slovenci ae že več let pehamo, | vse bolj počiva. Društveni pik-da bi priAli enkrat do svojega niki so večinoma izumrli oziro-druAtvenega doma, katerega ta- ni z njimi več uspeha. Vzrok ko krvave potrebujemo. Vzelo je1 J« menda to, ker ima večina Iju-dokaj časa, predno ne je ideja za |dl avtomobile In se ob nedeljah Slovenski dom splošno razširila radi popeljejo na izlete v naravo in utrdila. In ko smo baA začeli kjer je zrak čkt. Da se zadosti izvrstno napredovati, pa je priAlr, danaAnjim razmeram, sta klub kriza nad nas, ki ae zdaj vleče. 114 J8Z in njegov pododsek a- kot svetopisemskih sedem suhih let in nas je začasno ustavila. Ideja in volja za Dom Je vseeno še prav tako trdna in živa kot prej, le cvenka je manj med ljudstvom, brez katerega se pa taka stvar ne da ureaničiti. Posebno izrazito se pokaže dobra volja za Slovenski dom vsako leto enkrat, ko ima ta organizacija svoj letni piknik. Takrat se zbere toliko našega ljudstva skupaj, da zgleda kot živo mravljišče. Saj je pa tudi vedno ta dan veselja in zabave za stare in mlade na mernike. 1/etoH bo ta dan v nedeljo .10. junija v Pleasant Valley parku, na 9£nd in West Dakota Ave., v West Allisu. Lansko leto smo imeli v tem velikem in lepem parku okoli 5000 ude'ežencev, letos pričakujemo Ae več, ker se vsa društva in posamezniki nekako še bolj zanimajo kot navadno, ker se ravno zdaj tudi obnavlja odločilna aktivnost za izgotovitev Slov. doma. . Na ta naš piknik pridejo kot gostje In govorniki governer La Ko I let te, župan Hoan in sodnik Karel, katerega Slovenci prav dobro poznajo. Igral bo pa zopet priljubljeni Heinie in njegovih 11 grenadir-iev, ki je najsloviteiša milwau-Aka godba, katera zdaj že tri leta nepretrgoma obdržuje svoje programe vsak dan dvakrat ns WTMJ radio postaji. Nepotrebno je na široko opisovati, kaj in kaj bo vse na tem pikniku, rečemo le toliko, da br za vse izborno preskrbljeno. Pik> nik se bo začel že oh 10. uri do poldne in se bo serviral cel dar izvrsten starokrajski gulaž in drugo. Slovenci in 8lovenke, če hočete preživeti en lep, zabaven dan, pridite v nedeljo 80. junija v Pleasant Valley Park. S tem boste izvršili tudi del svoje dolžnosti napram našemu skupnemu Slov. domu! Pripravljalni odbor ranžirala velik izlet za prihod njo nedeljo k jezeru "Uprer Streth". Vabljeni ste vsi zavedni delavci, da se tega izleta udeležite, ker gre za skupno korist. Podpirati moramo tiste svoje u-itanove, katere potrebujemo v boju proti mizeriji in našim izkoriščevalcem ter da enkrat dosežemo svoj cilj. Torej naj ni kdo ne izostane od tega delavskega izleta. Na programu bodo različne tekme, balincanje in druga zabava. Z avti gremo od lokala Nunija sem bil veselo presenečen, ko nas je obiskal Matt Stimac iz Detroita z družino vred. Ta poset me je zelo razveselil, tako da sem pozabil na vse slabo, kajti že tri leta sem brez dela, kar posebno dobro ne vpliva na človeka. Ravno pred 30 leti sva z Mat-tom Stimacom prišla skupaj iz starega kraja. Po več letih biva- zila, bomo že naAli prostor zanj, | nja v Ameriki se je Matt poročil da bo šel lahki) z nami. V nedeljo s Katie Klarič, ženo mojega po-vsi Detroitčani ven na dan, na ko j nega brata Mike Klariča. Sti- plan za delavsko solidarnost korist! Anton Jurca in To in ono tx Detroita Detroit. —. V tem avtomobilskem mestu je vsak dan kaj novega in tudi veliko demagoških govorov je sliAati po radiu. Pred nekaj tetini je bilo v meščanskih listih j k) vsej Ameriki veliko reklame, da je dobri Henry Ford zviAal svojim delavcem dnevno plačo s pet na šest dolarjev. To Je v resnici storil. Toda v nobenem listu pa nismo čitali, da je prav isti teden, ko je zviAal plače. odslovil delavcev "za nedoločen Čas," drugi se pa pod Ae večjim pritiskom priganjaštva tresejo pred izgubo dela. To so tiste Fordove "dobrote." Zahvala jugoslovanske sekcije tn klubov brezpooelnlh Cleveland, G. — Dolžnost nas veže, da se zahvalimo vsem, ki ste nam na en ali na drug na* čin pripomogli, da se je naA skupni piknik 28. maja uspešno zavr-lil. Hvala Proletarcu, Prosveti in naAim lokalnim listom za brezplačno reklamo. Posebna zahvala gre pevskim zborom za koncertne točke. Sodelovali so sledeči zbori: Soča, Zarja (odsek soc kluba št. 27), S!oga in Delavec. r8totako se zahvaljujemo godbi Bled. Iskrena hvala mr. M«ži-*iatu, ki je napravil dve vožnji iz Collinvvooda na piknik brezplačno, kakor tudi mr. Klemenči-"u, ki je bil na razpolago z avtom, da smo dobili potrebščine, ki so nam zmanjkale. Ne moremo ,>a pozabiti mr. Dolenca, kateri je nam prihranil mnogo sitnosti. fte enkrat iskrena hvala vsem ki ste pomagali, in vsem, ki ste se udeležili našega piknika. Obenem pa vas prosimo oproščenja, če niste bili tako postreženi kot bi bilo potrebno. Mi nismo pričakovali tako velikega odziva. Zraven so bile pa še druge ne-prilike. Slučaj je naneael, da je nam takoj po peti uri vsega zmanjkalo. Iskanje je zamuda. In to je bil vzrok l>olj slal>e postrežbe. Zavezujemo se. da se bomo drugič boljše pripravili. Hvala! Odbor. macu se zahvaljujem za njegovo vzorno ravnanje t družino mojega pokojnega brata, tako se tudi zahva'jujem za darilo in u-pam, da bi mu bilo štirikrat po* vrnjeno. Ker mi je bilo hudo ob njihovem slovesu, ko so se vračali nazaj proti Detroitu, nisem izročil pozdravov tamkajšnjim prijateljem in znancem, zato pozdravljam sedaj vse detroitske prijatelje in znance! Martin Klarič, 170. Shod o socialnem zavarovanju Detroit, Mlch. — Prihodnjo soboto večer dne 29. junija se bo v Hrvatskem domu na 1320 E. Kirby ave. vršil javni shod o socialnem zavarovanju. Sklicujejo ga društva 121 in 518 SNPJ in 351, 518 in 54 HBZ ter radnička kluba "Marganovič" in "Oreški" ter hrvatska sekcija komunistične stranke. Govorila bosta L. Febian in S. Balubanac. Vstopnina prosta. Vabljeni vsi. Prireditveni odbor. Smrt mladenke v koli/i j i Koundup. Mont. — Vedno rada čitam novice In dopise, ki Jih prinaša Prosveta. Sicer je vedno več slabega ko dobrega. Tudi jaz nimam poročati nič veselega. Pred enim tednom se je namreč ubila v avtobusni koliziji v San Franciscu, Cal„ miss SteMa An-tončic. Ona se je tamkaj učila za kiroprnktično zdravnico. Truplo so prijieljali domov v Round- r» i _i_ . , , »'•« h« i|Tijnii oomuv v ii - J-l^T r « j* vrnil pojfroh „h NRA LJh™ ' ?J .V""" u' oMIn-tv«. Poko- S pota ( hinholm, Mlnn. — Mrzla Minnesota je zopet s cvetjem ter zelenjem okrašena. In kljub hladnemu vremenu so semkaj že pričeli prihajati turisti. Kot večni potnik — po Ameriki in drugod romam že od 1893 — sem semkaj prišel pred dobrim mesecem iz meglene, hladne in deževne Californije. Časi so tukaj ko drugod. Ljudsko tarnanje je splošno. "Slabo. Kaj bo Iz tega?" se vprašuje mladina,.ki je dovršila višje šole. Sedaj gleda, kam bi se podala. Dela nobenega. I^e za družinske očete ga je nekaj, a kvečjemu deset dni na mesec. Te dni me je tukaj obiskal ob-čeznani slikar H. G. Perušek s svojo soprogo in hčerko Danico. Bili smo skupaj pri jezeru, kjer sem se pred leti zdravil s soln-i!no kopeljo po nasvetu zdravnikov. Okreval sem bil to'iko, da sem bil zo|>et za pot na zapad, kjer sem deloma postal bolji. Umetnik Perušek ostane v vlada vmešaval* v njegov bienis, niti ne za to, da bi vlada Milja-la vojaštvo v Industrijske »pore, ker Je me»tna policiia dovolj močna in zanesljiva Ford se res lahko sa nese na poMcijo. Dobro nam je še v spominu dan 7. marca 10711, ko so brezposelni demonstrirali pred njegovo tovarno za dek> in kruh. Takrat Je mentna policija ubila štiri ne-dolžne delavce, .12 pa ranila. Ta maaaker ne bo v delavskih vr-| »tali nikoli pozabljen Tudi naA "fa^er" Coughlln obeta delavcem socialno pravičnost in vrag vedi, kai v*e. I>e-troitRki delavci se ne navdušujejo preveč za njrgov «• govore, ker ga dobro poznajo, (m je — •li vsaj je bil do zadnjih dni — proti vsaki uniji in delavski or-ganitadjl. Vne svoje tiskovine je tiskal do radnjega č«sa v skeb-*kl tiskarni. Tudi ntegovo cerkev so postavili s k rtu ]n ker naš "father" koketira t bankirji — čeprav jih po drugI strani napa-, "I" — in prezira delavstvo, nima torej slednje kaj pričakovati od njega Delavstvo mora vedeti, da Coughlln, Hucy !xwg m časopisni magnat llearst propsgirajo fašiaem v Ameriki. TOREK. 25. Junija, Tanasko jezero — PadertUd Picturas. ' Frederich Johanne« Haupt-ntann, ki je bil obtožen, da je kol profesor nemščine na univerzi Kutgers v New Jerseyju širil na-cijeko propagando. Minnesoti nekaj mesecev. Kakor sem izvedel od njega, bo enkrat imel nekoliko razstave med rojaki v Willardu, Wis„ in v par drugih krajih. Letošnjo pomlad še nismo i-meli toplih dnevov v Minnesoti, ki je zlasti lepa v poletnih dneh in vabi človeka k svojim številnim jezerom . . . Kaj več bi rad pisal v Prosveto, ali na vseh straneh je le tarnanje o slabih časih in o bolezni. To je pa že stara pesem. In kaj drugega naj poročam? ... r . Matija Pogorele. Milica poslana nad stavkarje v Tacami Tekstilni delavci zaitav-kali na vzhodu Tacoma, Wa«h. — Clarence D. Martin, governer države Wash-ington, je naznanil v nedeljo zvečer, da pridejo sem čete državne milice v pondeljek zjutraj. To je bil signal lesnim baronom, da lahko odpro tovarne za stav-kokaze pod zaščito milice. Na drugi strani so lesni baroni v Portlandu, Oregon, opustili načrt uposlevanja stavkokazov pod policijsko protekcijo. Cleveland, O. — Okrog 2650 pekovskih delavcev je zastavka-lo v nedeljo, ko so bila pogajanja med unijo in lastniki pekarij pretrgana. Osemnajst velikih pe-kurij v Clevelandu je prizadetih. Provklence, R. I.,— Cez 3000 tekstilnih delavcev V treh ali štirih mestih je zastavkak) v pondeljek zjutraj. Eksekutiva unije United Textile Workers je odobrila štrajk. Delavci zahtevajo novo mezdno lestvico z 20-od-stotnim zvišanjem mezde. Federalni posredovalci naleteli na ovire Iron River, Mich. — Napovedana stavka rudarjev v železnih rudnikih gornjega Michigana ni bila oklicana, ker so prišli v o-krožje federalni posredovalci, da poravnajo spor. Rudarji sicer dvomijo, da bi posredovalci kaj dosegli, vendar so jim obljubili kooperacijo. Reprezentanti krajevnih unij Intl. Union of Mine, Mili A Smel-ter Workers so na svoji konferenci odobrili predlog glede otvoritve nove organhuitorične kampanje, da pridobe vse rudarje v unije. Največja nevarnost v tem momentu je grožnja, da bodo vsf rudarji, ki so bili izprtf v Ram-seyju in Ironwoodu, priAli na črno listo. Fede/alni posredovalci-sicer pritiskajo na kompanijo, naj ponovno uposli rudarje, a nimajo uspeha v tej akciji. kaie generala (HrHn, narljnkega mlnUtra letaMva pred odhodom % .Sofijo, llolgarlja. Relifna kriza v Chica-gu "izboljšala" sliko NVashington. — Radi relifne krize v Illinrasu in predvsem v Chicagu. kjer so se relifni izdatki v maju znižali za 58.21 in je bila relifna lista skrčena z« 5.8 odstotka, zdaj zv«zna relifna administracija lahko poroča, da se Je situacija nekoliko — "isbolj-šala". V maju se Je število "kli-entov" na podlagi podatkov 11 "i velemest Mižalo za 1.7* izdatki pa za 2.3'i — t* približ no H0,W0 oseb po vsej deželi. IZ "New York Times" poročajo iz Kair* mivo vest, ki se prav dobro sklada z J?J stališčem, ki ga je zavzela Velika ki? proti Italiji in njeni nameri, da uZ* sinijo. Abesinska, sudanska in so se v pospešenih pogajanjih dogovorL de zgraditve ogromnega jeza. ob Tan.i jezeru. Izvedbo tega dela dobi rlfcka^ ška družba, abesinska vlada je takoj i* J su baje dobila veliko vsoto od egipt«ke J ki bo plačevala tudi ameriško družbo (J je ta koncesijo piejela uradno od abJ3 ga cesarja. ' K temu poročilu je vredno povedati J kaj besed. Tanaško jezero leži na abesinskem sej zapadu v višini 2000 m sredi vulkanskih bov in rodovitnih visokih ravnic. Nj, največja dolžina je okrog 76 km, širii* km, površina 3600 kvadratnih kilometra njegovo območje in območje njegovih i kov obsega kakšnih 1,000 kvadratnih ki trov. Poleg manjših potokov pritekajo tri večje reke, Reb, Gumara in Mali Abi ga istovetijo z jezerskim odtokom Abaj« Modrim Nilom. Ta se pri Kartumu z | Nilom združi v pravi Nil. Če sedaj poi mo, kakšen pomen ima Nil za življenje i severovzhodnega dela Afrike ter da je i če z zajezitvijo Modrega iNila ob Tan* jezeru regulirati vodno gospodarstvo w ga dela angleškega Sudana in celo Egipti mo takoj razumeli, zakaj se je sudansl egiptski (to se pravi velikobrintanski) tako mudilo, da sta spravili zgoraj omei pogodbo z abesinsko vlado pod streho, abesinski vladi, ki išče močnih zaiičitnil svojem sporu z Italijo, se ni sedaj nič mudilo, da ustreže njiju želji. Pred nekoliko leti je dala Abesinija It sino ob Tanaškem jezeru baje neki arru družbi, a kakor je videti, je v tem trei smatrala za pametnejše, da si pridobi n njenost in podporo bližnjih sosedov, če tista ameriška družba istovetna z druži: bo po zadnjem poročilu gradila jez, tedi Američani itak udeleženi pri stvari in Ji nija sme računati tudi na njihovo pomo Največjo korist od vsega bo imela on ma. Sicer je treba računati 8 tem, da bo ki ga započnejo Angleži, po že dolgo pri ljenih načrtih ob jezeru, bržkone nekaj dovalo rodovitnim ozemljem v njegovi i ci, toda po drugi strani je treba pomislil se bo zajezena sila vode dala izkoristiti za proizvajanje električne energije, a oh poročajo tudi o namerah neke britske dr da bi zgradila ob velikem asuanskem največjo tovarno za pridobivanje ume dušika na svetu. Ob Tanaškem jezeru b možnosti iste! Zveza med aovjeti in Cehof^ovi Cehoslovaški zunanji minister dr. Ben bil v Moskvi kot gost sovjetske vlade, naj se da viden znak sklenjenega prij stva in zveze med Cehoslovaško republik Sovjetsko Rusijo. Dve železniški postaji podzemne železu Moskvi sta dobili imeni tujih ministrov, se imenuje postaja Eden, po imenu i ga konservativnega ministra, ki je obiskal Moskvo. Druga postaja « ir 1val, po imenu francoskega ministra, bil nekoč član socialistične stranke, p* zapustil ter prešel k meščanskim repufc cem. V Moskvi opuščajo običaj, da stajam in krajem imena zaslužnih rev< narjev. Sedaj so največjega pomena zveze z meščanskimi vladanj in wra postajajo konservativni ministri pomet ši od proletarskih bojevnikov. Nikjer postaje Trocki, toda vrste se v Kufiji pi meščanskih konservativnih ministrov i neralov njih vojske. Kakor vsak drugi na oblasti, tudi sovjetski režim računi] Koboj in s svojim obdržanjem na tudi prijatelje izbira po tem. ali oblast koristni ali škodljivi, neglede na o razrednem boju. Komunisti v mo« so verovali, da bodo sovjetski uprav dili vojne zanje, toda sedaj vidijo na«r da oni sklepajo zveze z mešča»»kinu vj in generali, ki imajo moč in oblist. 1< miru sovjetske vlade je vsekakor t" zdraviti, toda se je iz nj< , Me delavci v drugih deželah smejo i* samo na*e in temu primerno oprsvlji^ za kakršne smo sposobni in m kskr«< moči. — D. P. Podoba neakončnošti Neki angleški astronom odfovarj* « vprašanje, kako velika j« vesolj*. da Je najbolj oddaljeno nebr*w " ga doslej lahko opazili, bclka*ta^ ^ mana, ki Je oddaljena od na» » ^ svetlobnih let. Tako svetlebo ^ kor znano, M Mfijomo« klMmetro ^^ Je. ki so ga razlukali z d« teleskopom, ima volumen, k kilometrih iarazili • štev »M ri bi n v 4J II« il tei za njim. V vfftoljatvu je nešteto gromade iveid in pliaov «ostavu Rimuke ceite. ki milijard tveid Po naj»o» ^^ na progo, ki bi jo v k«****®" še 57 ničel zraven, po cM ^ irflf ltf Ij^g^ ~....., f ur----------r------rrrrtmifffrun , Vesti iz Jugoslavije Ljubljana, j travnik na povabilo fanta Bre-borskem rudniku, zovnika, ki jo je zvabil tja s izgredov je pri- pretvezo, da ji bo dal denarja v borskih rud-• za porodnišnico. Fanta so pri-Strupeni plin i jeli ter obtožili, da je dekle u- p hudih ' jpj 4. t m. v Srbiji bil in obesil. Obtoženec dejanje taji in pravi, da se usodni večer ni sestal z dekletom. Sodi šče sicer trdnih dokazov za ob-toženčevo krivdo nima, a polno je iiKlicij, ki ga obtežujejo. Obsojen je bil na dosmrtno ro-bijo, odvetnik pa je prijavil revizijo in priziv. Toča na Dolenjskem. — Dne 6. junija je močna toča pobila skoraj vse posevke v Mirnski dolini. Padala je toča, debela ko oreh, nad pol ure. Vinogradi so okleščeni, žito zbito, drevje prazno. Ljudje so gledali skozi okna in jokali. 2e mraz prvih majskih dni je napravil mnogo škode, zdaj pa še toča. Zraven vsega pa še strogo iz-terjavanje davkov, rubežni »o vsak dan na vrsti. Ljudstvo je obupano. Zateči se nima nikamor, kajti oblasti dajo le redkosti in kamenjem. Od j kdaj kak stotak izpod palca, ni bil ranjen nihče od Umor na Vrhpolj» še nepoja- topilnic je napra-na polju in vo-česar so kmetje Me odškodnino. Komisija f|f pregledala ter sestavili po kateri mora rud-upmva Plačati odškodni-netom- Hudnik je pričel dnino plačevati, hkrati pa ačel z delom v rudni-*Kroetje »o besni naskočili Kakih 300 kmetov se jbralo ter hotelo vdreti v lik da ustavijo delo. Orož-w morali zastražiti rudnik lilo zadržati kmete. Ko etje videli, da jim orožni-d»jo do rova, so napadli ke g kamenjem in tudi z i. Orožniki so začeli H, nakar so se kmetje i. En kmet je bil ubit, pa lažje ranjenih. Tudi orožnikov je bilo ranje- kov, zato je malo verjet-to bilj kmetje oboroženi ver j i. požar v Voklem. — V pri Kranju je 4. junij* lil požar ter upepelil go-gka poslopja posestikov Zupanca, in Janeza Ce ne bi bili prihiteli iz vseh okoliških krajev, ir zahteval gotovo še več Skoda požara znaša o-[(0,000 Din. Polovico bodo zavarovalnice. Gradcu je umrl 65 letni ve-»vec Fran Oset, ki je imel stvo na Vranskem v tki dolini, se mnogo ba-hmeljarstvom, nazadnje tvoril v Ljubljani avtoma-bife "Daj-dam". Bil je V cu operiran, nastopile pa |komplikacije, ki jim je pod- cvhariHtični kongres v ini Se zmerom ljudje da-dinarje, stotake in tiso- Nabrane so že čedne in vendar je zdaj še Ijub-i občinski svet sprejel da podari odboru za ev-ični kongres kar 50 tiso-0d teh naj bo 10 tiso-'V podpore za natisk brošu-Vodnik po Ljubljani", ki uide v 100,000 izvodih. 1 z-1» kongres sam. Pričakuje-Bftjmanj 100,000 gostov. V občinskem svetu se je na-i »am svetovalec, ki je bil U'J podpori, češ, evhari-j kongres Im> vse stroške M°vo sam in še kaj doto- Proti temu mnenju V|lr» Kosma (član Narod-okovnt' zveze) so nastopili »vetovalci, češ, da bodo » prinealj v Ljubljano B denarja in da zato obči-iti na roko prireditelj ,n zaradi biznisa je bil T* za podporo sprejet z ««*»vi proti edinemu, glasu. Pa sede v odboru razne sorte 4 ' .)<■ glasoval druR, mo glasovali za Podari za evharistični Treba si robija. - Na do-' J" i- bil v Celju ob- n -Martin Hrezovnik iz C* f , "10. marca zve- Bni ^rnjegrajski o- ljubico He- ^ J»* bila deveti a M.d obema je .k. _ . ^ , K" r»*zm»'rje, ko je : nove stroje in je bilo vrženih na cesto 120 delavcev, ostali pa so morali delati mnogo več in naporneje. Med delavci in podjetjem je bilo že več pogajanj, a se napetost od pogajanja do pogajanja bolj poostruje. IZ PRIMORJA Obttojen zaradi prestopa jugoslovanske meje Ker je skrivaj odšel v Jugoslavijo, je bil pred goriškim sodiščem obsojen 22 letni Lojze Gorkič iz Vrtojbe. PoMojihtica za Ilirnko-blHtriftki okraj Reka, junija 19«6. — Pod naslovom "Zadnje naše posojilnice propadajo", smo v eni prejšnjih številk našega lista prinesli vest, da je Posojilnica za ilirško-bi-striški okraj v Trnovem, nazva-na "Severjeva posojilnica", prišla v likvidacijo. Kot nam pa sedaj poročajo iz Trnovega, je za omenjeno posojilnico, ki se je od dveh domačih najdelj vzdržala, bil imenovan fašistični komisar. Novoimenovani komisar je prevzel svoje posle 27. maja t. 1. Kot zgleda, se oblastem ta posojilnica ni zdela "godna" za likvidacijo in so ji imenovale vladm- > .»t* k- v.s ga komisarja, ki je baje brat reškega prefekta. Namere fašističnih oblasti in njihovi načrti so nam dobro znani.- Doslej ni še noben naš zavod, naša ustanova ali zadruga, ki je dobila takega komisarja, pokazala uspehov, pač pa obratno. Posojilnica za ilirsko-bistriški okraj je bila poleg Notranjske, pozneje Ljudske posojilnice v Postojni, prvi zavod te vrste na Notranjskem ter kot deseta u-stanovljena na današnjem zasedenem ozemlju. Ustanovljena je bila leta in ima torej že 42 poslovnih let za seboj. Uživa'a je veliko zaupanje pri domaČem prebivalstvu, zlasti pri okoliških kmetih, ki so večinoma svoje prihranke zaupali njej. Ni čuda, Če je bilo torej poslovanje tega denarnega zavoda izredno živahno in vedno zadovoljivo. Svoje prostore ima v Valenčičevi hiši (vulgo Severjevi) v Trnovem in je po tem imela tudi svoje ime med domačim prebivalstvom. Ta posojilnica je bila še edina te vrste, ki ae je nahajala v rokah domačinov. Z imenovanjem komisarja pa je prišla tudi ta v tuje roke, kar pomeni poleg tega, da je izgubljen ves kapital, ki je bil vložen v njej in uničen ves trud naših kmetov. Prej ali slej bo sledila brez dvoma v u-sodi ostalim zadrugam, ki so jih "sanirali" vladni komisarji. Zakaj je bil aretiran Ivan Bizjak v fezsoči Bovec, maja 1936. — Pred nekaj dni so neznanci v teku noči na hišni zid posestnika Andreja Kavsa v Čezsoči št. 20 napisali: "Judeževa naslednica, bodi pripravljena, tvoji dnevi so šteti. Gorje vam, izdajalci!" Napis je bil sestavljen iz pol metra velikih črk, napisanih s črno oljnato barvo in se je raztezal čez vse pročelje. Posestnikova žena Justina, ki je med vaščani osovražena, a zelo priljubljena pri Italijanih, je bila ona, kateri so namenili ta napis. Gospa Justina bi bila seveda najbolje ukrenila, če bi dala takoj napis prebeliti. Ker se pa zaveda naklonjenosti karabi-njerjev, je zadevo prej javila na karabinjersko postajo in kot krivca naznačila Ivana Bizjaka. Naslednji dan je prišlo v vas šest karabinjerjev, ki so pričeli s preiskavo in aretirali osumljenega Ivana Bizjaka, ga odpeljali s seboj in pridržali v zaporu dva dni. Med zasliševanjem osumljenca in drugih so dognali, da Bizjak ni kriv ničesar in so ga nato izpustili. Ob splošnem posmehovanju vaščanov so napis prebelili, da so črke izginile iz pročelja hiše. K aretaciji Stanka Pronena iz AjdovAčkic Gorica, junija 19M. Dne 15. maja je bil aretiran v Ajdovščini 28 letni Stanko Prosen. Pro-sen je brivski mojster in je imel v Ajdovščini delavnico. Iz povsem zanesljivi v virov doznavamo, da je bil Prosen aretiran na podlagi denunciacije. Nekaj dni pred aretacijo je bil IProsen v gostilni pri Cermelju v Ajdovščini. Domači sin, ki je bil v družbi nekega svojega prijatelja, je začel izzivati družbo, v kateri je bil Prosen. Povedati moramo, da sta sin in njegov prijatelj člana vseh fašističnih organizacij v Ajdovščini. Kako ne je izzivanje razplelo in zaključilo, ni znano. Od merodajne strani pa so bili Prosenovi znanci obveščeni, du je Prosen de-nunciran po enem izmed domačinov izzivačev, Češ, da ju Je nagnal in opsoval z Italijanskimi svinjari. Nekaj dni na to Je bil Prosen pozvan v karabinjersko kasarno, kjer so ga aretirali. Po treh dneh zapora v Ajdovščini so ga odpeljali v Gorico. Ali odgovarja ovadba reanici. P101T1TA ni znano. Vsekakor pa bo denun-ciant, ki spada, kot je sklepati, med fašistovske vrste, primerno zavarovan. Njegova izjuva pa bo v vsakem slučaju, Če odgovarja resnici ali ne. za oblasti brez dvoma edino verodostojna. Naša mladina, sicer, kljub temu, da so ti primeri zelo redki, zastrupljena v raznih fašističnih organizacijah popolnoma nezavedno in brezmiaelno ugonablja lastne ljudi in ne misil pri tem, kako zelo škoduje tudi sama sebi. KobariAki pade* a t podtaknil dvema domallMna vojaftke i polke Kobarid, maja 1M5. — Pred kratkim časom so v Kobaridu pri 2ganu in Spičku (po doma-* če) našli v vsaki hiši po eno vojaško puško. Zelo so se čudili temu, ker so bili prepričani, da to ni njihova last in da gre brez dvoma za kako inscenirano maščevanje, ali ta podtikanje. Zadevo so javili takoj karabinjer-jem, katerim so isročili tudi najdeni puški. Brigadir je izjavil, da so bili ravnokar namenjeni k njim, da isvršs preiskavo, ker so dobili za to primerna obvestila. V obeh domačinih je to dejstvo še bolj utemeljilo njihov sum, da gre za podtikanj«, a nihče si ni mogel predstavljati in razlagati pravega razloga in vzroka za to, ter tudi ne, od kj« bi vse izviralo. Karabinjerjl so pričelo z vso vnemo preiskovati ta slučaj. Po temeljiti preiakavi, v kateri so sa-slišali zlasti vse fante, ki so obiskovali predvojaške tečaje, so u-gotovili sledeče) puške so bile last fašistične organizacije, ki vodi pred vojaške tečaje. Te so bile spravljene v občinskih prostorih, do katerih je imel direkten vstop le podeitat. Ko so v tej smeri nadaljevali, se je dokaza« lo, da je izvršil t namenom ško-oovati ljudem to podlost v resnici sam podeštat. Bil je aretiran in pridrftan v zaporu. Kako je dalje z njim in ali je dobil za svoje podlo dejanje zasluženo kazen, nam ni znano. Domačina se imata tako zahvaliti le slučaju, da sta si rešila preljubo svobodo, ker Če bi nakana podeštatu uspela, ju gotovo ne bi rešil nihče več, kakor nam je znano iz številnih sličnih primerov, ko so bi li naši ljudje kljub nepobitnim dokazom radi podtaknjenih zadev obsojeni na velike kazni. Vzorna učiteljica v Podmeku Podmelc, pri Tolminu, maja.— Kake razmere vladajo v ljudskih šolah v Julijski Krajini ne bi nihče verjel, dokler se ne prepriča na lastne oči. Pri nas na pr. je nastavljena neka učiteljica, ki je omožena in ki ima več še ne-doletnih otrok. Učiteljica pa no pušča svoje otroka doma, temveč jih jemlje s seboj v Šolo, kjer jih morajo učenci med poukom pestovati, nanje paziti in se z njimi igrati. Ob priliki nedavnega obiska šolskega nadzornika, Jo učiteljica zatrdila, da so otročlč-ki pridni in mirni in s tem Je bila zadeva mirno r<*Šena. Kot je iz tega razvidno, ne vlada še po vseh šolah enoten sistem vzgoje. Ponekod vzgajajo otroke v pretiranem lažinacljonallzmu, drugod pa spet v bodoče skrbne družinske očete in matere. Kate-ra vzgoja bo boljša bomo šele videli. Eno pa je gotovo že sedaj, namreč, da naši otroci ne bodo imeli niti najosnovnejših pojmov šolskega znanja. Med prijateljicami Plesalka: "Moje noge mo ml premoženje." Prijateljica: "Kes areča zate, da so tako velike." • Mož (po zakonskem prepiru): "Prav, naj bof Imblla boš svilnato obleko kot vojno odškod- nlno." -#»<»«rMr<1 I1 lotu m. Slika kaže 210 čevljev vlaok tovarniški dimnik, ki so ga podrli v New Vorku. raj Slika kaže % ribanje nemških retrnlvt , ki mora/* skakati čel kon)e. Scharrenberg v boju z izključen jem Pravi, da j* žrtev komu-nittične zarote San Francineo, Cal. — (FP) — Paul Scharrenberg, član unije mornarskih delavcev zadnjih M let, je naznanil, da bo vložil priziv proti njegovi izključitvi pri mednarodni uniji. On je član isvršnega sveta mednarodne unije in tajnik-blagajnik državne delavske federacije. • Scharrenberg je bil i tki j učen na podlagi obtožbe, da je oklical stavko mornarjev na ladjah za prevažanje olja brez dovoljenja Članstva, da je podal izjavo, v kateri je dejal, da bi rad videl, da bi se Združene države zapletle v vojno z Japonsko, sponsori-ral ustanovitev dualne unije pri-staniščnih delavcev in da je v službi parobrodnih družb ter izdajalec delavskih interesov. Ker je bil zaposlen v Sacramen tu kot zastopnik državne delavske federacije, ni mogel nastopiti pred komitejem krajevne unije, ki ga je obtožila omenjenih prostopkov, toda komiteju jo poslal posebno pismo, v katerem je zanikal obdolžitve. KomiteJ je potem priporočil, na i ga unija izključi in članstvo Je odobrilo pri tajnem glasovanju. Nekaj dni pozneje, ko Je izre. kel željo po vojni z Japonsko, mu je unija dala nezaupnico, centralni delavski svet pa ga je odpoklical kot svojega delegata. Scharrenberg Je v svojem pismu komiteju zatrjeval, da so njegove izjave potvarjali sovražniki, ki bi ga radi zapletli v škandal. Oklic stavke mornarjev so odobril« tri mornarske unije v San Kranciscu in tudi njegove poskuse, da organizira pristaniške delavce, je sankcioniral predsednik Mednarodne zvez*' prista-niščnih delavcev. Scharrenberg je v svojem pismu obdolžil komuniste, da so skovali zaroto, ki je rezultirala v njegovem izklju-čenju. V uniji mornarskih delavcev je prišh do stičnega spora 1. 1921. Takrat je SchurrenluTK izgubil kontrolo nad unijo, nekaj mesecev pozneje pa Je spet prišel v vodstvo, Iz katerega ya hočejo sulaj Izriniti. Železničarji za skrajšanje vlakov So za omejitev tovornih vlakov na pol milje tVanhtngton. — (FP) — Predj senatni odsek za meddržavno trgovino Je zadnje dni prišla večja deputarija "rank and fik" železničarjev z zahtevo, da kongres omeji tovorne vlake na 70 vagoiKiV ali pol milje doltine in oaebn« vlake na 14 vagonov v Interesu varnonti. V Washington mi prišli it raz nih krajev deftele v intnrenu ta konMkega predloga, ki omejuj* vlake na navedano dolžino. Isti: ča« ho bili pred odsekom tudi za-1 fltopniki železnic, ki m priznali, da niao eno miljo dolgi tovorni vlaki nobena redko*!, po I2A vagonov pa vsakdanjost; sem pa Um se tudi prigodi, da )* vlak' dolg dve milji — od 150 do 200 vagonov. Železničarji so argumentirali, da so taki vlaki preogromni in prenevarni. Vlakospremcem v "kabusu" je nemogoče opaziti, če se kaj prigodi, na primer užge os ali pokvari spojni mehanizem. Posledica je lahko nesreča. Nerodni so tudi za strojevodje prvič radi prevelike daljave za sprejemanje signalov z zadnjega konca in drugič radi tega, ker je težke irt dolge vlake tetko kontrolirati, ne glede kako močna Je lokomotiva. Predvsem rado odpovedo zavore. Pri-godilo se je že večkrat, da so je vlak radi preokretnostl pretrgal, so pričali železničarji. Eden od teh, po imenu G. B. Steadman, ki je tovorni kondukter pri železnici Burlington, so je v eni taki nesreči pohabil. Senator Shipstead iz Minnc-sote Je v to zaslišanje injociral vprašanje kompanijske propagande o visokih delavskih stroških. Vprašal je, kako Je mogoče kaj takega trditi, ko ju pa razvidno, da družini stalno krčijo transportne stroške. Dr. J. H. Parmoloo, ki je zastopal železnice, ni vedel odgovora na to vprašanje. Rekel je le, da ni na razpolago nobene statistike, ki bi pokazovala podrobne transportne stroške. Gradbeni program I zadrug v Angliji Pet milijonov za gradnjo novih projektov London. — (KP) — Coopera-tlve VVholesale 8ocitity, hrbtenica britskega zmlružnejfu gibanja, je pravkar naznanila ekspanzijo svojega programa In določila pet milijonov dolarjev v te svrhe. Polovico omenjene vsote bo potrošila za gradnjo tovarn, skladišč in drugih projektov. V Neweastlu bo postavila 17 nadstropij vlaoko poslopje, v katerem bodo uradi in trgovine; v Uudleyju bo zgradila veliko tovarno, v kateri luslo izdelovali kuhinjsko poModo, električno o-premo in pohištvo. V Manrheaterju, kjer je njen glavni stan, bo zgradila šest nadstropno poslopje, v katerem bodo atanovali njeni uradniki t družinami, nova skladišča za jaj> ca in rila*, rentavracijo /.a kupce, oblikovalce in upravne uradnike. Poleg tega Ima v načrtu konstrukcijo treh tovarn, kjer bodo izdelovali pohištvo, ateklenice, blcikle in tlično blago, Vsa ta dela bo vodil njen atav-bni departnu nt po načrtih, kate _ re izdelali njeni arhitekti. Spet liruali zamorca na juf(u \Virgtfins, Mism. - Drhal o-krog MHt la*loko£e«v je v *«rl>oto iinčaJa ZA letnega črnca, ki Je bil obdoišen, da je nkušal poaiiiti e-najslletno hčerko nekega belo-koZiM-pa farmarja. HUMOR Vljudno Ni res, da vljudnost ne bi mogla iti vštric z odločnostjo. Med vojno sem bil v družbi več tovarišev v Bukovini sa poročevalca. Tamkajšnji general in njegov štabni šef sta nas zelo ljubeznivo sprejela. Kazkazula sta nam postojanke, popisala taktični položaj in govorila o svojih namerah. Srce nam Je kar poskakovalo: tako imenitnih poročil naši listi še niso prinesli, kakor bodo ta! Tona nenadoma so nas prevzeti dvomi in čudne slutnje: kdo bo pa naša poročila cenzuriral, štabni šef? AH pa vrhovno jiovelj-stvo v TešinuT Stvar ni kar si bodi; zato so mi tovariši rekli, naj se obrnem do štabnega šefa in ga vprašal, kako in kaj. fttahni šef. polkovnik v, 8oos, me je smehljaje poslušal, nato Je pa dejal: "Rade volje vam dovolim, da storite tako ali tako. Samo to moram povedati, da !>om tiste poročevalce, ki mi svojih poročil ne bi Izročili v pregled, dal obesiti." —it oda Roda. Dve planil "ljubi Cene! Ali še živiš, ali si mrtev? Te si še živ, pošlji mi vendar 200 dolarjev, ki sem ti jih že |M>zimi posodil." "Ljubi Načel Mrtev sem. Lep pozdrav. Cene," • Stric In nečak Stric svojemu nečaku (ki Je prišel k njemu na obisk): "Ljubi Polde, Ljubljana ti Je še neznana, zato Me kar zaupno obrni (lame, kadar kaj Imaš." Nečak: "Najlepša ti hvala, stric! Toda ali s« ne bi smel rajši obrniti nate takrat, kadar ne bom nič Imel?" ('arlnaki pregled "Kdo pa more dokazati, da je ta dama res vaša žena?" "f'e lahko dokažete, da nI, bi vam bil zelo hvaležun!" Mizrrija v Chicagu fhirago - Polovica prebivalstva v iutiH-m delu meNta. ki ga povečini tvorijo zamorci, Je že nsd dve leti 'afvisna od rHIfa Tako ae glanl poročilo Illlnoinke re-lifne uprave, ItUAl predsednik »loover, ki I«' neti.t*no ttohil č.i-Ino dt| i hI univerze Drake v l>ea *u, la. Prednje je stopil znani častnik rumenega obraz«; važno je razvlaill besede, glasno je pravil o Pavlu, o Andreju . . . Mati ga je po-sluAala in ai nehote mislila: — Mnogo ne vel prijatelj . . . Na ljudi za omrežjem je gledala že brez straha zanje, brez obžalovanja — atrahu niso zbujali v nji, žalost s« je ni lotila, vsi ao budili v njej občudovanje in ljubezen — občudovanje je bilo mirno, ljubeten radostno jas~ na. Mladi in krepki, so sedeli pri zidu in se niso skoro nič vmešavali v enolični razgovor prič in sodnikov, v prepire odvetnikov z državnim pravdnikom. Časih ae je kdo prezirljivo zasmejal, rekel kaj svojim tovarišem; tudi na njihove obraze je šinil nasmeh. Andrej in Pavel sta se skoro ves čas tiho razgovarjala t zagovornikom — mati xa je na predvečer videla pri Nikolaju, in Nikolaj ga je nazival ao-druga. Njih razgovore je poslušal Mazin, naj-živahnejAi in najgibkejAi med vsemi, Samoj-lov je od časa do časa govoril z Ivanom Guae-vim, in mati je videla, da Ivan vsakokrat a komolcem odriva svojega tovariša in da komaj zadržuje smeh; obraz mu je rdel, lica so se mu napenjala in aklonil je glavo. Dvakrat se je že zakrohotal, a potem je sedel nekaj minut in skušal zresniti svoj obraz. In v vsakem je tako ali drugače igrala in kipela mladost. Mati je gledala in primerjala in ni mogla umeti in izraaiti svoje nemirne sovražnosti. Sizov se je narahlo doteknil njenega komolca, obrnila se je k njemu; njegov obraz je bil zadovoljen, nekoliko skrben. Zašepetal je: — I* glej, kako so se krepko razvili, ti mladiči! Kot baroni so, a? Obsojeni bodo žel . . , Ce zlezeš na raženj . . . Mati je poslušala in nehote ponovila sama sebe: — Obsojeni bodo . . . V dvorani so govorile priče — urno, z brezbarvnimi glasovi, Hodniki — neradi, brez zanimanja. Tolsti sodnik je zeval, pokrivajoč usta z rejeno roko, rdečebradec je pobledel še bolj, čaaih je vzdignil roko in pritisnil s prstom na senci ter slepo strmel proti stropu s tožno odprtimi očmi. Državni pravdnik je čečkal semintja s svinčnikom po papirju in nadaljeval svoj tihi razgovor z načelnikom plemstva; ta je gladil svojo sivo brado, sukal avoje velike, rdeče oči in ae smehljal. Župan je položil nogo na nogo in bobna! tiho a prati po kolenih in pozorno opazoval gibanje svojih prstov. Le okrožni glavar je, naslonivši trebuh na kolena in podpiraje ga z rokami, sedel s sklonjeno glavo, kakor da bi poslušal enolično žuborenje glasov. Starec, ki se Je sesedel na stolu, je visel nepremično kakor vetrnica ob nevetrju. To je trajalo dolgo, pa je dolgočasje spet omrežilo ljudi in jih oslepilo. Mati je čutila, da v tej veliki dvorani še vedno ni hladne, grozne pravičnosti, ki sirovo slači dušo, jo ogleduje, z nepodkupnimi očmi vse ocenjuje in vse pretehta s pošteno roko; ničesar ni bilo, kar bi Jo strašilo s svojo silo in s svojim veličastvom. Brezkrvni obrazi, ugasle oči, utrujeni glasovi — kalna ravno-dušnost hladne jesenske noči. — Naznanjam . . , —. Je dejal starec razločno, vstal in drobil s tenkimi ustni naslednje besed«. Sum, vzdihi, tihi vzkliki, kašelj in šaranje nog Je napolnilo dvorano. Obtožence so odvedli; ob odhodu so se smehljali, kimali sorodnikom in znancem, a Ivan Gusev je potiho zaklical nekomu: —■ Ne boj se, Jegor! Mati in Sizov *ta odšla na hodnik. — Ali greš na čaj v gostilno? — jo je skrbno in zamišljeno vprašal starec. — Poldrugo uro časa imava. — Ne grem , . . — Tudi jaz ne pojdem . . . Ne, kakšni so ti mladiči? Sede ti Um, kakor da bi bili edini resnični ljudje, a vai ostali ... In pa Fjod-ja, kaj? K njima je pristopil oče Samojlova a čepico v roki. Mrko ae je nasmejal in dejal: — Moj Jegor! Zagovorniku se je odpovedal in govoriti ni hotel . . . Prvi ai je izmialil to. Tvoj, Pelagaja, je bil za advokate ... a moji — noče govoriti! In štirje ao ae potem odrekli . . . Poleg njega je stala žena. Migala je z očmi, otirala ai nos z robcem. Samojlov je vzel brado v roko in nadaljeval zroč proti tlom: — Ce jih gledaš, te fante, ai misliš, da ao delali brez preudarka ... in da hite brez koristi v pogubo ... Pa se premisliš: Morda imajo le prav? . . . Spomniš se, da jih je zmerom več v tovarni ; zapirajo jih, a zatreti jih ni mogoče! Pa si misliš: nemara imajo tudi moč? — Težko razumljiva nam je, Štefan Petrov, ta reč! — je dejal Sizov. — Težko ... da! — je pritrdil Samojlov. Njegova žena je pripomnila: — Zdravi ao vsi, ti ptiči . . . Zadržati ni mogla naameha na širokem, ve-lem obrazu in je nadaljevala: —- Ne jezi ae, Nilovna . . . poprej sem te prijela, češ, da je tvoj kriv ... A vrag vedi, kdo je najbolj kriv, če govoriš po pravici! Ali si slišala kako ao izpovedali žandarji in vohuni o našem Gregorju. Tudi on se je trudil .. . rdeči bes! Očitno je bila ponosna na svojega aina, morda ne, da bi razumela avoje čuvstvo; ampak njeno čuvstvo Je bilo materi znano, in na njene besede je odgovorila z dobrohotnim nasmehom, s tihimi besedami: — Mlado srce se zmerom bliža resnici . . . Po hodniku so postopali ljudje, zbirali ae v skupine in se nemirno in zamišljeno raz-govarjali z zamolklimi glasovi. Skoro nihče ni stal sam, na vseh obrazih je bila očitna želja,, da se razgovarja, vprašuje in posluša. V ozki, beli cevi med dvema stenama ao se motali ljudje naprej in nazaj kakor vuled sunkov močnega vetra, in bilo je, kakor da vsi Iščejo trdne in krepke podlage. Starejši brat Bukinov, prav tako visok in bled, je mahal z rokama, aukal ae na vae atrani in dokazoval. — Okrožni glavar Klepanov v tem procesu ni na svojem mestu . . . — Molči, Konštantinl — ga Je pokaral oče, majhen starec, in se plašno ozrl naokolo. — Ne, pravim, da ni! Govore, da je lani ubil svojegu pisarja . . . zaradi njegove žene .. . Kakšen sodnik, prosim vas? Pisarjeva žena živi sedaj z nJim — kaj je to? In povrhu je znan tat . . . — Oh, moj Bog . . . Konstantin! — Res je! — je pritrdil Samojlov. — Res! Sodišče to ni pravilno . . . Zaslišavši njegov glas, je Bukin urno pristopil k njemu in vlekel seboj vse druge; mahal je z rokami in ves rdeč od razburjenja kričal: — O tatvini, o uboju — sodijo porotniki, preprosti ljudje----kmetje . . . meščani, pravim! A ljudi, ki so zoper oblast, sodi oblast . . . to vendar ne gre! (Daljs prihodnjič.) Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank KroU (Nadalje vaajO Po božičnih praznikih Je prišlo novo leto in upanje, da bo prino-slo boljfe dni. Toda l>olJših ča-sov ni hoteli biti od nikoder, pač pa »o prihajali še slabši. V me-»ecu marcu no nam ponovno znižali plač«, im 10%' in končno urno prejemali namesto 40 centov na uro samo ZH centov. In pri 2H centih se je končno ustavilo, ker ao g«apodje kapitalisti najbrž u-videli, da bi bile nadaljnje reduk-cije preveč nesramne. Nekega dne v aprilu se je v to. varni nekaj polomilo, obrat je bil prekinjen in vsi delavci smo do-bili dopuRt za nedoločen čaa. V te. lo Je ves meneč pred no Je bilo jmv pravljeno in Je začela tovarna zo-l>et t obratom. V dneh. ko nem imel neiute. Ijene počitnice, *em preganjal dolg čas z ribolovom. Ko Je bilo v tovarni popravljeno in so ne kolena lopet zavrtela, smo «e vrnili na delo. (Mali nmo tri do Miri dni na teden in čakali, kdaj ae t>o kolesje Kipet tint a vilo. ker Je vedno nekaj (Mikalo In nam dalo slutiti, da ni v«e v redu. Tovarno je tvorilo več stavb in vsaka je bila otnačena pod svo> jo številko. Tinta stavba, v kateri sem bil zaposlen, je imela številko štiri. I>rutfa stavba, v kateri ao bili tudi a« roj i, j« imela šte- vilko tri. V naši stavbi je vsak dan nekaj pokalo, kar nam Je dalo misliti na nekaj drugega, toda popolnoma na jasnem nismo bili, kaj povzroča neprllike. Kadar je kaj počilo v naši stavbi in Je bil obrat prekinjen, ao potem delali vsak dan v oddelku številka tri, ml smo bili pa doma, dokler ni bilo popravljeno. Ko smo se vrnili na delo in je preteklo par tednov, je začelo zo-l**t pokati, a samo v našem oddelku. Pri stroju, ki Je gnal mlin, je pričela uhajati para. temu sta •dedila močan pok in eksplozija, ki je raznesla prvi del stroja. O-brat Je bil zopet ustavljen, ml smo dobili dopust, v oddelku številka tri pa so začeli delati zopet vsak dan. Vzelo Je tri tedne predno je bi-lo (»opravljeno v našem oddelku v tovarni. Vrnili smo ne na delo ter čakali, kdaj bo topet zagrmelo In kaj razneslo, nakar bomo spet dobil! počitnice. Rali smo »e, da I bodo prihodnje v krtovi d«4ell. ker lahko bi ae pripetilo, da bi nas eksplozija ubil«. V me«eeu maju Je drutba do-j bila več naročil in zato se je o. , brat izboljšal Delati nmo začeli tri do štiri dni na teden, po treh tednih od zadnje eknplotije. Je pa ponotno pučikt in raznenlo en del glavnega stroja. Zopet je vmIo par tednov, da je bilo vse popravljeno in amo se ponovno vrnili na delo. Ko so se kolesa zavrtela v oddelku številka štiri Je vodstvo tovarno začelo tuhtati in končno prišlo na misel, da eksplozije povzroča sabotaža od neke strani, kar bo treba dobro preiskati predno se stopi na prste sabotažni-kom. Vodstvo se je odločilo, da kadar bo spet počilo v oddelku številka štiri, bodo dobili počitnice delavci v oddelku številka tri, njih mesta bodo pa prevzeli delavci iz oddelka številka štiri. V našem oddelku smo upali, da se bo pokanje končno ustavilo, a anio se motili. Cez par tednov Ja apet počilo v našem oddelku, samo ne tako močno ko v prejšnjih slučajih. Delo je bilo takoj uatavljeno, toda počitnic nismo dobili mi, pač pa oni v oddelku številka tri. Rili no doma en teden. dokler niso bila izvršena popravila v oddelku številka štiri. Potem ni vet1 pokalo v našem oddelku. Čakali smo Še nadaljnjih ekaplozij, pa jih nI bilo. Tedaj se nam je posvetilo v glavi, da so nam nagajali oni v oddelku številka tri. Ko je bilo končno tako urejeno, da ako še nastane kaj narobe v našem oddelku, da ne bomo mi doma. pač pa oni v oddelku številka tri, so eksploai-je prenehale. VodMvo Je skušalo dohiti v pest onebo. ki je |toviručala po-kanje v našem oddelku. t<«ia se mu nI posrečilo ujeti pravega PMOBTBf* krivca, da bi ga kaznovalo, kakor Je zaalužil. Najbrž Je to povzročal kakšen "pristen" Amerika nec, kajti tujezemca bi kaj kmalu zaaačili in mu potegnili kožo s telesa. Meni se je dozdevalo, da sta imela prste vmes tudi delovodja in strojnik, ki sta z drugimi pomočniki znala akr-beti, da ao v oddelku številka tri čimveč delali in potem ai razdelili denar, kolikor ao več zaslužili. Tako nekako je moralo biti, kajti običajno je neveden delavec vedno pripravljen nekoliko dati od avoje plače delovodji, samo da več zasluži. Nekega dne v aprilu sem ae preselil in začel samotarsko življenje, ki mi sicer ni bilo všeč, toda pomagati si drugače nisem mogel. Na stanovanju in hrani pri Majku nisem mogel več obetati. Bilo nas je preveč ter smo morali kar trije spati na eni postelji. Stenic je bih toliko, da ao lazile po meni kakor mravlje po mravljišču. Bilo je tudi neanaž-no, ker je ipiela zgovorna gospodinja doati dela z nepotrebnimi stvarmi. Ceato se je prepirala drugimi ženskami in prišlo je tu-di do tožbe. Na ta način je potrošila lepe dolarje, ki ao jih spravili v svoj žep razni advokat in sodniki, Hrana je bila zanič kajti skoro vsak dan je bilo na mizi kislo zelje in koruzni žgan ci, plačati aem moral pa vaeeno devet dolarjev na teden. Klepe tava ženica je najbrž mjslila, da je vae dobro za navadnega delavca. Ko aem ae preselil, aem bil o-stal dolžan na hrani in stanovanju okrog trideaet dolarjev. Nekega dne ao prišil k meni Maj kov i otroci in mi povedali, da so ata rekli, da moram plačati, kar sem dolžan; če ne, me bodo očr nili pri sodniku. Jaz sem si bi tedaj kupil novo obleko in nisem mogel plačevati stanovanja in hrane sproti. Ker denarja nisem imel, aem rekel otrokom, naj gre do domov in povedo očetu, da ne morem plačati in naj kar še dalje čaka. Ce se mu pa mudi, naj me le toži in očrni. Jaz sem tiste dni le toliko za služil, da je bilo le za silo in da sem rinil naprej v novem peč larskem stanovanju. Naslednj mesec, ko je prišel plačilni dan in sem šel po svoj ček kakor o-bičajno, mi je uradnik povedal da mi je plačilo ustavljeno, zato tudi čeka ne dobim. Dalje mi je rekel, da moram iti v meato k sodniku in tam bom izvedel, ka in kako. Predno sem odšel, mi je uradnik izročil še neko listino katero naj pokažem sodniku. Naslednji dan sem stopil v sodnikovo pisarno in sodniku izročil listino, ki sem jo dobil od uradnika. On je pregledal listino in potem povedal, da mi je bilo plačilo uatavljeno za stanovanje in hrano. Vprašal me je, koliko lahko plačam od tistega izplačila. Jaz sem mu odgovoril, da le par dolarjev, ker je plača znašala samo $11. Sodnik je potem odtrgal $2.50 za svoje delo In $3 na račun za stanovanje In hrano in meni je še ostalo $5.50. Predno sem odšel Iz njegove pisarne, me je še vprašal, koliko bom lahko plačal na dolg prihodnji plačilni dan in odgovoril sem mu, kolikor mi bo sploh mogoče. Tako sem začel odplačevati tisto kislo zelje in igance, s katerimi so me pitali pri Majku. Vzelo je šest mesecev predno sem plačal po obrokih dolg za stanovanje In hrano. Predno sem Majku vse plačal, sem mu napravil še nekoliko neprijetnosti po nasvetu svojega delovodje. Plača v tovarni je zaostajala en teden, torej amo vedno imeli entedenski zaalužek, ki smo ga naslednji teden prejeli. Ako je kdo naznanil, da bo delo pustil, so mu takoj vse izplačali. Delovodja mi je napravil, kakor da bi delo pustil in jaz sem dobil plačilo. ne da bi mi bilo treba čakati do plačilnega dne. 'Na plačilni dan ni bilo mojega čeka v pisarni in Majk nt dobil od tiste plače ničesar. To sem ponavljal tri tedne in on je moral vselej oditi s dolgim nosom. Po treh tednih, ko sem tako jezil Majka. sem se pa vseeno odločil in sam odnesel še ostale tri dolarje sodniku. Sodnik je že edel za mojo zvijačo in kako sem drašil Majka. toda rekel ni ničesar; še smejal se je, ker je Majka dobro potnal in je vedel, da je hinavec in nepridiprav. Po tistih neprilikah se je končno vse pomirilo. Jaz sem delal v papirnici tri do štiri dni na teden skoti vse leto v nezadovoljstvu. Postalo je še slabše, dasi smo pričakovali, da se bet obrnilo na l>ol)e. pa Je kriza še hujše pHtisnlla (Dal)« pnhoJaJičJ "Sibirske vrane'* (Nadaljevanja in konec.) Duleta obliva znoj, atrah ga je za milijone, vae utegne vzeti hudič, hudič naj vzame tega doktorja, podkupili ao ga drugi life-ranti, le da izgubi Dule milijone in guvernante, vrag naj vzame vae akupaj, vae je zakleto, Dule, Dule, trdno stoj. "Gospod doktor, kje naj dobim sibirske vrane? Kje? Povejte mi, pa jih takoj nabavim in vam dokažem, da so orehi prima kakovosti in naklonili mi boste dobavo." "Komisija ni zato tu, da vam bo iskala vrane, to je vaša stvar." Tedaj se oglaae zunaj koraki, dva policista prineseta v pisarno tisti "sumljivi" kovček, oba policista kolneta, da se utrinja. Začneta zmerjati Duleta: "Lepo ste jo zagodili! Nogavice in take cunje v kovčeku pošiljate policiji na pregled, ali ni peklen ski stroj. Tamkaj akličejo vojaške izvedence in odpirajo a strahom kovčeg, pa privlečejo iz njega nogavice, cunje, zobno krtačko, čevlje, copate . . . Lepo ste ai jo. zagodli I Policija vas bo kaznovala strogo!" In stražnika odideta. Zdaj torej še to: kaznovan bo od policije zato, ker je trdil dr. Grgič, da je kovčeg sumljiv, da je peklenski stroj v njem! Kaznovan bo, omadeževan, in težko bo še kdaj liferant! Tu se spet zahteva glede sibirskih vran . . . "Gospod doktor, jaz ne morem dobiti sibirskih vran . . ." Dule besni, skače po sobi gor in dol, doktor sestavlja zapisnik, bere na glas stavke: "treba nabaviti aibirske vrane, da preizkusijo orehe, dobava se ne odda, šele potem, ko . . — Dule divja, hodi po sobi in govori: "Sibirske vrane . . . deset milijonov . . . aibirske vrane . . . guvernante . . . vila na Bledu . . . palača na Terazi-ji . . ." Duletu se polagoma mrači um, zbesni in plane na dr. Grgiča. S pestjo ga začne tolči po glavi: "Na, tu imaš sibirsko vrano, prvo . . . drugo . . . tretjo, na, na . . . guvernante, prvo . . . drugo . . . tretjo . . Ostala dva člana komisije planeta na Duleta in ga ukrotita, vrane v kletkah krilijo in se zaletavajo v rešetke . . . Zastor. Drugo dejanje Oblast je referat komisije vzela na znanje, potrdila je predlog predsednika komisije dr. Grgiča: orehe morajo preizkusiti sibirske vrane! Ker pa jih liferant Dule sam ne more, postavi ministrstvo novo komisijo: komisijo za nabavo treh pristnih sibirskih vran. Člani komisije morajo osebno ponje v Sibirijo, prizna se jim toliko in toliko dinarjev dnevnic in potne stroške! Člani komisije—trije —ho odšli v Sibirijo. Ministrstvo jim pošilja tja denar, mesečno plačo in dnevnice. Komisija lovi vrane. Pretekli sta dve leti. Člani komisije bi menda ostali lahko še nekaj let v Sibiriji in ves čas bi pridno vlekli dnevnice in nihče jih ne bi priganjal. Kajti v ministrstvu se menjajo šefi, nove komisije se sestavljajo, stare se pozabljajo. Toda neki dogodek je spravil vse ministrstvo pokonci: ali so člani komisije brzojavili po denar ali pa je finančni minister kaj zagodrnjal—sam bog ve, nenadoma vse ministrstvo izpra-šuje, kaj je s to komisijo, ki je odšla v Sibirijo. Tudi aktov ne morejo najti, znano je le, da so pošiljali tja denar že dve leti. Zakaj in kako, nihče ne ve. Uradniki stikajo glave, brskajo akte, zgovarjajo se na tega, zgovarjajo se na onega, vse vprek dirindaj in zmešnjava. Potem pa se domislijo rešitve. Spomnijo se človeka, ki v vsakem ministrstvu največ ve in ima vse zadeve v evidenci. To je stari sluga. čiča. ki kuha uradnikom "črnu kafu" na hodniku in raznaša pošto. Nanj se obrnejo in res. ta "čiča" Jim vse razloži: liferant Dule. dobava orehov, domače vrane, problem s sibirskimi vranami, komisija v Sibirijo ... vse jim razloži. (Znaner mi tega dejanja ni prebral, ampak mi je le referi- ral v nekaj stavkih vsebino, zato ne morem navajati več. Tudi ne vem, kako se to dejanje zaključi. Menda ukaže jo komisiji v Sibiriji, da se mora takoj vrniti, z vranami vred. Kaže pa drugo dejanje—po zatrjevanju piiče-vem—poslovanje ministrstev, ki ga avtor dobro pozna. Tudi vsebino tretjega dejanja mi je znanec delno prebral, delno le na kratko povedal.) Tretje dejanje Godi se v blaznici, v celici, kjer je zaprt blazni liferant Dule. Ima se za predsednika vlade, zdravnika pa ima za svojega tajnika, in kadarkoli pride zdravnik k njemu, zahteva Dule, da sede za mizo in da mu, svojemu tajniku, diktira nove ukrepe in zakone. Takšen prizor med Duletom in zdravnikom riše tretje dejanje. Seveda ima Dule neizrekljivo mnogo idej: ustanovil bo nešteto novih ministrstev z novimi dolžnostmi. Diktira ukrepe za zboljšanje dinarske vrednosti, za znižanje uradniških plač in s tem za zboljšanje konzuma, zahteva to in ono. Ce ga zdravnik prekine s kako pripombo, mu Dule brž odvrne: "Ne prekinjajte me! Kadar se mi rode ideje, morajo na papir in v ukaze, nikar me tedaj ne prekinjajte. S tem škoduje državi in narodnemu blagru! Pišite!" In zdravnik piše, dela se, kako da piše. In Dule diktira, nikdar mu ne zmanjka šaljivo-resnih idej. "Izdajte zakon, s katerim se ustanavlja novo ministrstvo, ministrstvo resnice!" —"Zakaj le to, gospod predsednik?" vpraša zdravnik. "Tiho! Biti mora vsaj ena hiša v državi, kjer lahko svobodno izrečeš resnico! Da pa poslovanje tega ministrstva ne bi uplivalo škodljivo na državljane, mora poskrbeti vojni minister, da bo poslopje strogo zastraženo in her-metično zaprto!" Imenitne ao ideje o zbojša-nju položaja državnim uradnikom in upokojencem. Toda vsega res ne moremo navesti. Kako se konča tretje dejanje, zadnje dejanje? Duletova hči prileti z denarjem v rokah. Cele šope bankovcev ima v rokah. Kriči: "Oče, oče, dobili smo dobavo, tule so milijoni!" Ob po- ^n« h, Otto J. Schmidt, nemški nir, ki je dobil službo v sov Rusiji. gledu na denar »e Duletu pamet, spozna spet svojo ki je dve leti ni poznal, o jo in je ves vesel. Tako se konča ta kor* Mar ni to imenitno gradivi tudi napisano ni slabo, li lahko sodim po prvem d« ki mi je bilo prečitano v Vešč oderski človek bi z potezami in vstavami m delo odersko zrelo. Upa vendarle ne ostane vse to kopis v miznici mojega z ki ga kar zavidam za vse vo, ki ga pozna. Toliko živel in delal sredi življei kar kriči po komediotfrafi je šel v pokoj in Se zdaj i je in krohota vsemu, kar mimo njega. Pa je šlo tudi preko nj< cer bi ne bil že v pokoju. In še to mi je zaupal, di edina stvar, ki jo ima na Se eno ima, tudi komedijo! se na srbsko-bol^arski med svetovno vojno. Gla nak je—on sam in dogoi ga je sprožil on za Salo, t drugi vzeli za resnega. 1 tem mi bo povedal drugi 4 o F FI CE ZE M LET V SREDIŠČU Ml Ma »silaist Zrttvil, zlati krm cene zelo zmerni. Uradna ura: 1:10 *> l:l*| t»l. harrlm* »Tli 32 6 S S TAT t > I OppMlte Dnvis Store. !d UROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklspn lf. rada« konvencij« ae lahko naroči ni liat Prwf« Iteje odo«, dva. tri, štiri ali pot članov ii no dniiinc k «ii nar Prosveto stane sa tm enako, ii člsne ali nečlene $6.00 za m „_ nino. Ker pa ČIsnI lo plačajo pri aaoaaieata $1.20 ii trdnik. aa JIl iteje k naročnini. Torej ssdaj ai Taroka, reči, da Je liat predrar S. N. P. J. List Proarota Jo rila laatniaa In gotove j« ? t taki dr ki bi rad čital llet vaak dan. Cona listu Proarota Je: Za Zdrsi, driare ia Kanado $8.00 1 tednik la................4.80 1 tednika la...............8.00 S tednike la...............S.40 4 tednike la............... 1.20 8 tednikov la.............. ni« Za Evropo Jo..............$1.00 Ispolaite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja Ordor v pismu la si naročite Proevete, itat, Id J« vala laatniaa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov pranaha biti ali ■ ■ ■ ' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA n.ANSTUJ^j -TISKOVINE NAROTA V SVOJI TISK Vas pojsanila dsje vodatvo tlakarne.- Ccn* tmemt, unij« >' PiMte po informerij* na na« * S. N. P. J. PRINTER 26.P»7*S9 SO. LAWNPALE AtKM 1 Telefon Roek^ell 4904 CHICAGO, ILU Tam ss dobe no ieljo tudi vso eetmas* P*