276. številka.
Ljubljana, v soboto 30. novembra 1901.
XXXIV. leto.
izhaja vsak dan zvečer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati a* avstro-ogrska dežele oa vse leto SB "»K, sa pol let« 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 8 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, sa jeden mesec 1 K 90 h. Za poaüjanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 6e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se iavolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu 6L 12. Upravništvu naj aelbla-govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvu je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga st. 12.
»Slovenski Narod" telefon it. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— j Četrt leta ... K 550 Pol leta . . . . „ 11-— I En mesec . . . „ 100 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2'—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— j En mesec . . . „ 230 iti"   Naroča  se  lahko   z  vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotlčno naročilo. List se ustavlja 1Q. dan po potekli naroč-ntnl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda".
Vseučilišče in slovenski tabori.
(Donesek k zgodovini slovenskega vse-učiiiškega vprašanja.)
Priobčil Janko Pole c.
Zakon z dne 15. novembra 1. 18G7. je podelil avstrijskim narodom pravico svobodnega zbiranja in združevanja, po kterem so že toliko časa tako željno hrepeneli, dobro vedoč, da je to važen predpogoj za res svobodno konstitucijonalno, ustavno življenje, da je ostro orožje v boju za praktično izvršitev v ustavi zajamčenih političnili pravic in v borbi za nove težnje in potrebe.
Najboljši dokaz za to, s kakim navdušenjem je bil ta zakon vsprejet v vsej državi in s kolikim upom v boljšo bodočnost je isti napolnjeval vse njene prebivalce, je dojstvo, da so vsi narodi in stanovi kar tekmovali mej seboj v porabi te tolikanj važne nove svoboščine.
Sirom naše prostrane domovine so se prirejali velikanski ljudski shodi večinoma »pod milim nebom« po vzorcu takrat posebno slavnih angleških meetin-
gov, s katerimi so dosegli zlasti glasoviti Cobden in govornik Brigth na Angleškem, junaški O' Conel pa na Istrskem velike vspehe. Na teh shodih so posamezni avstrijski narodi in stanovi zborovali in sklepali o svojih težnjah, pravicah in zahtevah. Vsa Avstrija je postala naenkrat velikanski parlament. Posebno impozantne shode so prirejali DunajČani, Gradčani, pred vsem naši bratje na severu, ki so, vzbujajoč stare spomine iz husitske dobe, imenovali te shode tabore.
Ideja taborov je nepričakovano naglo našla svojo pot tudi mej slovenski narod.
Slovenci so imeli pač dovolj vzrokov prirejati take shode, na katerih so v veličastnem številu zahtevali svojih pravic, sosebno ravnopravnosti, ki je bila sicer v § 19 drž. osn. zakonov zajamčena, toda še nikjer praktično izvedena.
Pa še ena velika ideja je bila, ki je prešinjala ves narod, namreč »Zjedi-njena Slovenija«. Rodila se je že 1. 1848; v dobi absolutizma je seveda zaspala in se potem vzbudila zopet v šestdesetih letih. Državnopravne izpremembe v naši monarhiji leta 1866. in 1867. so jo še prav posebno pokrepčale in ji vdihnile novo življenje.
Zjedinjena Slovenija in narodna rav nopravnost sta bila torej poleg krajevnih gospodarskih vprašanj predmet glasovanja slovenskih taboritov.
Razni občutki nas navdajajo, proučujoč to važno dobo slovenskega političnega življenja, katero smemo šteti mej najsijajnejše v slovenski zgodovini, Človek ne ve, komu bi se bolj čudil; ali idealnemu poletu, žarkemu rodoljubju, visokim jasnim političnim smotrom in agitatorični sili narodovih voditeljev, ali pa narodni zavednosti slovenskega ljudstva. Nehote se vprašamo, videč to narodno navdušenje in misel za najvažnejša vprašanja, če mi ne nazadujemo? — Izpromenil se je pač splošno duh časa, ki je tudi na nas vplival.
Slovenski tabori pa. ki so posvečevali svojo pozornost vsem najvažnejšim slovenskim vprašanjem, seveda tudi niso pozabili slovenskega vseučilišča. Las sedaj, ko se v prihodnji s to lici
slovenskealmaematrisFrancisco-Josefinae pripravlja zopet izza taborov prvi večji meeting za slovensko vseučilišče, bo utegnilo širšo javnost zanimati, kako so slovenski tabori pospeševali to našo idejo.
Na prvem slovenskem taboru, ki se je vršil dne 9. avgusta na polju poleg Ljutomera in kterega se je vdeležilo nad 7000 ljudij, se še o vseučilišču ni razpravljalo, zahtevala se je le splošno ravno-pravnost v šoli. Toda malo dnij pozneje vršil se jo v Ljubljani shod, ki gotovo ni ostal brez upliva na naše vprašanje. Nove pravice združevanja vporabili so namreč seveda takoj tudi dijaki in 1. 1868. ko se je ustanavljal v Gradcu akad. »Leseverein«, pri katerem so Nemci in Italijani Slovane popolnoma prezrli, zbrali so se razžaljeni slov. akademiki graški dne 9. junija in so sklenili soglasno peticijo na ministrstvo da se : 1. vpelje slovenščina v vse nižje in srednje šole, 2. da se dopolni vseučilišče v Zagrebu in 3. da se ustanovi pravniška akademija v Ljubljani. Dunajska »Sava« pa je že poprej sprožila misel, naj se v počitnicah priredi v Ljubljani splošni shod slovenskih akademikov. Te ideje so se s prav posebno vnemo poprijeli graški akademiki, katere sta tedaj vodila poznejši, žal, da že davno blagopokojni kamniški zdravnik, pol. dr. Maks Samec in pa med. Krištof. Vodje dunajskih oz. praških akademikov so bili tedanja modroslovca Frančišek Leveč in Josip Jurčič ter tehnik Fran Tomšič.
Shod se je izvršil v Ljubljani sijajno dne 14. avgusta. Akademiki so po temeljitih referatih gg. M. Samca, jurista Oblaka in Josipa Jurčiča sklenili resolucije v smislu graške peticije in sklepali tudi o ustanovitvi literarnega društva »Slov. Omladine«.
Tudi deželni odbor kranjski je v svojem »Poročilu o ravnopravnosti slovenskega jezika v javnih šolah in uradnijah na Kranjskem« dne 28. velikega srpana priporočal dež. zboru, naj se ta obrne do vlade s prošnjo, da ustanovi v Ljubljani   »akademijo   za pravoznan-
stvo«, spominjajoč dotične korake in vspehe 1. 1848.
Kljub temu pa, da se je že zopet jela v javnosti povdarjati potreba slovenskega vseučilišča, se še drugi slov. tabor v Žalcu (udeležnikov je bilo 15.000) ni določno izrekel za univerzo, kakor je sploh le kopiral resolucije prvega tabora, Stoprav na tretjem slovenskem taboru všempansu na Goriškem se je dne 18. oktobra 1868 izrecno zahtevala slovenska pravna akademija. Dotično resolucijo je utemeljeval Ivan Nabergoj kterega so Italijani tedaj zaničljivo imenovali slov. Garibaldija, povdarjajoč potrebo takega zavoda in sicer ravno v Ljubljani.
Mogočen ljudski glas, ki je zahteval slov. vseučilišča, pa je odmeval tudi v državnem zboru. Poslanec Luka Svete c je v 170. seji dne 8. marca 1869. poživljal vlado, naj vendar vpošteva sklepe deželnega zbora goriškega in kranjskega in naj ali napravi pravno akademijo za italijansko in slovensko narodnost, ali naj pa kako drugače skrbi, da se bodo mogli vseučiliški predmeti predavati v slovenskem ozir. italijanskem jeziku. Minister Hasner je odgovoril Svetcu še isti dan, rekoč, da se vlada ne boji stroškov za ustanovitev vseučilišč, če izprevidi, da bodo mogla prospevati. Misli pa, da narodu brez znanstvene literature in brez profesorjev ni možno dati vseučilišča. Slovenci naj počasi napredujejo od ljudske do srednje in slednjič do visoke šole Vlada je pa načeloma proti sami pravni akademiji, ker je skušnja pokazala, da te same brez modroslovne in medicinske fakultete nimajo življenske moči.
Takega vseučilišča pa vlada Slovencem celo ne more dati, ker ni neobhodno potrebnih predpogojev. — Kako vse drugače je vlada govorila 1. 1848!
Spomladi 1. 1869. začeli so zborovati zopet slovenski tabori, ki so imeli jeseni prejšnjega leta toliko vspeha. Na četrtem taboru v Brdih utemeljeval je znani rodoljub Lavrič resolucijo o slovenskem pravniškem vseučilišču. Znamenit je potem peti tabor v Sevnici, kjer je  prvi raz-
Sobotno pismo.
Zadnji novembrov teden se je dobro obnesel. Zato mu posvetim par rubrik kronike, kajti bliža se zadnji mesec prvega leta XX. stoletja, in moj podlistkarski princip je: dati kroniki, kar je njenega, klerikalcem, kar jim gre, ostalemu svetu pa tudi, kar zahteva pravica, z eno besedo: Suum cufque! . . .
Kar se tiče kronike, je bila ta teden vseskozi pikantna, še bolj kot tomišelj-skega kurata Knifica komedija, ali pa kralja Saše ravs z Drago. — Kot dober kristjan pričnem najprej z vero!
Dozdaj so naši in goriški general-ali kardinal-klerikalci najbolj upili, da vera peša, in so rekli in pisali tudi kardinal-laži, da smo temu pešanju liberalci vzrok; ta teden pa so upiti začeli o pešanju vere tudi štajerski klerikalci, in sicer ravno v tistem času, ko so se v Mariboru pečali porotniki pri okrožnem sodišču s klerikalnimi ljudožrci ali »Mašakulumbi« štajerske sorte. Na Spodnjem Štajerskem so imeli doslej porotniki pred seboj tekom
kratke dobe lepe slučaje bestijalnosti! Kar troje obravnav proti človeškim mesarjem! To je dokaz, da se, kakor kranjski in goriški, tudi štajerski novodresirani popi, mesto z razlaganjem desetih božjih zapo-vedij, pečajo rajše s političnim razsajanjem.
Zdaj ima vsaka klerikalno slovenska pokrajina specialiteto svojih vernih divjakov, in dočim bodo ti politični trobentači upili s prižnic: Vi, liberalci, ste krivi, da vera peša, bobnali bodo nemški listi po svetu: »Verrohung des slovenischen Volkes!« In pisali bodo komentare! — Pa klerikalci — katerih se nič ne prime, kakor k večjemu palica, če bi jih kdo ž njo namazal, — se bodo otresli teh očitanj kakor pes, če ga z vodo poliješ! . . . Na Štajerskem se je pokazala žalostna bestijal-nost klerikalizma v sodni dvorani, kaže se pa tudi drugod. Pri nas ima svoje gnezdo v Gočah, Št. Vidu in drugod. Na Goriškem pa rogovili zopet po svoje. In zato se je meni n. pr. poslanec Povše kar smilil, ko je ta teden—zamorca pral! Dr. Tavčarjev govor je provzročil klerikalcem omotico, da jim tudi žegnana voda ne bo do zavesti pomogla! — Da, da, to jih grize in peče ta dr. Tavčarjeva puščica, in zato ni čuda, da je dr. Šusteršič mej
tem govorom barvo spreminjal, kakor bi ga bil od vseh strani — s trpentinom mazal! Mraz je mraz, in klerikalce — zebe!
V ostalem pa so, da ne pozabim povedati, klerikalci povsod jednaki. Zadnji čas je vstopil pa v to »rajdo« tudi zagrebški nadškof Posilovič, in — v nadi, da mu posade na glavo kak kardinalski klobuk, — dovolil 60 francoskim jezuvitom, da smejo okužiti tudi revno Hrvatsko deželo! In tako se vsedajo polagoma te suhe črne vrane med in okolu nas, in tako bomo kmalu v sredi med njimi liberalci reveži, da bo groza, in že zdaj zavidam tisto usmiljeno Ellen Stone, ki je, če še živi, srečnejša med tistimi roparji, nego bomo mi med temi črnuhi!
»Človek se vsak dan kaj novega uči«, pravi pregovor, o Čemur bi lahko pričal tisti uniformirani gospod, ki je oni dan na južnem kolodvoru šel s perona kar v vagon svojo soprogo spremit, a ni pomislil, da je to tudi za njega prepovedano. O tem ga je takoj poučil železniški uradnik, ki mu je diktiral 6 kron globe, in na ugovor pojasnil stvar z lekcijo: »Vor dem Betriebsreglement sind alle gleichberechtigt!« ... In mož je moral kronce šteti, pa jih ni rad!
Včasih tudi korajžnemu korajža v hlače zleze, kar je seveda čisto človeško. O tem me je prepričal pretekle dni neki uniformiran kovač, ki je v neki kavarni moško sedel in kadil smodko, do katere je imel večjo lastninsko pravico nego jo ima do uniforme, — notri pride pa neki drug gospod v pravi uniformi, — kojega se je naš možak s smodko precej ustrašil. Naš junak v nepravi uniformi je snel kapo z glave in milo prosil gospoda v uniformi, naj ga iz usmiljenja ne ovadi oblasti! . . .
Nekateri ljudje so pa udani bolezni, ki se ji pravi domišljavost, in jih niti to ne kurira, če se ž njo smešijo. Jaz mislim namreč tistega struškega občinskega tajnika, ki izdaja kmetskim fantom nemške delavske knjižice, dasiravno so Struge ravno tako kmetske kakor njih župan, ki trpi tako nemško tajniško spako! — Zdaj imam zopet dokaz več v roki, da, kjer gospodarijo klerikalci, se tudi nemškutari.
Te tiče je treba poznati, kakor tistega možica, ki je ho'el v svoji hiši na trgu odpreti novo klerikalno oštarijo, pa ni dobil koncesije, kar je hvalevreden slučaj, že zato, ker ne bo v nji — »Vinogradniško društvo« moglo svojega petijota prodajati.
pravljal tudi lokalna vprašanja in sicer glede mostu čez Savo. O potrebi slov. »pravniškega vseučilišča« je govoril župnik Rišpl. Temu taboru je sledil dne 9. maja kot šesti takozvani pivški tabor v Kale u poleg Zagorja na Pivki.
Jeden najznamenitejših pa je bil brezdvombeno sedmi slovenski tabor na ljubljanskem polju poleg Viž-marij. Važen je ta tabor radi velikanskega števila udel ežnikov, bilo jih je okoli trideset tisoč, znamenit, ker so se ga udeležili vsi narodovi prvaki slovenski, pomemben radi važnosti razpravljalnih predmetov, spomina vreden tudi radi tega, ker je na njem prvič govorila narodna gospodična Ema Tomanova, kar je vzbudilo tedaj ne malo polemiko o tem, je-li primerno, da ženske politikujejo in nastopajo na javnih shodih; znamenit je pa tudi za naše vprašanje, kajti vižmarski tabor je prvi zahteval slov. vse. učilišče in ne le akademije. Govoril je o tem predmetu dr. Razlag, ki je obširno z zgodovinskega, narodnogospodarskega in kulturelnega stališča utemeljeval potrebo in izvedljivost te ideje. V spomin na ta tabor so se takrat razdelile posebne spominske svetinje, ktere je pa v Ljubljani prepovedal nositi tedanji župan dr. Jos. Supan. Tudi na 8. taboru v Ormožu dne 8. avg. 1869 je dr. Razlag 9000 zbranim taboritom govoril o slovenskem vseučilišču. Mesec dnij po ormoškem taboru vršil se je pa dne 4. septembra v Ljubljani drugi shod slovenskih akademikov, katerega ne smemo prezreti. Sklicali so ga večinoma oni akademiki, ki so imeli glavno ulogo na prvem dijaškem shodu 1. 1868, poleg njih pa še modroslovca Fran Šuklje in Ska-berne ter pravnik Filip Zaplotnik.
Kot prva točka je bila na dnevnem redu razprava o slovenskem vseučilišču Potrebo takega zavoda je obširno po-vdarjal pravnik Oblak. Skoro nevrjetno pa se nam zdi, da sta govorila proti slov. vseučilišču Zaplotnik in Šuklje in navajala kot vzrok svojega stališča prav one momente, ktere povdarjajo naši nasprotniki: Vendar je bila s prevesno večino vsprejeta resolucija: »Zbrani študentje v Ljubljani zahtevajo od vlade, daje ona pravična tirjatvam slovenskega naroda ter ustanovi univerzo v Ljubljani z učnim jezikom slovenskim.«
Tudi 1. 1870. so tabori v Sežani (dne 19. maja), v Cirknici (12. junija), Kapeli niže Radgone (19. junija), v Kobedu v Istri (7. avgusta), v Vipavi (14. avgusta) in v Zapračah blizu Vrbe (dne 10. septembra) sklenili jednake resolucije glede univerze kakor prejšnji tabori.
Mogočnega ljudskega glasu, ki je tako silno, ker soglasno odmeval po taborih š i r o m s 1 o v e n s k e zemlje, vlada vendar ni mogla prešli sati, temmanj, ker je bilo ministrstvo Potočki baš takrat v zadregi in je upalo pridobiti z ugodno rešit vijo vseučiliškega vprašanja slovenske poslance.
Stremayer je rešil to pereče vprašanje na ta način, da je vstavil z najvišjim dovoljenjem, kakor objavlja »Wie-
Vera peša, upijejo klerikalci, pa bo še, če jo bodo taki ljudje varovali kot so Missia-Mahnič-Jegličevi politični kozli v zelniku!
Brrr! gosp. urednik, mraz, je mraz in sever brije! A jutri bo vroče tam v »Mestnem domu«. Cesarja Jožefa trg se bo jutri tresel, kakor se minister Härtel trese te dni, ko ga bombardirajo tisoči slovenskih prošenj za slovensko univerzo. G. urednik! Ko doživiva to in pa tisti čas, ko bodo jezuvite s Kranjskega začeli pošiljati, potem bo nama vsejedno, ali naju pokopljejo na starem ali novem pokopališču, ali pa v krematoriju spečejo, samo skuhati — skuhati se pa ne dam po — štajersko-kleri-kalnem kmetskem kuharskem receptu!
Toda o smrti danes še ni govora! Živeti hočemo, živeti v kulturnem napredovanju, zmagovito živeti v boju s temo še dolgo, dolgo! In da bode to Slovencem mogoče, zato se ori sedaj križem naše domovine in se razširi jutri od severa do juga države urnobesni, v Pragi, na Dunaju, v Gradcu, v Ljubljani in Trstu v veličastno impozantno harmonijo se zla-gajočiklic:   Ljubljani — univerzo!"
ner Ztg.« od 31. julija 1870, ga drugo polletje 1. 1870. v proračun vsoto celih 3600 gld. za slovenska predavanja na graškem vseučilišču. Veselo so sicer sprejeli Slovenci to vladino odredbo, misleč, da se je jedna najvažnejših zadev za nas ugodno rešila. Vendar je bila večina nekako iznenadena, ker so poslanoi pričakovali najmanj slovenske pravne akademije v Ljubljani.
Nepopolna zadovoljnost s to rešitvijo se kaže najbolje v istočasnih interpelacijah dr. Coste v kranjskem (30. avgusta), dr. Lavriča v goriškem (24. avgusta) ter dr. Vošnjaka v štajerskem deželnem zboru, v katerih so vlado vprašali, zakaj ni ustanovila vseučilišča v Ljubljani.
Mej tem so se pa že vršile priprave za slovenska predavanja v Gradcu, za ktera so se oglasili kot docenti: inomoški profesor dr. Krainc, dr. Gršak in dr. Ribič, v poštev so prišli še dr. Lehmann, dr. Radi ter Meie. Vlada je nameravala prve tri gospode imenovati. Jeden izmed njih' — ime, žalibog, ni znano — pa je vprašal, pod katerimi pogoji se bo imenovanje vršilo in je ob jednem prosil za habilitacijo. Na to svoje vprašanje je dobil naslednji velezanimivi odgovor:
Z. 233. Mit h. Erlass v. 3. Jänner d. J. hat das Ministerium 1. Cultus und Unterr. mit Bezug auf den Erlass vom 1. August 1870, betreffs der allerhöchst genehmigten Einführung slovenischer Vorträge über die Fächer der judiciellen Staatsprüfung anher eröffnet, dass diejenigen, welche an der hiesigen Facultaet zu diesen Vorträgen in einer der nicht deutsch vortragenden Professoren an den Universitäten zu Innsbruck, Prag, Lemberg gleichen Stellung und in der Art, dass diese Vortraege den Vorschriften der bestehenden Studienordnung genügen würden, zugelassen werden wollen, sich mindestens in der vorgeschriebenen Weise habilitieren müssen u. zw. durch Ilabi-litationsvorschriften und Colloquium in deutscher Sprache (die Probevorlesung könnte slovenisch vorgetragen werden). So lange sich keine so gearteten Lehrkräfte finden, könnten neben den deutschen Hauptcollegien slovenische collegia practica über jene Fächer behufs der Vermittlung der wichtigsten terminologischen Hilfsmittel abgehalten werden, dessen Docenten eine der des honorirten Do-centen der Verrechnungskunde ähnliche Stellung an der Facultaet einzunehmen hätten und deren entsprechender Remuneration nichts im Wege stünde. Das gefertigte Professorencollegium erachtet es für geboten, Ew. Wolgeboren hievon in Kenntnis zu setzen und zu befragen, in welchem Sinne Sie nunmehr Ihr vom hohem Ministerium anher zur Auszerung übergebenes Gesuch verstanden wissen wollen.
K. k. rechts  u. Staats wissenschaftliches Professoren-Collegium.
Graz, am 4. Februar 1871.
Dr. F. Bischof, d. z. Decan.
»Slovenski Piavnik« čegar urednik je bil, kakor znano, za naše vprašanje tako zaslužni dr. Razlag, je pa 1. 1871. še predlagal, naj se tudi na vseučilišču dunajskem uvedejo slovenska predavanja in pozval na Dunaju živeče učene rojake odvetnika dr. Ferdinanda Pogačnika, dr. Dolenca in dr. Napreta, naj se žrtvujejo za domovino in naj se ponudijo za brezplačne docente na dunajskem vseučilišču. Samo dr. Pogačnik se je odzval temu pozivu in vložil koncem aprila leta 1871. obširno vlogo pri naučnem ministrstvu, v kateri se ponudi za neplačanega docenta na Dunaju z jedinim pogojem, da se mu podeli naslov in značaj rednega vseučiliščnega profesorja.
Mislilo se je splošno, da se slovenska predavanja prično že jeseni 1. 1870., toda majnika 1871. vršila so se tedaj še vedno pogajanja. Tako se je torej ta važna zadeva zavlekla, dokler se ni končno popolnoma pokopala. Proračunski odsek je namreč postavko za slovenska predavanja črtal in tudi zbornica je odsekovi večini pritrdila.
Dne 13. junija je bila dotična debata v državnem zboru, kjer je dr. Costa te meljito in odločno zagovarjal slovensko zahtevo. Modificiral pa je potem vladin predlog v toliko, da je pritrdil odsekovemu sklepu, naj se v Gradcu ne predava slovenski in predlagal resolucijo, ki zahteva
od vlade ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Proti temu sta govorila graški poslanec profesor Rechbauer in specijalni odsekov poročevalec profesor, poznejši minister Julij Glaser; nauČni minister Jireček je pa molčal. Debata je tako zanimiva, poučna in še danea tako aktualnega pomena, da jo hočem prihodnjič kolikor mogoče celotno priobčiti.
CoBtina resolucija seveda ni bila vsprejeta. Tsko torej se je zopet za dolgo, dolgo časa pokopala kolikor toliko ugodna rešitev slovenskega vseučiliščnega vprašanja. _
V LJubljani, 30. novembra. Iz parlamenta.
Gosposka zbornica se je bavila predvčerajšnim z izpremembami in z do-stavki obrtnega zakona, z gospodarskimi, kmetovalskimi in obrtniškimi velepodjetji in z vrednostnimi papirji praške in tržaške borze, s kreditnimi društvi in z zakonom proti revščini. V poslanski zbornici se je nadaljevala v odseku razprava o proračunu in eicer odstavek naučnega ministrstva. Tudi predlog glede vojne v Južni Afriki je na vrsti. Iz parlamentarnih krogov poročajo končno, da se trgovske zbornice spočetka februvarja razpustč. »Politik« piše, da prineso nove volitve bistvene izpremembe v teh zbornicah. Senzacija dneva pa je demisija poslanca Wolfa, glavnega prvoboritelja Vsenemcev. Demisijonirati je moral radi afere s prof. Seidlom, čegar ženo je baje izneveril. Ker je Seidlova žena hči Wolfovega tovariša Tschana, je postala afera zadeva vsenem-škega kluba. Gotovo je, da so si Vsenemci s svojim energičnim nastopom proti svojemu najzaslužnejšemu članu pridobili spoštovanje in simpatije na zgoraj.
Proti jezuitom.
V »Bismarckovih spominih«, ki so izšli nedavno, je tudi pismo kardinala Hohenlohe-a, škofa v Albanosu, ki je zanimivo, ker kaže, kakšno mnenje ima o jezuitih celo visoka duhovščina. Pismo je od 26. nov. 1897. iz Rima. Kardinal piše : »Pravijo mi, da kažejo mirovna pogajanja s kardinalom Jukobinijem dober uspeh, za kar hvalim Boga. A klerikalni prepirljivci si laskajo, da jim bo mogoče uriniti zopet jezuite v Prusijo in sicer na temelju določbe : Verska društva in družbe so v Prusiji dopuščena. Izpustiti hočejo torej ime jezuiti, in tako mislijo, da bodo prišli zopet lahko v deželo. Srečna naivnost! Dobro bi bilo vsekakor, da se obvaruje naša dežela te narodove nadlog e«. Tako je pisal kardinal, tako je sodil o jezuitih visok katoliški prelat. Ako pa ima liberalen Slovenec o jezuitih isto mnenje, kriče naši klerikalci kot bi bil izrekel največjo blasfemijo. Liberalci imajo včasih jako imponujoče zaveznike! Hrvatski sabor.
Dne 28. t. m. se je otvoril slovesno novoizvoljeni hrvatski sabor. Po prečitanju kraljevskega reskripta je prišel v sabor ban, katerega je sprejela večina z demonstracijo. Ban je pozval sabor, naj deluje za kulturne in materijalne potrebe Hrvatske in Slovenije, da bodeta mogli deželi tekmovati z drugimi naprednimi narodi in deželami. Ban je na temelju reskripta pozval sabor, naj izvoli zastopnike v skupni drž. zbor, da se čim preje do-ženejo skupne zadeve, zlasti pa nagodba med Hrvatsko in Ogrsko. Izvoli naj se regnikolarna deputacija. Ban je mnogo go voril o pravičnosti, miru in slogi ter se navdušeno spominjal ljubezni kralja do dežele. Ob priliki otvorjenja sabora so prinesli razni opozicionalni listi nova po ročila o minolih volitvah, v katerih je zmagal Hedervary s svojimi somišljeniki. K nam teh poročil seveda ni bilo, kajti mesto listov smo prejeli — bel pap^r! Vojna v Južni Afriki.
Iz Pretorije poročajo o vojaškem položaju: 70 znanih oddelkov od 50—400 mož imajo Buri še na bojiščih. In sicer je v Transvaalu 26, v Oranju 31 in v Kap-landij 13 burskih oddelkov. Lov na te oddelke s celimi kolonami se ne posreči rad, kajti Buri se ne dajo nikdar prijeti ter so o gibanju Angležev vselej pravočasno obveščeni. Zato se zmeraj razprše in izginejo, predno se jim Angleži približajo. Sicer pa so si burski oddelki tako blizo, da se morejo v 24 urah združiti
ter so potem dovolj močni, da se morejo postaviti proti angleškim kolonam. Zato pa gre delo Angležem le počasi naprej, zlasti še, ker Kitchener sedaj nima na bojiščih nič več kot 45.000 mol, vsi drug: so bolni ali pa navezani na svoje posadk«-Večina angleške vojske mora mirovati in stražiti. Angleški državniki nimajo sedaj druzega dela kot miriti narod, ga tolažiti in navduševati ga, naj še ne obupa in na; vztraja v svoji požrtvovalnosti. Ti mnogo številni govori v tolažbo naroda pa doka zujejo, da so Angleži že skrajnje naveli čani vojne ter da se nezadovoljnost siri in širi. Sedaj se poroča iznova, da so Buri začeli plačevati Angležem milo za drago V Kaplandiji je dal burski poveljnik Fonche dva angleška častnika v Dord reehtu 16. t. m. ustreliti ter je to sporoči! pismeno angleškemu nadpoveljniku. Buri vztrajajo v svoji neizprosnosti, četudi noče posredovati zanje nobena velevlast in četudi se je celo mejnarodno mirovno sodišče izkazalo brez vrednosti in brez energije. Angleški položaj je obupen, in priznanje, da ima Kitchener le še 45.00U vojakov na razpolago, je hkrati priznanje da so Angleži s svojo modrostjo in silo pri kraju.
Dopisi.
Iz Trebnjega, 28. novembra. Občina za občino napredne in klerikalne za htevajo  glasno  za  ves  slovenski narod prevažno   in   prekoristno   vseučilišče v Ljubljani, le naši klerikalci se ne ganejo. Ti ljudje nimajo nikacega smisla za take občekoristne  stvari, brigajo  se samo za svoje lastne koristi posebno zato, da si ohranijo občinsko upravo v svojih rokah. Nepričakovan poraz pri minolih občinskih volitvah jih je spravil popolnoma iz uma. Tekali so semtertje, iskali uzrokov, kako bi zamogli volitve ovreči, a ker niso našli nobenega, raznesli so govorico, da bi dali 500 gld. za en glas, in nekdo je obljubil naprednemu odborniku najlepšo kravo, ki si jo izbere iz hleva, ako potegne s klerikalci.   A  naprednjak je jeklen značaj; moško odrezali so se naši možje tem za-peljivcem, da se pri  njih  nič ne opravi, da ostanejo mož-beseda.   In tako je tudi prav. Mož mora ostati mož-beseda, in to hočejo naši napredni možje vedno ostati, kajti oni dobro vedo, da ni grše lastnosti na svetu, kakor posnemati izdajalca Juda Iskarjota. Ker torej vse ni nič pomagalo, brskali so po volilnih zapisnikih in naposled vendar našli ondi malo formalno napako, potem pa hajdi k dru. Schweitzerju v Ljubljano ugovor zoper občinske volitve napravit.   Seveda, župan Buč, kojemu je poleg kaplana Brnarda, ki se boji zamere v škofiji, največ ležeče na tem, da ostano na čelu občinske uprave, samega veselja ni vedel, kaj bi počel, ter je z nekim ponosom pripovedoval  po  svoji  domači vasi, da klerikalci ne dajo občinske uprave z rok in da jo tudi ne bodo dali. Toda, gospod župan, le počasi. Kakor se nam d zdeva, lžpremenilo se bode Vaše veselje prav kmalo v žalost.   Potapljajoči se klerikalci oprijeli ste se zadnje bilke v nadi, da Vas  otmo  gotove  politične smrti, a povemo Vam, da je bilka prešibka, da bi Vas otela.   Pridobili ste sicer nekaj časa, katerega nujno potrebujete,  a pomagalo Vam ne bode nič, poraz bode le tem ob-čutnejši,  tem   bolestnejši.   Kajti odkritosrčno Vam povemo, da Vaš ugovor ne bode imel zaželjenega uspeha.  Pritožili ste se, da sta v podobčini  Sevnici izvoljena odbornika Janez Novak in Anton Potokar, ki sta oba najzvestejša pristaša Vaše klerikalne stranke,   izpuščena   iz glavnega zapisnika, da  torej sploh izvoljena nista bila. Vendar trdijo vsi klerikalci, posebno pa oni trije,  ki  so sedeli v volilni komisiji, med njimi tudi g. kaplan Brnard in Janez Novak sam, da  sta bila oba popolnoma pravilno  izvoljena,   zato ste tudi v »Slovenca« z  dne 16. novembra 1901 brzoja-vili, da je izvoljenih vaših 12, nasprotnih pa 13. Sedaj pa greste resnico zvijat prav po liguorijansko. Da sta bila ta dva moža popolnoma  pravilno  izvoljena, posvedo-čeno je po glasovni listi podobčine Sevnica  in   po   protipisu,   katerega je vodil prouzročitelj   pristojbe  g. kaplan Brnard sam.  In  s tem je po 532 obč. volilnega reda volitev v tem razdelku bila končana
Dalje v prilogi. HEM
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 276, dne su. novembra löUl.
ali dovršena, dočim se ima volilni zapisnik dokončati šele po zvršeni volitvi v vseh volilnih razdelkih in je torej prav lahko mogoče, da sta se potem ta dva moža izpustila, a izvoljena sta bila vendarle. Da bi bila radi te formalne napake ovržena cela občinska volitev, torej volitev v vseh razdelkih, o tem niti govora ne more biti. Znano je namreč, da se občinske volitve vrse po volilnih razdelkih (Wahlkörpei). Tak volilni razdelek pa tvori v smislu § 21. obč. vol. reda vsaka podobčina zase.
Ce je ugovor vložen samo zoper volitev v enem volilnem razdelku, zdi se nam popolnoma nemogoče, da bi se vsled tega ugovora razveljavile volitve tudi v vseh drugih volilnih razdelkih, zoper katere ni ugovora. V našem slučaju bi se torej zamoglo misliti k večjemu na to, da se vsled vaše pristojbe razveljavi volitev v volilnem razdelku podobčine Sevnica, pa tudi to je po našem mnenji z ozirom na jasni dokaz pravilne izvolitve v volilnih aktih popolnoma izključeno. Če bi se pa vendarle kaj tacega pripetilo, da bi se volitev v tem volilnem razdelku razveljavila, potem bodemo doživeli to, kar je le pri naših klerikalcih mogoče in kar bi nas zgorajšnji izrek, da je poraz pri minulih volitvah spravil naše klerikalce iz uma, docela opravičevalo, doživeli bodemo namreč, da bode klerikalna stranka sama vrgla dva svoja najboljša pristaša, katera je sama v odbor kandidirala in tudi popolnoma pravilno izvolila. In čo pride potem na mesto Novaka in Poto-karja kak drug mož, imela se bosta to zahvaliti le svojim prijateljem, posebno gosp. kaplanu Brnard u. In to bo zanje dober nauk.
Z Notrajnskega, 28 novembra. Danes, 27. t. m., smo izročili na pokopališču v Šentvidu nad Vipavo materi zem lji truplo Viljema Dolenca iz Orehka. Mož je bil prileten in je že več časa hiral, pripravljeni smo bili, da se bo od nas za vedno poslovil, vendar je njegova smrt prešinila prav široke kroge po Notrajn-skem in Primorskem. Bil je pravi protitip notranjskega grajščaka, kateri se je bil zavzel samozavestnega duha, katerega je zaplodila francoska doba bolj ko drugod po teh krajih. Uljuden, za narodno stvar vnet demagog, nastopal je ob vsaki priliki tako zavestno in dosledno, da, kdor ga je poznal dečka, spoznal bi bil istega v osivelem možaku. Drastični njegov humor in neki posebni dar pripovedovanja storila sta ga nepozabljivega vsakemur, ki se je ž njim seznanil. Njegovi dovtipi bodo preživeli marsikaterega njegovih prijateljev in rekli bi, da so lovski krogi po Notranjskem izgubili svoj steber. V najbolj revnij koči in v najboljših krogih, povsod je bi doma in daje bil dober človek, priča dejstvo, da je vsak otrok že od daleč pozdravljal gospoda »Bile-ta«. Popotoval je dalje časa po Orijentu in iz tega vira zajemal dosti kratkočasnic, katere ne bi bil znal nihče tako prodati, kot je to storil pokojnik. Naj v miru počiva orjak, nad katerim sta se znašala metež in burja še, ko smo ga zakopavali. Videli smo Vas med sabo, ko so se vtripale solze na grobu, vse tiste, katerim je nevreme za-branilo udeležiti se pogreba. Ko so zopet snidemo, trčimo na trajni spomin nepo zabljivega prijatelja.
JL 4 J-       ■ • • -■- ~ •       ••• Ä +
«m M r.« «v« *{* *,•» *r» *v* *r* *K*       ♦>* *>• */'• *K* >X*
i£i2*1 Z±< 2<i~<     if-tl     i&I£&12r4*     2£i, ?4i Wll4i
Vabilo
na
javni shod
ki se bo vršil
v nedeljo, i. decembra 1901
ob Voli. uri dopoludne
v veliki dvorani „Mestnega doma".
Dnevni red:
Vseučilišče v Cjubijani.
Pooblaščeni sklicatelji:
Dr. V. Gregorje. Vaso Petričič. Dr. D. Majaron.
^•^»^V« Vte      e'» «>» «i« eiö» «pqp^p «i^^ll?
TTTTTtTTTTTTtYTY
Komerz „Slovenije" na čast ljubljanski deputaoiji.
Dne 28. novembra zvečer je priredila »Slovenija« lep večer na čast deputaciji ljubljanskega mesta, ki je prišla na Dunaj, da osebno intervenira pri vladi glede ustanovitve jugoslovanske univerze v Ljubljani.
Kmalu po 8. uri je prišla deputacija, g. župan Hribar, odvetnik dr. Maj aro n in g. ravnatelj dr. Požar. Mnogoštevilno zbrano slovansko dijaštvo jo je pozdravilo z burnim ploskanjem in »živio«-klici. Ko se nekoliko poleže viharno pozdravljanje, otvori predsednik akademičnega društva »Slovenije« komerz in pozdravi najprisrč-nejše došlo deputacijo, častnega člana g. Hribarja, dr. Majarona, dr. Požarja, svet. trg. zbornice Hrena, posl. dr. Ploja, primaria Drozdo, Jetla, tovarnarja Zmrzlikarja, Pukla, Dolenca, dr. Plemela, Gangla, Reis-nerja, Zajca, Goričana, zastopnike bratskih društev » Zvonimira «, » Akademickeho spolku českeho«, »Balkana«, »Ognisko« in vso ostalo družbo. V svojem govoru omenja, da je dijaštvo s trdim prepričanjem pričakovalo pomoči in zaslombe iz domovine, osobito \l Ljubljane, spominja se delovanja župana Hribarja, oprošča se, da se ne more dijaštvo vsakemu posebej zahvaliti, da naj torej deputacija donese v domovino zahvalo vjem, ki so v boju za naše pravične zahteve na naši strani, obljublja vstrajnost slovenskega dijaštva in napije zastopnikom slovenskega naroda. (Gromoviti »živio«-klici). Nato povzame besedo tov. phil. Fr. Kobal ter izraža veselje, da vidimo v svoji sredi zopet enkrat tako odl'cne zastopnike svojega naroda, želeč, da bi jih radi še večkrat pozdravili ter napije g. Hribarju.
Zatem je povzel besedo g. župan Hribar in omenil, da se je radostnim srcem odzval povabilu društva, ki je prvo poprijelo delovanja za vprašanje, ki je gotovo najvažnejše, o katerem je slovenska javnost v zadnjem času razpravljala. Kakor iz malega kamenčka nastane mogočen plaz, ki podere vse zapreke, tako je nastalo iz onega malega začetka veliko gibanje sirom slovanskega sveta, nastalo je delovanje za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Treba bode premagati mnogo zaprek, prihajajočih od onih, ki so vedno gluhi za pravične zahteve slovanskih narodov, ki niso nikdar pravični nasproti slovanskim sodržavljanom, Nemci namreč in Italijani. Res bi slovenski narod nikdar ne prišel do svojih pravic, ostal bi brez vseučilišča, ognjišča prosvete, da nismo vsi složni, kajti le s slogo moremo premagati vse tako mogočne zapreke in ovire ter prisiliti vlado k priznanju, da so naše zahteve popolnoma upravičene. Na merodajnem mestu našli smo precej dobrohotnosti: zato nam pa vendar ni še treba gledati mirno v bodočnost, kajti veliko in napornega dela bo še treba, predno se uresi: č i j o naše želje, da se realizuje kardinah.a točka našega programa, ter nam ustanovi vseučilišče v Ljubljani. Sloga, ki se je med slovansko mladino' na Dunaji tako krasno razvila, nam je veselo znamenje končne zmage. In složnega delovanja Slovanov je potreba. Slovenci, Cehi, Hrvati sami zase ne morejo veliko; po skupnem delovanji pa so moč, ki imponuje. Slovanska vzajemnost pokazala se je ravno sedaj pri našem vseučiliškem vprašanji v najkrasnejši luči praktično, dočim je bila doslej le bolje platonična.
In slovanska akademična mladina pokazala je pravo pot. Za njo pa so šli gospodje poslanci, tako, da glede zahteve po vseučilišču v Ljubljani vidimo z jugoslovanskimi poslanci složne tudi češke in poljske. Vlada zato ne bode mogla dolgo 03tati gluha; temveč prej ali slej bode morala ugoditi našim željam. Nadaljujoč hrvatski, omenja, da je Zagreb sicer res kulturno središče hrvatskega naroda, ali vedno je bolje, ako imamo dve ognjišči prosvete. Zato zahtevamo, da se na vseučilišči v Ljubljani tudi v hrvatskem jeziku predava in je ta zahteva gotovo tudi v interesu uspešnejšega razvoja hrvatske znanstvene literature.
(Slovenski.) Gospoda moja! Od Nemcev pač ne moremo pričakovati pravice, ker oni ne marajo, da hi mi napredovali, ampak žele, da bi zaostajali. Zgodovina kaže,  da je Nemec vedno brutalno po
stopal nasproti Slovanom in dogodki poslednjih dni v Wrzesnu nam pričajo, da se nemška narav ni prav nič izpremenila. Moramo se torej postavljati na lastne noge, zanašati na lastno moč. In mogočni bodemo Slovani, če bodemo vedno tako, ko sedaj, postopali složno. Slednjič napije župan slovenski in slovanski mladini sploh s prisrčnim »Na zdar!«, kteremu je sledilo viharno ploskanje. (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. novembra.
— Osebne vesti. Župan občine Voloska-Opatija, g. dr. Andrej Stanger, je dobil od grškega kralja viteški red sv. Salvatorja. — V sedmi činovni razred sta pomaknjena profesorja v Celju gg. Anton Kosi in Matej Suhač.
— Občinski svet ljubljanski ima prihodnji torek, 3. dan decembra t. 1., ob petih popoldne v mestni dvorani redno mesečno sejo.
— Javni shod za univerzo ljubljansko, ki se vrši jutri ob 1 .11.
uri dopoludne, obljublja biti res im-pozanten. To smo tudi pričakovali, saj je jutri na dnevnem redu vprašanje, katerega ugodna rešitev bo preustrojila vse naše življenje. Ljubljanska univerza bo temeljni kamen novemu življenju, ki bo vzcvetelo iz našega naroda-Dolžnost jevsakegaLjubljanča na, ki čutivsebi ljubezen do svojega zatiranega naroda, da se udeleži jutrišnjega javnega shoda. Saj je javni shod edini pot, po katerem more narod kot kompaktna masa zahtevati svojih pravic — in tega ne sme nihče zamuditi. Toda jutrišnji shod bo tudi pokazal, da bije v našem narodu, ki je politično tako razkosan, srce, srce za mili slovenski jezik, da pri stvareh, ki se tičejo skupnega Slovenstva, pozabi na vse strankarstvo ter nastopi kakor en mož z mladeniškim ognjem. Klerikalec bode stal poleg liberalca, socialni demokrat poleg krščanskega sociales — vsi, vsi brez razločka stanov, kakor bratje in sinovi ene matere, kateremu je najvišji cilj: sreča in napredek Slovenstva. Naša univerza, naša alma mater je združila Slovenstvo, ki hoče jutri nastopiti kakor krepka armada ter glasno zahtevati: ljub" Ijansko univerzo. Apelujemo torej še enkrat na vse ljubljansko narodno občinstvo: jutrišnja naša deviza naj bo: vsi v „Mestni dom" ob 1 JI. uri. ,,Živela univerza v Ljubljani!
— Za vseučilišče v Ljubljani
so doposlale dalje mestnemu magistratu peticije sledeče občine: A) Kranjske: Adlošiči, Jurj e vica, K ot, Polšnik Toplice in Želimlje. B) Štajerske: H um pri Ormožu, Rosice, Mostec pri Brežicah, Pokoše in Stanovsko pri Mariboru. C) Primorska: Desk le. Peticijo je odposlala tudi »Skupna obrtna zadruga v Šoštanju«.
— Za vseučilišče v Ljubljani
je vložila peticijo na ministrstvo za uk in bogočastje »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih dru štev«. Potom »Zaveze« je vložilo peticijo tudi »Slovensko učiteljsko društvo« in »Društvo učiteljev in šol-, skih prijateljev logaškega o k raja«
— Vedno naprej. Iz Gradca se nam piše: Ministrove obljube glede slovenske univerze se med graškim dijaš-tvom presojajo zelo nezaupno in nikakor ne vplivaj opomirljivo. Nismo več tako mladi, da bi ne vedeli, po kakšni ceni so ministrske tolažbe in obljube, posebno nasproti Slo vencem. Ali je avstrijskemu ministru možno glede vseučilišča storiti sploh manj nego priznati in obljubiti? Že v boju za slovensko univerzo v letu 1848 dosegli smo od vlade nekaj slovenskih predavanj v Ljubljani, v letih 1848 do 1854 v Gradcu in v letih 1868 in 1871 dobili so Slovenci vsaj določne obljube, dočim leta 1898 in 1901 spet naj zadostuje prazna obljuba ministra, ki danes obljublja, čez nekaj mesecev ga pa morebiti ne bode več pri krmilu ! Take obljube slovenskega naroda in slovenskega dijaštva nikakor ne smejo uspančkati. Največja napaka Slovencev je baš ta, da še sploh  kaj dajo na ministrske obljube.
Obljub imamo že do grla dovolj, zdaj treba dejanj, katerimi se bode brezdvomno zajamčila ustanovitev univerze — in teh vlada še dozdaj ne more pokazati. Zato je pa jedino prav, da se slovansko dijaštvo vseh mest, ki so se dozdaj za našo zahtevo izrekla, na Dunaju, v Pragi, v Gradcu, v Zagrebu, v Budimpešti in v Lvovu, ustanovi še tesnejšo organizacijo in pazno kontrolira dejanja vlade glede bodoče univerze, da, če treba, še enkrat skupno ponovi še energičneje svojo zahtevo. Naprej! Nazaj ne za korak! Naprej pa tudi ves slovenski narod! Kje so n. pr. narodnjaki narodnih mest in trgov, da ne skličejo po celi domovini javnih shodov, kakoršen je v nedeljo v Ljubljani, da povedo slovenskemu človeku, kaj zanj pomeni lastno vseučilišče, da to pomeni slovensko bodočnost! Zakaj se ne zahteva slovenska univerza na shodih, kakor se je zahtevala 1. 1868 na taborih v Ljutomeru, Žalcu in drugod! Ves narod mora govoriti in potem nam je slovenska univerza zagotovljena, če ne pod sedanjo vlado »pravičnosti«, tedaj gotovo v dogledni dobi! Nič bi ne bilo usodnejše nego v začetem gibanju vsled ministrskih obljub ponehati! Še nam ni zagotovljena slovenska univerza, zagotovimo si jo!
— Univerza In trgovci ter obrtniki. Kakor se čuje, agitirata dva nemška trgovca po raznih prodajalnicah, da bi imeli trgovci jutrišnji dan proda-jalnice dopoldne odprte, ter se s tem nekako izrekli proti vseučilišču v Ljubljani. Tema dvema zaslepljencema prepuščamo, naj delata, kar hočeta. Mi trgovci in obrtniki, ki pa spoznamo velikanski pomen bodoče univerze, — kojo moramo prej ali slej doseči — ne le v kulturnem smislu, marveč tudi z narodnogospodarskega stališča, bomo naše prodaj alnice jutri ob pol 11. uri zaprli in z našimi pomoč n i k i vred šli v »Mestni dom«. Ker pa utegne tačas dvorana že prenapolnena biti, napolnili bomo tudi ves obširni Cesarja Josipa trg. S tem bomo pokazali, da vemo ceniti, koliko novega življenja bi z usta-novitjo univerze v Ljubljano prišlo. I z m e j 1200 jugoslovanskih vseučilišč-nikov nastanilo se jih bo gotovo V3, torej najmanj 400 v Ljubljani. Vsaki visokošolec rabi bo najmanj 100 K mesečno, torej vsi skupaj v desetih mesecih 400.000 kron. Okolu 40 profesorjev in docentov imelo bo plače črez 200.000 kron. Kje so sluge, portirji itd.? In ves ta denar ostal bo v mestu in okolici. Koliko rodbin se bo v Ljubljani na novo nastanilo, ki bodo hoteli od visokošolcev živeti, kakor se to godi na Dunaju, Gradcu itd.! Lahko se reče, da bo Ljubljana za 2000 prebivalcev — in to samo boljših — napredovala. Koliko se bo moralo novih stavb graditi ? Skratka, začelo se bo popolnem novo življenje. Zaslužili bomo vsi trgovci, čevljarji, krojači, gostilničarji, mesarji, stavbeniki itd. Ona dva šovinista imata naj le jutri prodajalnice odprte, mi pa bomo klicali: »Univerzo hočemo !a in kakor čujemo, pridružilo se nam bo nekaj pametnih, nezaslepljenih Nemcev s klici: »Heraus mit der Universität!«, kakor to žele tudi nemški deželni poslanci, ki so leta 1898. za univerzo glasovali.
Več ljubljanskih trgovcev in obrtnikov.
— Vabilo. Odbor I. ljubljanske moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda vabiš tem najuljudneje vse č. gg. pokrovitelje, ustanovnike, letnike in podpornike na manifestacijski shod, ki se bo vršil v nedeljo dne 1. decembra dopoldne v »Mestnem domu v Ljubljani za ljubljansko vseučilišče. — Za odbor: Dr. Stor.
— Predsednica gospodinjske Šole, Ana Lahova, vabi odbornice in členice, naj se udeleže shoda za slov. vseučilišče, ki bo v nedeljo ob pol 11. uri dopoludne v »Mestnem domu«.
— Odbor telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani vabi tem potom vse svoje člane, da se dne 1. decembra t. 1. polnoštevilno udeleže shoda za slovensko vseučilišče v Ljubljani.
— Pevsko društvo »Ljubljana" opozarja s tem svoje Člane na jutrišnji shod v „Mestnem domu« za slovensko univerzo v Ljubljani, ter jih vabi k polnoštevilni udeležbi.
— Slovensko planinsko društvo vabi svoje člane, da se udeleže shoda za ustanovitev univerze v Ljubljani, ki se vrši jutri v »Mestnem domu«.
— Načelništvo črevljarske zadruge v Ljubljani opozarja tem potom še enkrat vse svoje p. n. člane, naj se udeleže jutri, dne 1. decembra manifestacijskega shoda za slovensko vseučilišče v Ljubljani v polnem številu Pokažite, da se tudi Vi ne umikate iz naprednjaških vrst, ampak da se borite po vzgledu svojih prednikov za narodov napredek!
— Zadruga brivcev v Ljubljani daje slavnemu n. p. občinstvu na znanje, da ni mogoče brivnice v nedeljo dne 1. decembra zapreti. Člani zadruge se pa bodo korporativno udeležili obrt nega shoda, kateri se bode vršil v nedeljo dne 8. decembra popoldan ob 2. uri v »Mestnem domu«, na katerem je tudi točka o vseučilišču v Ljubljani na dnevnem redu.
— Ženska društva, ki se udeleže jutrišnjega shoda za vseučilišče, se s somišljenicami vred zbero ob 10. uri na galeriji »Mestnega doma«.
— Razprava o kongregacijah v drž. zboru. Z Notranjskega se nam piše: Hvaležni smo dr. Tavčarju, iskreno hvaležni za njegov znameniti govor, v katerem je popisal, kaj vse počenja kleri-kalstvo na Slovenskem in kako grozno preganja vse, kar se mu ne uda. Mero-dajni krogi so sedaj spoznali, da smo na-prednjaki res v silobranu proti tem ljudem, ki so hujši kakor Turki. Prepričani smo, da bo imel ta govor vsaj nekaj uspeha v merodajnih krogih. Ker sedaj klerikalci kar nore same jeze zaradi tega govora, bi bilo jako koristno, če bi se izdal v posebni knjižnici. Dokler je izhajal v »Narodu«, so se ljudje kar trgali za list. Romal je od rok do rok, od hiše do hiše in povsod se je reklo: »Hvala Bogu, da imamo dr. Tavčarja!« Tudi klerikalci, da celo pametnejši duhovniki priznavajo, da je govoril dr. Tavčar golo resnico, da je res vse tako, in le obžalovali so, da živimo v takih razmerah, češ. »da mi nismo krivi, krivi so gospodje v Ljubljani«. Toda ljudstvo zunaj na kmetih ne dobi »Naroda« v roke, sliši le to, kar povedo duhovniki. Temu ljudstvu je treba dati Tavčarjev govor v roke, a jako koristno bi bilo, če bi se dodala tudi poglavitna izvajanja druži h govornikov. Taka knjižica bi bila koristna, kdor jo poskrbi, stori dobro, za narod zaslužno delo.
— Klerikalno hinavstvo. Iz mariborske okolice se nam piše: Izvrstni govor dra. Tavčarja je tudi naše kleri; kalce tako pretresel, da so začeli bezlati. Zatekli so se najprej k »Slovencua, kjer so popisovali naša lepa domovja, naše vrle hmeljarje in vesele vinogradnike, potem pa se je prefekt Korošec v »Slovenskem Gospodarju« razkoračil in slovesno proglasil dra. Tavčarja za »sramo-tilca slovenskega ljudstva«. Kako smo se smejali neslanim tiradam tega smešnega prefekta Korošca! Boli ga, ker je dr. Tavčar ožigosal slovensko klerikalstvo in ker se ne more braniti, pa ga hoče razupiti kot sramotilca slovenskega ljudstva. Bežite, bežite, kaj bodete klerikalci govorili, ki ljubite slovensko ljudstvo tako, kakor uš kožuh. »Gospodar« pravi, da kar se v državnem zboru pove, se sliši daleč, to slišijo ministri, sliši presvetli cesar, sliši cela Evropa, da, cel svet. Res je tako! Prav, ker so slišali ministri, cesar in cela Evropa, kaj klerikalci na Slovenskem počenjajo, kako nastopajo v javnem življenju, kako kmeta derejo in ga tišče v temo in nevednost, da bi ga ohranili na verigi, kako kmetu ne privoščijo, da bi postal omikan in samosvoj, prav zato zdaj tako tulijo, kakor bi jih na ražnju pekli. Nam bi se pač ne zdelo vredno omeniti Koroščevih budalostij, ako bi klerikalci pri ti priliki ne pokazali svojega hinavstva. Zdaj kar ne morejo prehvaliti izvrstnih lastnoatij našega ljudstva. Po njih pisanju ga sploh ni ljudstva, ki bi se moglo z nami primerjati. S tem se le utrjajo slabi instinkti, ki tiče v narodu, s tem se mu uceplja mnenje, da je skoro popolno bitje in da pojde gorak v nebesa, tak, kakršen je. V očigled porotnim obravnavam, ki so se zadnje leto vršile pred našim sodiščem, je tako laskanje več kakor neumestno, je že najgrje hinavstvo.
Proti temu ostudnemu hinavstvu prote stiramo. Glasnejše, kakor sto in sto raz prav, kriče slučaji, ki so se obravnavali pred našimi porotniki: ta je ubil svojo ženo in jo v vodo vrgel, 731etni starec je uprav zverinsko ubil svojega zeta, tašča je dala ustreliti svojega zeta, je z uraor-jenčevo ženo skuhala truplo in ga vrgla prešičem, oče je umoril svoje lastno dete, je spekel  in  kot  pravi  kanibal svojega
otroka meso jedel..... To so slučaji, ki
kriče do neba, ki kažejo, nizko nravno stanje našega ljudstva. Mi ne spadamo k tistim, ki  menijo, da  naredi civilizacija svoj čas konec vsem hudodelstvom Kdor to   pričakuje,   ima   popolnoma napačne pojme. Civilizacija ne odpravi zla, pač pa je spremeni, mu da, če smemo rabiti ta izraz, milejše oblike.   Zgodovina hudodel stev kaže, da z rastočo civilizacijo, z večjo omiko   pojemajo   hudodelstva nasilnega značaja, uboji in umori,  ki se v krimina-listiki tudi zovejo barbarska hudodelstva. In prav slučaji takih barbarskih, lahko se reče kanibalskih hudodelstev, jako kričeči slučaji   so  se obravnavali  pred mariborskimi porotniki ter pokazali, da civizacija našega ljudstva še ni dosti povzdignila, še več,  da  je  narodova duša hudo bolna. Kdo   more  narod   radi   tega obsojati? Nihče! Narod ni kriv, da je zaostal, krivi so drugi, tisti,  v katerih rokah je narodova vzgoja.   Sola  to ni.   Šola je obilo dobrega storila,  kajti pred 50 leti se je tukaj tacih hudodelstev še veliko več primerilo, kakor sedaj. Toda šola, ki ima le omejen delokrog, ne more vsega storiti, zlasti ker duhovščina proti nji hujska, kar more, in ker sproti izruja iz  mladih src, kar je šola vanje dobrega vsadila. Po končani šoli je mladi svet izročen zopet izključno  vzgoji  duhovništva  in navadno se zgodi, da v kratkem zopet povsem podivja.   Cerkev ima  prav za prav še danes vso vzgojo ljudstva v  rokah,  a   kakšna  je  ta vzgoja, kažejo   omenjeni   grozni slučaji barbarskih    hudodelstev    in še mnogi drugi.   Mi hočemo narod oteti iz tega barbarizma in ga povzdigniti na višjo stopinjo  omike,   a  imamo  pri tem neizprosnega neutrudnega nasprotnika v osebi duhovnika.   Ta  ima  raje,  da je narod bolan, nezaveden in neomikan, ter je kot tak kakor suženj podvržen duhov niku,  kakor da bil  čvrst, omikan, zdrav in  — svoboden,   in   zato   se  tudi sedaj, kakor   vedno,   laska   slabim instinktom ljudstva. Ako premotrimo, kako klerikali-lizem naš narod v vsakem oziru uničuje, bi skoro obupali,  da  se   kdaj   obrne na bolje.   Ali obupati ne smemo.   Kar je v naših močeh, moramo storiti, da naš narod nravno in kulturelno povzdignemo iz tistih nižav, v  katerih ga drži duhovnik. V tem oziru je govor dra. Tavčarja pomenljiv in važen, in če pride mej ljudstvo, bo marsikomu odprl oči. Kjer je potrebna  operacija,   se   zdravnik   ne sme ustrašiti noža.   Pri nas je taka operacija nujno  potrebna    čast in priznanje dru. Tavčarju za njegove besede; govoril je iz srca vsem, ki dobro želimo svojemu slovenskemu narodu,
— Neusmiljena lakomnost. Ko je bilo nastalo zadnjič veliko vodovje, se je pri Medvodah ponesrečil neki delavec, oče sedmerih otrok. Mož je bil siromak. Zaslužil je na dan 90 kr. in vendar ž njimi pošteno preživljal številno svojo rodbino. Ko seje ponesrečil,je bila žena tako obupana, da je pač iz strahu pred bodočnostjo, iz strahu, kako bo preživljala otročiče, hotela sama v vodo skočiti in so jo ljudje morali šiloma zadržati, da si ni končala življenja. Dobrosrčni ljudje so ji priskočili na pomoč. Deželni predsednik baron Hein je daroval 100 K, drugi ljudje, pa ne klerikalci, so darovali oblačil in živil in po-mogli z denarjem, tako da bi bila revna rodbina za nekaj časa preskrbljena, ko bi tem siromakom duhovniška lakomnost ne bila odjedla nekaj milodarov. Truplo ponesrečenega moža so dobili blizu Dola in je tam pokopali. Imamo sicer postavo, katera po razsodbi upravnega sodišča določa, da morajo duhovniki revežem duhovniške funkcije zastonj opravljati, ali večina duhovnikov neče te postave poznati. Tudi v Dolu niso hoteli poznati niti te postave, niti najpriprostejših predpisov človekoljubja. Uboga vdova, mati sedmih otročičev, je milo prosila, naj se ji prizanese stroški za pogreb, a vse i
je bilo zastonj. Plačati je morala vse do zadnjega v i n a r j a, plačati župniku, nosačem, krsto, mežnarja, ministrantom Župnik je bil trd kakor kamen, nobena prošnja ga ni omehčala. Še Shylok je proti temu župniku blaga duša, kajti ta bene čanski Žid bi se bil gotovo sramoval, snesti revni vdovi in njenim otročičem milodare, ki so jih zložili dobrosrčni ljudje, župnik pa se tega — ni sramoval, ampak pograbil denar. Človeka, ki ima količkaj srca, bi tak denar pekel na dlani, kakor živ ogenj, ta mašnik vere, ljubezni in usmiljenja pa se prav dobro počuti in tudi vest ga ne peče, ker je najbrž nič nima.
— Katoliški duhovnik ovaden zaradi motenja vere. Neki kajžar iz neke vasi v Kočevskem okraju, ki se je bil izselil v Ameriko, je tamkaj težko obolel! Storil je tedaj obljubo, da napravi v svojem domačem kraju križ, ako ozdravi. Mož je res ozdravil in je obvestil pristojnega župnika o svoji zaobljubi. Župnik je, hoteč najbrže napraviti lep dobiček, od moža na nesramen način zahteval denar in se mu usiljeval, da on poskrbi nakup in da postavi križ. Izseljenec, kateremu ni ugajala župnikova usiljivost, ni na opominjevalna pisma župnikova ničesar odgovoril, nego se je napotil domov, kupil v Ljubljani sam primeren križ in ga postavil v Dragi na primernem kraju. Komaj se je to zgodilo, šel je župnik ves razjarjen v šolo poklical otroka tega moža in jima rekel : »Ali misli vaš oče morda, da bom jaz njegov križ blagoslovil? Kaj še ! Naj ga pusti od kakega psa poškropiti, pa bo blagoslovljen«. To so lastne besede tega častivrednega dušnega pastirja, ki se bo vsled tega moral zagovarjati zaradi motenja vere. Vrh tega se je začela proti njemu tudi kazenska preiskava zaradi trpinčenja šolskih otrok, katero je zakrivil kot katehet. Katoliška cerkev je lahko ponosna na take Kristusove namestnike!
— „Unio Catholica". Vodstvo te slaboglasne zavarovalnice nam je pred nekaj dnevi poslalo popravek, ki smo ga morali v smislu tiskovnega z-ikona priobčiti, četudi smo bili uverjeni, da to ni resnica, kar vodstvo trdi. Danes smo v položaju to izrečeno potrditi. Minister-stvo sili resnično na to, d a naj »Unio Catholica« likvidira, to pa vsled tega, ker je »U n i o catholica« imela lani 165.000 kron izgube in tudi letos še več kot 60.000 kron dolžna za škode in teh škod ne more plačati. Vlada je prišla do prepričanja, da ta zavod nima eksistenčnih pogojev in sili vsled tega naj se razide. Zdaj se vrše mej vzajemnimi zavarovalnicami pogajanja, da bi te prevzele zavarovance »Unio catholica« in jih s tem obvarovale velike škode. To je istina in v nekaterih mesecih se resničnost tega poročila tudi javno izkaže, naj dotlej »Unio catholica« popravlja kolikor hoče.
— Cujte in strmite! Meseca avgusta t. 1. priobčil je naš list neki dopis iz Pilštajna. Ker so se Pilštajnčani za ta dopis zanimali, naprosili so gosp. dra. Pikla v Kozjem, naj jim priskrbi več iz-tisov dotične nekonfiskovane številke »Slov. Naroda«. Dr. Piki je naročil (in plačal) 5 iztisov ter jih poslal v Pilštajn, kjer se jih je razdelilo. Zaradi tega dejanja bil je dr. Piki pred kratkim vsled ovadbe slavnoznanega Pilštajnskega To-mažiča pri pristojnem okrajnem sodišču v Celju obsojen na 20 K globe, češ, da je s tem zakrivil prestopek prepovedane — kolportaže po § 23. tisk. zak. ! ! Ker zadeva še ni končana, opustimo za sedaj vsak — komentar.
— Kupčije celovškega škofa. V Krki (Gurk) na Koroškem stoji starodavna stolna cerkev, umotvor prve vrste in najznamenitejše poslopje cele škofije, ker je bil tu prvi sedež celovških škofov. Toda celovški škof nima zato nobenega smisla, in bi rad to dragoceno stolno cerkev in blizu nje stoječo nekdanjo škofijo prodal nekim nunam. Deželni zbor koroški se je tej škofovi nameri odločno uprl, ne samo, ker ne želi, da bi se privlekle nove nune v deželo, ampak tudi iz zgodovinske in umetniške pijetete, zlasti ker se je bati, da bodo nevedne nune uničile v cerkvi nahajajoče se umetnine, kakor so res že začele.  Toda ministrstvo je vzlic {
temu dovolilo, da se ta stolna cerkev proda. Res, lepe razmere vladajo tudi na Koroškem. Škof ustanavlja tiskarne, tovarne in pokopališča, kjer je veliko zaslužiti, stare cerkve, zgodovinske spomenike pa prodaja kakor stare hlače.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo popoldne ob pol 3. uri se igra in poje ob izredno znižanih cenah zadnjikrat v sezoni velemelodiozna in zabavna komična opera »Alessandro Stradella« in sicer na čast zunanjim udeležencem ljubljanskega manifestacijskega shoda za slovensko vseučilišče. Ker se konča opera že ob ' <5., je možno zunanjim rojakom odpotovati z večernimi vlaki. — Zvečer se ponavlja narodna igra s petjem »Od stopnje do s to p je«, v kateri gostuje gospa Irma Polakova. V koncertu v II. dejanju pojejo gdč. Noemi, gospa Gen tili i in gospa Polakova.  Vložko poje g. L i er.
— Fran Kalister f- Vdova umrlega rodoljuba gosp. Frana Kalistra je v spomin svojemu soprogu darovala raznim slovenskim društvom v Trstu 2 2.500 K kot nedotakljivo glavnico. Čast jej!
— Obrtniki pozor! Dne 8. decembra letos se vrši veliki obrtni sestanek obrtnikov v Ljubljani. Dnevni red bode: 1. Nova obrtna predloga. 2. Delo v prisilnih delavnicah in sploh po kaznilnicah. 3. Zadružna zveza. 4. Vseučilišče v Ljubljani. 5. Raznoterosti. — Vspored je jako važen, želeti je torej, da se gg. obrtniki iz cele Kranjske sestanka v obilnem številu udeleže. Gg. obrtniki, žalost mora obiti vsacega zavednega obrtnika, ko vidi, kako zanemarjen je naš stan. Vsi sloji se probujajo in združujejo, kajti jasno je, da v združenju je moč. Veliki kapital, kateri preži na malo obrt, je izvrstno organiziran. Stopimo tudi mi manjši vkup, posnemajmo druge sloje in organizujmo se v krepko falango, da še pravočasno odbijemo vsak napad velikega kapitala. Cas je, da se vzdramimo ! Na noge, obrtniki, pridite vsi, nihče naj ne izostane, shod mora biti velikanski, da s tem pokažemo, da še živimo in da nismo zadovoljni z novo obrtno predlogo. Na svidenje torej v Ljubljani na shodu v Mestnem domu, dne 8. decembra popoludne ob 2. uri. Pristop imajo samo obrtniki in pismeno od odbora povabljeni gostje. Odbor.
— Društvo krajna skupina poštnih in brzojavnih služabnikov v Ljubljani priredi 5. decembra t. 1. v gostilni pri »Novem svetu« »Miklavžev večer«, h kateremu se uljudno vabijo vsi kolege, posebno pa njih prijatelji in znanci z obiteljimi. — Začetek ob 8. uri zvečer.
— Zgradba železnice skozi Karavanke. Z Gorenjskega se nam piše: Dasi že vlada prav pošten mraz, je pri gradbi tunela pri Jesenicah še vedno kacih 600 delavcev. Prihodnje leto jih bo pa kar mrgolelo, kajti čuje se, da jih pride 2000 semkaj. Stavbno vodstvo zgradi 40 poslopij za pisarne in delavce. Tudi dve bolnici bomo imeli, za navadne in nalezljive bolezni in prideta sem dva zdravnika in uamiljenke. Vrtalni stroji, s katerimi se bo delalo predor, se bodo gonili z električno silo, v kar se porabi Radovna, od katere se po drogu napelje 600 konjskih sil. Seveda se uvede tudi električna razsvetljava. Občini Bled in Gorje nista vporabi Radovne ugovarjali, čemur se je marsikdo čudil, kajti slavna soteska izgubi brez dvoma veliko. Kar se tiče sedanjih razmer na Jesenicah, se mora priznati, da se je vse zelo podražilo. Z ozirom na to draginjo, ki je zlasti pri živilih in stanovanjih jako občutna, bi bilo želeti, da se delavci boljše plačajo, ker je sedanja plača nezadostna. »Slovenec« in drugi klerikalni listi se v tem oziru, kakor tudi glede voznikov, zavzemajo z veliko gorečnostjo za domačine. To je v bistvu vse hvale vredno, ali način, kako se to dela, ni pravi. Kdor čita te liste spozna hitro, da nimajo namena ljudstvu res koristiti, ampak se ljudstvu le prikupiti, da bi reklo: lejte, kako se za nas zavzemajo. Klerikalni listi namreč zelo pretiravajo, prav ker jim je le za to, da bi se nerazsodni množici samo prikupili, s tem pa se dobri stvari le škoduje.  Tudi mi želimo, da se
B daT Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemu Narodu" št 276, dne 30. novembra 1901.
domačinom, kakor je pravično, ugodi, pritožbe so v marsikaterem oziru resnične, ali vse le ni tako, kakor pišejo klerikalni listi. Naš poslanec bo že lep uspeh imel, če doseže, da dotični Žid, ki ima nekaj voženj, ne dobi dovoljenja, napraviti si še več vpreg. Že to bi bilo pomembno za naše ljudi, več se pa tako ne da doseči. Sploh bi želeli, da se tu, ko gre za korist ljudstva, ne išče razmer izkoristiti za kako politično stranko, ker je to le vsem skupaj na škodo.
— Slovensko gledališče. Si noči je gostovala gospa Polakova v vlogi Jelice v igri »Od stopnje do stopnje«. Gledališče je bilo seveda zopet polno. Gospa Polakova je igrala, pela. in plesala z vervo in ognjem, da je gledališče vsak hip odmevalo od hrupnega ploskanja. Pela je tudi troje novih, pikantnih vložk ter žela najsplošnejše priznanje. Njena naravna, pristna igra in njena tipična govorica kažeta, da se je gospa Polakova povspela do prave, realistične umetnice. Tudi njeno petje je za-dobilo umetniško obliko ter nas je uprav sinoči s svojim linim prednašanjem — zlasti s tistimi pp v I. dejanju — uverila, da se je kot pevka dvignila visoko nad nivo nekdanje skromne subrete. Gospa Polakova v svojem žanru na slovanskem jugu pač nima nobene tekmovalke. Gosp. Lier je bil prav dober Anton, prebrisan »strici«, poln navibanosti in agilnosti. S svojim kuplejem o ljubljanski univerzi je žel burno priznanje. V koncertu v II. dejanju smo culi poleg gdč. Nedbalove in gospe P o 1 a k o v e tudi gospo G e n t i 11 i, ki se je izkazala dobro pevko italijanske manire. Gospa Gentilli bo porabna tudi v operi. Izmed drugih sodelujočih nam je pohvaliti zopet gdč. Rückovo in g. Deyla. dalje gospo Danilovo in g. Perdana. V III. dejanju pa se nam je kolcalo po režiserju Inemannu. G. Tomaš je storil svojo dolžnost hvalevredno.
P.
— Odbor pevskega društva „Slaveo" sklenil je v zadnji seji, da priredi tradicionalno društveno maskarado, kakor običajno, odkar prireja maskarade, tudi v prihodnjem predpustu na malo pustno nedeljo, dne 2. svečana 1902, in prosi tem potom, da p. n. društva to blagovoljno uvažujejo.
— Občni zbor lju bljanske meščanske godbe. Ker zadnjič sklicani občni zbor ni bil sklepčen, sklicuje odbor novega in sicer na sredo, dne 4. decembra ob 8. uri zvečer v restavracijo hotela »Lloyd«. Ker je vstop dovoljen tudi nečlanom, pričakuje odbor obilne udeležbe. Pred zborovanjem in po istem je godbeni koncert. Vstopnine ni.
— Podkovska šola v Ljubljani. Na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani prične se z novim letam nov šolski tečaj. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja živine in mesa. Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih troških, zamorejo dobiti sto kron podpore pri kmetijski družbi Šola bo trajala do konca junija 1902.
— Štrajk koprskih učiteljišč-nikov. Naša notica o tem štrajku ni »Edinosti« po volji, in ker ne more nič druzega odgovoriti, pa slepomiši, da nimamo smisla za narodne boje ob periferiji. Tako slepomišenje moramo kategorično zavrniti. V tem slučaju se ni šlo za narodno vprašanje, ampak za usodo dijakov, ki so se uprli šolski disciplini. V polemiko se z »Edinostjo« radi te zadeve ne bomo spuščali, ker se je sama izpame-tovala in popolnoma reterirala, kakor kaže njen poziv, naj se štrajkujoči dijaki takoj in brezpogojno vrnejo v šolo.
— Zanimiva razstava. Prihodnje leto se priredi v Petrogradu ve-lezanimiva razstava, namreč prva mejna-rodna razstava zgodovinskih in sodobnih kostumov in kar je ž njimi v zvezi. Pokroviteljstvo razsteve je prevzela velika kneginja Ksenija Aleksandrovna. Razstava bo prirejena v znamenitih dvoranah Tav-ričevega dvorca. Določeno je, da se otvori razstava 1. novembra 1902. ). in da bo odprta do 1. aprila 1903 L Organizacijo razstave vodi poseben odbor, kateremu stoji na čelu prva dvorna dama kneginja M. S. Ščerbatov. Predsednik avstro-ogr-skega odseka je ruski generalni konzul na Dunaju, Aleksij Nikolajevič Kudrjavcev
(Dunaj III., Reisnerstrasse It 47), kjer je dobiti vsa pojasnila, kar jih kdo želi. Razstava bo imela dva oddelka, zgodovinski in sodobni, a pozvani bo vsi slovanski
narodi, da se je udeleže, tudi Slovenci, na katere se v oklicu posebej apelira. Dozdeva se, da bi bila pač naša dolžnost, se dostojno odzvati povabilu in se .razstave udeležiti. Zategadelj opozarjamo poklicane kroge na to razstavo in upamo, da bomo kmalu v položaju naznaniti, da se je sestavil komite, ki poskrbi, da bodo tudi Slovenci zastopani na tej razstavi. Končno naj še omenimo, da je treba udeležbo oglasiti do 1. maja 1902 ruskemu generalnemu konzulu na Dunaju.
— Zopet obsodba na smrt. Porotno sodišče v Mariboru je predvčerajšnjim zopet izreklo smrtno obsodbo. Tožena je bila 361etna omožena Marija Vertič iz Podbreža pri Mariboru, ker je utopila svojega tri tedne starega otroka. Mož obsojenke je v biaznici. Marija Vertič ima dvoje zakonskih otrok, za katere pa njej ni treba skrbeti. Meseca avgusta je povila nezakonskega otroka in sicer v hiši neke sorodnice. Ta je obsojenki pri govarjala, naj ostane z otrokom pri njej, toda Marija Vertič je silila v Ptuj, da bi šla tam v službo. Mikalo jo je lahkomiselno življenje, kateremu je od nekdaj udana. -Res se je necega dne odpravila v mesto. Na potu je otroku zavezala usta, privezala nanj kamen in ga vrgla v vodo, kjer je utonil.
— Razpor mej Nemci v Ptuju.
Urednik »Pettauer Zeitung« in »Štajerca« g. Kalchberg je prišel v navskrižje z županom Ornigom in njegovimi pristaši ter začne s 1. decembrom izdajati svoj -poseben list »Deutsches Wochenblatt« für Untersteiermark.
— Dvakrat padla iz drugega nadstropja. Pred časom je padla iz drugega nadstropja v ulici Vacano v Gorici 4 letna hčerka nekega uslužbenca pri Steinerju. Zgodilo se ji ni nič. V ponedeljek pa je zopet padla na tla iz drugega nadstropja in zopet tako srečno, da se ji ni pripetilo nič posebnega. Ima pač posebno srečo!
— Stara mati — oojilka svojega vnuka. V «Naši Slogi« čitamo o nastopnem nenavadnem slučaju: V neki župniji na Koperščini se v neki slovenski rodbini dogaja cesto, da mora stara mati podojiti svojega malega vnučka. Mati otroka mora cesto v Trst po svojih opravkih, kamor prihajajo dan na dan ženske z mlekom. Od tu se vračajo še le popoldne, včasih še le proti večeru. Ob nena-vzočnosti matere otrokove prevzemlje njena mati skrb za dete, a ta poslednja ima tudi malo dete. Tako doji stara mati istodobno sinčka in vnuka, kar je vsekako redek slučaj, ker niste več posebno mladi ni ena ni druga mati.
— Porotne obravnave. Prihodnji ponedeljek prične se pri tukajšnjem deželnem sodišču zadnje letošnje porotno zasedanje. V razpravo pride dvanajst kazenskih slučajev in sicer dne 2. decembra: ključavničarska vajenca Josip Anžič in Avgust Jarc iz Ljubljane zaradi hudodelstva tatvine in šivilja Marija Hinterschweiger iz Ljubljane zaradi hudodelstva goljufije; dne 3. decembra: tovarniški delavec Henrik Soklič iz Grobelj zaradi hudodelstva uboja in bajtarica Jera Juvančič iz Podrečja zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe; dne 4. decembra: bivši užitninski paznik Jos. Zaje iz Črnomlja zaradi hudodelstva po-neverjenja; dne 5. decembra: strojarski pomočnik Karol Kunst iz Tržiča zaradi hudodelstva posilstva in tovarniški delavec Peter Ahačič iz Krope zaradi hudodelstva zažiga; dne 6. decembra: pastir Fran Mahne iz Dolenjevasi zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe in urednika »Slovenca« gg. dr. Evgen Lampe in Ivan Rakovec zaradi pregreška razžaljenja časti.
— Škofovi konji. Danes okoli pol 12. ure so se na Poljanski cesti splašili škofovi konji in dirjali s kočijo, v kateri se je vozil sam knezoškof, po Poljanski cesti. Na mitnici je skočil knezoškof iz voza. Hlapec, ki ni mogel konj obdržati in je skočil s kozla, se je nekoliko poškodoval. Konja sta s kočijo dirjala naprej po Hradeckega vasi in Dolenjski cesti, kjer so ju ujeli in ustavili.
— Električni voz je danes zjutraj na Karlovski cesti podrl na tla Heleno Perko is Kala, občina Primska vas in prišla bi bila pod voz, da ni voznik Frano Plan-kar voza takoj ustavil. Ženica je imela glavo zavito v debelo ruto in ni slišala zvonjenja ter je šla naravnost pred voz. Poškodovana ni bila.
— Tatvina. Urarskemu pomočniku Petru Gorniku je bilo včeraj zvečer iz sobe ukradenega 70 kron denarja. Tudi mu je tat odnesel daljnogled, vreden 34 kron, dve srebrni uri in dežnik. Poštnemu slugi Ferdinandu Pircu, ki ravnotam stanuje, pa je tat odnesel črevlje in dežnik.
— Pobalinstvo. Neznan zlikovec je včeraj zvečer na Resljevi cesti vrgel v okno hiše št. 15 kamen, kateri je priletel v sobo in zadel natakarico Terezijo Žnideršičevo.
* Trpinčenje vojakov. Iz Budimpešte se poroča, da se je v Velikem Varadinu razkrilo, na kako nečuven način se časih vojaštvo trpinči. Umrl je tam neki honved-vojak z imenom Florian, ker ga je četovodja s kopitom puške udaril po glavi tako, da mu je prebil čre-pinjo. Poročilo pravi: Preiskava je pokazala, da je ta način kaznovanja v tem polku splošno v navadi. To je nezaslišano! Več podčastnikov je sedaj zaprtih zaradi tacega trpinčenja.
' Misijonarji kot roparji. Francoski listi so ta teden prinesli senzacijo-nelno poročilo o roparstvih, ki so jih izvršili katoliški misijonarji na Kitajskem. Sklicevali so se pri tem na uradno po ročilo, ki ga je poslal general Voyrou francoskemu ministru mornarice Lanes-sanu. General Voyrou je poročal ministru, da je 17. avgusta prišla dolga vrsta misijonarjev s škofom Favierom na čelu in v spremstvu kacih 400 krščenih Kitajcev in nekaj francoskih vojakov pred palačo Princa Li v Pekinu in so to palačo popolnoma izropali. Naložili so suhega zlata in srebra v vrednosti kacih 400.000 frankov, vojaki pa so dobili za njih pomoč pri tem roparstvu nakazila vsak na 2000 frankov, katero nagrado jim izplačajo redovnice Sv. Vincenca de Pavla. Ko so drugi vojaki to izvedeli, so posnemali vzgled misijonarjev in začeli ropati, kolikor so mogli, čemur je general Voyrou le z veliko težavo naredil konec. — Zaradi tega poročila listov so nekateri poslanci dne 25. t. m. interpelirali in je vlada v zbornici priznala, da je general Voyrou res poslal tako poročilo. Ti čudni misijonarski poštenjaki se seveda na razne načine opravičujejo, toda uradno poročilo poštenega generala je gotovo bolj verodostojno, kakor zavijanje razkrinkanih roparskih ptic.
* Preveč duhovit. Urar Artur Douillet je pred nekaj dnevi v Parizu šel pozno ponoči domov in pel na ves glas. Dva redarja sta prihitela in mu ukazala mirovati. Ob jednem sta zapazila, da ima mož ves krvav zveženj pod pazduho, ter sta ga vprašala, kaj da nese. »Glavo vajinega tovariša« je odgovoril urar, odvezal zveženj in pokazal redarjema — telečjo glavo. Redarja sta ga seveda aretirala. Prišedši pred komisarja se je Douillet začel opravičevati, da se je zgodilo nespo-razumljenje. »To so prazne besede«, je rekel komisar. »Ne, gospod komisar«, je ugovarjal aretovanec; »zgodilo se je res nesporazumljenje; rekel sem redarjema, da nesem glavo njunega tovariša, pa nisem zapazil, da imata oslovski in ne telečji glavi.« Za toliko »duhovitosti« so moža odpeljali v zapor, kjer ga bodo te muhe menda že minile.
Velikansko poneverjenje. V največji banki v Liverpoolu na Angleškem so prišli te dni na sled velikanskemu poneverjenju. Banka je bila tekom nekaterih mesecev ogoljufana za več kakor štiri milijone kron. Izvršil je ta po-neverjenja bančni knjigovodja Gaudie s pomočjo nekaterih prijateljev. Gaudie je imel natančen vpogled v poslovanje njegove banke in je seveda tudi vedel, kdo ima pri banki kaj kredita in koliko ga ima, saj je sam vodil dotično knjigo. Po njegovih navodilih so potem njegovi sokrivci ponarejali čeke tacih oseb, ki so imeli pri banki kredit. Čeke so potem oddajali v Londonu pri raznih drugih bankah. Kadar so te poslale čeke banki v Liverpool, jih je ta plačala, a Gaudie ni
tega vpisal v knjige, nego je čeke uničil. Njegovo sleparjenje se je slučajno razkrilo. Gaudie je brez klobuka zbežal iz banke. Doma je imel sicer vse pripravljeno, da se za slučaj, ko bo treba bežati, mas-kira, ali razkritje njegovih sleparij ga je zmešalo tako, da je po prodajalnah kupoval oblačil, v katerih je pobegnil. Sodi se, da se je usmrtil. Sploh se je policiji posrečilo, vzeti le jednega samega sokrivca, drugi je skočil v morje, tretji pa so izginili brez sledu, tako da se domneva, da so se vsi usmrtili.
* Državna loterija je upravičena staviti gotovino kakor dobitke. Srečkanje se vrši dne že 12. decembra t. I. Kakor nam kaže pogled v načrt srečk, je ta denarna loterija, ki je prirejena po cesarje vem naročilu, sedaj čisto izvanredno bogata, ker obsega nič manj kakor 16404 znatnih denarnih dobitkov v skupnem znesku blizo pol milijona, med temi glavni dobitki v znesku 200.000 K, 20.000 K in 10.000 K. Dobitek 20.000 K je nanovo vložilo c. kr. loterijsko ravnateljstvo v srečkalni načrt na vsestransko izraženo željo in s tem nudi sedanja državna loterija, kakor tudi s pomnoženjem višjih dobitkov, jako ugodne nade  na dobitek.
Književnost.
— Repertorium za J. \V. Frei-herrn von Valvasors »Die Ehre des Herzogthums Krain« (1689). Ta repertorij, katerega je izdal profesor Gratzy, dosedanji urednik nemških publikacij muzejskega društva, izšel je mesto zadnjih treh običajnih mesečnih zvezkov. Obsega imenik imen, krajev in stvarij, ne ločeno, ampak vse skupaj v alfabetičnem redu. Uredovatelj upošteval je pri tem samo ono, kar se nanaša na Kranjsko, vse drugo je izpustil, ravno tako one podatke, katere je Valvazor dobil iz drugih virov. Vendar pa je zaznamoval nekatere kulturno historične opazke, ki se tičejo tudi druorih dežel. V repertoriju porabil je prof. Gratzy nemško abecedo; spremenil je povsod č v tseh, š v sch itd., izgovarjajo se, da neslovenskim čitateljem olajša uporabo knjige. Tudi opazimo, da je pristavljeno pri nemških krajevnih imenih slovensko ime in pri slovenskih imenih nemško, da se tujci navadijo obeh terminov. Repertorij bo vsem jako dobro došel, dosedaj moral je človek dostikrat dolgo časa iskati, da je našel dotično mesto, ker Valvasor ni napravil nobenega pregleda ali imenika svojemu delu. Na koncu repertorija dodal je Gr. še po znanem Kaspretovem spisu kratek pregled vseh knjig imenovanega Valvazorjevega dela. Cel repertorij priča o veliki marljivosti ureditelja. To hvalo pa ne zasluži toliko prof. Gr., kakor prof. Kaspret. Vsak se mora čuditi, komur so razmere o postanku tega repertorija malo znane, da G. imena prof. Kasp. v predgovoru niti omenil ni. Prof. Kaspret je sestavljal z nekolikimi prijatelji dolgo Časa gradivo za jednak repertorij, katerega je odkupilo muzejsko društvo od njega za drag denar. Bil bi le navaden znak uljudnosti, ako bi G. povedal občinstvu, da je Kaspret gradivo zbral in da je on to razvrstil in deloma popolnih K.
— Planinski Vestnik" št. 10. ima tole vsebino: Razor. Spisala dr. Karel Chodounsk^ ml. in prof. Anton Dvorak Iz češčine poslovenil dr. VI. Foerster. — Iz mojega nahrbtnika. Spisal I. M. (Dalje). 6. Na Ortler. — Izlet na Mrzlico (1119 m). Spisal Fr. Orožen. — Društvene vesti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 30. novembra. V imenu kluba čeških poslancev in gotovo tudi češkega naroda želim najboljši uspeh Vašemu podjetju za kulturni procvit pobrati m skega naroda slovenskega. Obenem zagotavljam poslance slovenskega naroda, da jim bodo zastopniki češkega naroda v vseh borbah za narodno in kulturno enakopravnost stali vedno zvesto in solidarno na strani. Dr. Friderik Paca k, predsednik češkega kluba.
Radeče 30 novembra. Da bi se našim sinovom kmalo odprla domača univerza! Jutrajšnjemu shodu želijo najlepši vspeh
Napredne Radečanke.
Dunaj 30. novembra. Danes se je odpeljalo sedem jugoslovanskih poslancev v Prago k jutrišnjemu manifesta-cijskemu shodu za vseučilišče v Ljubljani. Napredni klub zastopa poslanec Gabršček. Vsi ti poslanci bodo gostje dr. Herold a.
Dunaj 30. novembra. Poročila nemških listov glede nujnega predloga zastran vseučilišča v Ljubljani so ne-osnovana. Nemci se ustavljajo zahtevi, da bi se predlog odkazal učnemu odseku; ako se Nemci ne udajo, se nujnost na noben način ne umakne in pride torej do razprave v zbornici
Dunaj 30. novembra. Danes ob dveh popoldne se je sešel ministrski svet na običajno sejo. Cuje se, da bo vlada parlamentu zopet zagrozila z razpustom. V ponedeljek hoče namreč vlada predložiti trimesečni budgetni provizorij, in zagroziti, da razpusti zbornico, ako se provizorij ne odkaže brez razprave proračunskemu odseku. Poslanci so ogorčeni radi tega terorizma uradniškega ministrstva, ki z grožnjami utesnjuje zajamčene pravice zbornice.
Dunaj 30. novembra. V včerajšnjem kronskem svetu se je sklepalo o zvišanju števila rekrutov, ki se vsako leto uvrste v armado.
Praga 30 novembra. Jutri je vsakoletno glavno zborovanje češke akademije znanosti. Cuje se, da se pri ti priliki uprizori velika manifestacija za vseučilišče v Ljubljani.
Lvov 30. novembra Po neki slovesnosti se je zbralo 200 vseučiliščni-kov pred nemškim konzulatom, kjer so hrupno demonstrirali. Policija jih je razgnala. Dve uri pozneje je 300 vse-učiliščnikov uprizorilo še večjo proti-prusko demonstracijo.
London 30. novembra. Minister Ritchie je imel govor o južnoafriški vojni, v katerem je povedal, da bi Angleška rada začela mirovna pogajanja, če bi kak burski general to predlagal.
Bratje Sokoli!
Naše geslo za jutri 1. grudna 1901  ob  pol 11. uri dop. bodi
■K 5 J Vsi v, Mestni dom'!
• --^^      Naša zahteva pa :
Slovensko vseučilišče!
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 33. Dr. pr. 1142.
V nedeljo, I. decembra 1901.
Popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah.
aaF~" Znižane cene. ^W
Earrtrk ob y,8. url.
Na Čast udeležencem meščanskega shoda za vseučilišče v Ljubljani.
Alessandro Stradetla.
Romantična opera v 3 dejanjih. Spisal W. Friedrich, uglasbil J. pl. Flotow   Kapelnik Bogumil Tomas.
Režiser Josip Nolli. Štev. 34. —~™_ Dr. pr. 1143.
Začetek, ob l\H. url. (•i o a tuje gospa Irma Polakov» iz Zagreba.
Od stopnje do stopnje.
Ljudska igra s petjem v Štirih dejanjih in Šestih slikah. Poleg češke prireditve J J. Stankovskega Kapelnik B. Tomas. Režiser Anton Veroväek.
3'».      v >« udpr« eb 7. m. — Itubi ob 1 ,v ari. — Kun ob 10. iri.
Pri pridstivl sideluje orkester si. c. In kr. peli. polka Leopold II. Jt. V.
Prihodnja predstava bode v torek, 3. decembra. Gluma. „Kontrolor spalnih vagonov'.
^leteoroiogično poročilo.
VUin* :iad mori j m SOt'S m. äiodnjt «Atel Uftk TSS'0 nun
Stanje Čas opa- baro-zovanja i metra
|V iti m.
29 9. zvečer j 738 7 — 11 si. szahod jasno ig
30 ,7. zjutraj    38 3 — 7 2 si. sever i megla  IJ '.2. popol.   737 8      0 4 sr. j vzhod jasno ^
Srednja včerajšnja temperatura —28°, normale: 0 7°
Ounaja&a oorza
dne 30. novembra 190U. ikapni državni dolg v notah 98 90
ikapni državni dolg v srebru  ,   .   . 98'85 avstrijska zlata renta .... 11890
avstrijska kronska renta 4°/3 95 60
3gr*ka zlata renta 4°,, .   , 11H 55
.»graka kronska renta 4*'0        ... 9375
ivetro-ograke bančna deimce - 1605 — 'ireditne deluice   . 64^ 50
L»otidon vista    . .....   239 30
3Gxu&ki državm bankovci as 100 mark .   117'15
50 mark .   . .    23 44
10 frankov 1906 it&iijansk) banäovci 93 00
0 tr cekini . 11 31
Na zdar!
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dyspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd. dalje
katarz xr sapniku^
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
i ------- oorjBWB«
-—-       aikaiisna kisEista
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobi-tim uspehom. (25—5)
Dp. Iv. Tavčar,
t. č. starosta.
Dr. Jos. Kušar,
t. č. podstarosta.
Darila.
Upravništvu nagega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila In Metoda. Nepoznana rodoljubkinja v Ljubljani zbirko mark v znesku 7 K 74 vin. — Živela !
Z« Prešernov spomenik. Spoštovana rodbina Ogorrdec v Ljubljani 15 K mesto venca na krsto prijatelja Ferdo Kronika. — Živela !
Za vseučiliško akcijo : Go3pod Andrej Mauer v Zagorji ob Savi 18 K, darovali Zagoraki narodnjaki o priliki odhodnice gosp. S. Rajnerja, urad. juž. žel. Živeli!
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žgmije in sol", ki je takisto bolesti utesujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6  (2 - Iti)
— O I* o 4M i* jamo na današnji inserat urarske tovarne Ivana Konrada v Mostu (Brüx) na Češkem ter priporočamo njene izdelke, kojih dobroto izpričujejo razne zlate in srebrne ko lajne kakor tudi podeljenje ces. orla. Tvrd ka je v tu-in inozemstvu na dobrem glasu ter razpošilja samo pristne puncirane zlate in srebrne ure, za katerih pristnost pismeno jamči, kakor tudi za dober tek ure. Na zahtevanje se dopošlje ilustro-van cenik.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 28. novembra: Franja Vidic, delavka 51 let, Hrenove ulice 5t. 8, pljučnica. — Ana To-minc, brzojavkinja, 43 let sv. Petra cesta St. 27, otrpnjenje srca. — Alojzij Zupančič, uradnikov sin, 4'/, mes., Karlovska cesta št. 16, vnetje sap-nih vej.
Dne 29. novembra: Marijana Slane, uradnega sluge žena, 37 let, Cesarjeva Jožefa trg št. 1, vnetje trebušne mrene.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in i Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
Potrtim ^rcem javljam v svojem in svoje hčerke imenu vsem sorodnikom, prijateljem m znancem pretužno vest, da je moja ljubljena soproga, gospa
JEpitepsija.
(W1-38)
Ana Karba roj. Janžar
danes zjutraj ob l\2. uri po mučni bolezni izdihnila svojo blagi dušo
Pogreb bode v nedeljo 1. decembra t. 1. na Št. Peterskem pokopališča.
V Gradcu, dne 28. nov. 1901.
(2633)
Rihard Karba,
soprog.
Pretužnim srcem naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi iskreno ljubljeno in nepozabljeno soprogo, oziroma mater, gospo
Marjeto Slane
danes 29. novembra 1901 ob V.l. uri popoldne, previdena s sv. zakramenti v starosti 38 let. v boljše živlienje.
Pogreb drage ranje pojde v nedeljo 1 decembra 1901 iz mrtvašnice pri sv. Krištofu.
Sv maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani.
Prerano umrlo priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. (2639;
V Ljubljani, dne 30. nov. 1901.
Jože Slane,
c. kr. uradni sluga.
Ladislav,
Kdor trpi na pa davi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva ee brezplačno in poštnine prosto v Sehwanen-Apolheke, Frankfurt m. TI.
Ck. fcr. igjggj jfe jrjgg irtiznlci.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta.
Odhod ii Ljubljana joi. kol. Proga 6«« Trhli, Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Iaomost, Monakovo, Ljubno , čez Selzthal v Ausaee Solnograd, ces Klein-Reifling v Steyr, v Line na Ouaaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 nt zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Kränzendes te, Ljubno. Dunaj, ces Selzthal v Solnograd, Inomost., fiez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franze.nsfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, fiez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteia, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Geu.-vo, Pariz, čea Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zTefier osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. .Trst-Monakovo direktni vozovi 1 in II. razreda.) — Proga v Novo desto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. ari 55 m zvečer. Prihod v LJubljano juž. koL Proga iz Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob IX, uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzua, Prage, .direktni vozovi I. in II. razre-ia , Bndejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Carina, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Leud-Oasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja Ljahna. Selz t hal;*, Beljaka, Celovca, Monakovega, Iuotnosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri öl m zvečer osobni vlak z Dunaja, LjubDa, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega meita in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob z. uri 32 m popoludne in ob 8. ari 35 m zvečer. — Odhcd ic Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari zb m zjutraj, ob Z. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 uri 5 m le ob nedeljah i a praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob uedeljub iu praznikih in samo v oktoura. — Prihod v Ljufaijuro drž. koi. iz Kamnika. Mesar i vlaki: Ob b. uri 4^ as zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob b. nri 10 m vter in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le «>b nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393)
(1912-26)
Veliki krah!
Vew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso övojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete lo proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom.  amer. pat. srebrna   zajemal niča xa juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria  čašic za podklado;
2 kom. etektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najtin. sipalnice za sladkor.
-t'* komadov skupaj samo tsl«l. G*ftO.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Ameri-Čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
ndLkaksnl Ml«^paa«-lj 1.
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to Uiufiio Karniluro, ki je posebno prikladna kot prekraHno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarni vo.
Dobiva 86 edino le v (2116—44)
A. UIKSCUBERG-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji iL, Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek, za njo lO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartosch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št Pavel pri Preboldu. Dr. Kanilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Postranski zaslužek
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljab-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domaee zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „■.»»»♦' Gradec, post« restante. (766—34)
Več "^ggfeGS
dacarjev
vzprejme
zadruga užitninskega  odkupa v Radovljici.
Ponudbe do 15. decembra t. I. na gorenjo zadrugo. (2640-1)
Kopelnica
v hotelu ,pri slonuc
se otvori zopet I. decembra.
Da se ustreže željam p. n. občinstva, bo parna kopel vsak dan od 8. zjutraj do 5 popold , izvzemši v torek in petek, gospodom na razpolago. Za gospode od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, za dame od 1. ure do 5. ure popoldne. — Kopeli v banjah vsak dan od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. (2636)
jCihče
naj ne zamudi oglasiti se za prevzetje agenture neke najstarejše menjalnice za prodajo postavno dovoljenih državnih in posojilnih srečk proti plačilu na obroke. proi i/ij«. predplačilo, ozir. mIuIiih plača. Ponudbe pod -V Z 8497" na HaasenMteln »V Voclrr, UunaJ. (2634-1)
Mlad iroomi poičim
dobro izvežban v špecerijski in železninski stroki želi svoje dosedanje mesto prt'-meniti v kakem mestu ali v večjem kraju na deželi.
Ponudbe pod:  ,,A. G. H. 20" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2606—Hi
Drsalke
v veliki izberi priporoča
Andr. Druškoviča nasled. Valentin Golob
trgovina z železnino
IVI es trat trg ste it. lO.
Zarjavele drsalke sprejema v svitlo ponikljanje. (2638—d
Prlxnano naravna,
istrska vina
pošiljata po nizki ceni (2010—23)
Bebec & Zalaznik, Pulj.
Jos. Leuz
trgovina z deželnimi pridelki na debelo.
Ileseljeva c3«3.«?»t*L s^t. 1.
Kupujem po najvišjih cenah
suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, divji kostanj, dobro seno za konje, češmin in sveže smrekove storže. (2514—3)
V poslopju meščanske bolnice.
Vwiop m Hadnega trga. Pojtararjev trg.
Umetniška razstava I. vrste. Najcenejše potovanje po celem svetu. Ta teden od I. decembra do 7. decembra 1.1.
Udobno potovanje po interesantni
i
Mos$k vi»
Vclezaiilml vo.
Otvorjeno vsak dan, tudi ob nedeljah In  praznikih,  od  O. ure  #.JutritJ do
V. ure zvečer. (2624) Vstopnina za odrasle 40 h, za otroke, dijake in vojake do narednika *o h.
S*2Y
TJ*rs.dLn.o <a.o-srolJe:n.a.
(2628)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
ifcie ssufno i
»amostaino K"OMpndlnJo (kuharico) zatakoj nastopiti, foolji© hleilno za zunaj 10—12 gld. plače, prodajalko četudi začetnico na deželo, Kletarja ali natakarja nekaj kavcije, točenje pijače na račun) itd. itd.   Natančneje v pisarni.
Kioroški
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (573-49)
Zastopstvo za Kranjsko in Primorsko:
M^m-aÄ» Ro|nlk IJ ubij mi a, Pred škofijo m t. «*.
Pri žlezah, ikro äVluäli. angleški bolezni, kožnih Izpuščajih, protlnu, revmalizmu, pri bolcznlli v Tratu In na pljueih, Mtareni kaslju, za slabotne malokrvne otroke priporočam svoj povsod znani in priljubljeni in od zdravnikov veliko priporočani ,2106-6)
Lalmsen-ov jedoželeznati
je tir sni t-rsuna.
(salo lz kltovlh Jeter),
Ta Jako dobri in vspešno vplivajoči jetrni tran presega po svoji zdravilni moči vse slične izdelke in novelša zdravila. Okus jako fin in mil, zato ga jemljo radi veliki in mali brez gabenja ter ga lahko prenašajo. Zadnje leto se je porabilo kakih 80.000 steklenic, kar najbolje izpričuje njegovo dobroto in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval Cena 3 in 6 K, zadnja količina se priporoča za daljšo uporabo. Ozira naj se pri nakupu na tvrdko tovarnarja apotekarja Lahusen-a v Bremah. V Ijjubljanl se dobiva v lekarni pri „Mariji pomagaj, na Resljevi cesti št. 1, pri „Orlovl lekarni*, na Jurčičevem trgu št 2, v lekarni pri „Angelju", Dunajska cesta St. 4, lekarna pri ,,zlatem jelenu", na Marijinem trgu in lekarna pri „Jednorogu*' na Mestnem trgu.
Zastopniki
3 S
ki iščejo realnega, stalnega posla, bo enga-žoval znamenit bančni zavod sa prodajanje državnih papirjev v avatro-ogrski državi postavno dovoljenih, kakor tudi srečk za visoko provizijo in mesečno plačo. — Ponudbe na JI. Rotier, Budimpešta, Leopoldring 6.
maj boljša uporaba
Kar na)«č in najfinejšega
surovega * * * masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
v* milijona tacih strojev v rabil
Uravnnjejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč.
♦ ■    Nači-ti   proračuni.   * ♦
(470)    Akcijska družba 0»)
Alf a-Se para tor
Dunaj. XVI. Ganglbauergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brezp lačno.
f epo predivo
kakor tudi
vse druge deželne pridelke
ter
vsako množino suhih gob
knpnfe msaf «*s~asdfc|«->
Jtaton 3(olenc
trgovec v Celji na Štajerskem.
PF Kdor ima kaj blaga, naj naznani ceno m kakovost. (2182—16)
Dr. Friderika Lengrlel-a
Brezov balzam.
2e sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo so že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale
fube in kozäve pike ter mu daje mladostno arvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (112—22)
Dr. Friderika ILengiel-a
BENZOEDIIM)
NajmilejSe in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se V LJubljani v Ub. pl. Trnköczy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
ilUss-Staufer-jev klej
Pi w tobolelh In steklenicah večkrat odlikovan a zlatimi in srebrnimi svetinjami, a katerim se lahko zlepijo zlomljene stvari, ima na prodaj Frau» Möllmann v IJublJaml. (611-20)
Posestvo
na Koroškem se takoj proda radi rodbinskih razmer. — Potrebna glavnica 70.000 kron. 2597-2 Letni čisti dohodek 8—IO.OOO K.
Vpraša se Celovec, poste re-stante pod „Glücklich IOOO".
Citaj in strmi!
30 komadov samo I gld. 95 kr.
Ker se je ustavilo delo v eni največjih to* vam za ure v Švici, koje edini zastopnik sem bil jaz, bilo mi je zaukazano, da naj razprodam vso zalogo njenih finih ur za VHakeršno ceno. Zato vsakdo, ki si naroči tako_uro, dobi 1 dobro idočo regulirano uro z garancijo in verižico; 1 prekrasen smodkin nastavek; 1 elegantna kava-lirska kravata za gospode; 1 prstan s ponarejenim draguljem; 1 naprsna bucika s ponarejenim žlahtnim kamnom; 2 mehanična mansetna gumba ; 10 komadov finega angleškega pisalnega papirja; 10 komadov finih angleških kuvertov; 1 etui za smodke, ter 1 poraben predmet.
Ker je vse takorekoč na pol darovano, upam, da si s tem pridobim nebroj kupcev. Povrnem vsakemu takoj denar, če ne bo šla ura prav, in vsakdo bo priznal, da je to nekako darilo.
Samozaložba in razpošiljatev proti poštnemu povzetju, eventuelno tudi, če se denar naprej pošlje samo pri (2614)
dunajskem eksportu ur J. Lifczyc
Dunaj II., Untere Augartenstrasse štev. 16. C.
I 1
s
-o -sä
-s
Ane Sinkovic-Sossove dediči
si usojajo slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da obdržijo
trgovino na Mestnem trgu
ter priporočajo bogato zalogo tkanin in pletenin, perila, baržnna, pliša, svilenin, baržunastih in flanelastih bluz, najboljših modercev (chenille), rut in robcev, čipk, pasov in trakov in sploh
vseh stvari najrazličnejše vrste, ki spadajo v to stroko. (2570—2)
. Ditmar
e. in kr. dvorni dobavatelj
DUNAJ
Največja izbera
ž* predmetov za razsvetljavo
za
petrolej no, plinovo
in
električno Ivi o.
Petrolejske peči. (2i49_7)
Življenska zavarovalnica v Gotha.
Stanje zavarovanj dne 1. septembra 1901:
80112 milijonov mark. Bančni fondi 1. septembra 1901; 263 „ „
Dividenda v letu 1901: 29 do 1280 „ letne normalne premije, po starosti zavarovanja.
K pristopu vabi
Ed. Mahr.
(422-11)
J .2
»s-
(101—81)
Styria-, francoskih Peugeot-, Austria-koles.
lTelilsa zaloga
pristnih Jos. Reit-g^YRjTV      hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po lati eenl, kakor tovarna.
Pristne Švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden,
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Ustanov-IJBBO
Brata Eberl
im
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 50 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih öoplöev sa pleskarje, »11-karje ln zidarje, itedUnega mazila sa hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo  sredstvo za likanjo
sobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestn in na dežen' kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
j.^er Alojzij Erjavec /zor
čreljarski mojster v Ljubljani, Crevljarske ulice 3.
Po večletni skaSnji, kakor tudi po dovrSenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 50 Mer« i< ihrujojtj«. — fuijia laroiilom naj te pridane nor«.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
na Glincah št. 99
fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo strugrarskth del lastnega Izdelka«
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 50
MODERCE natančno po životni meri
sa vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi 9   8§>   @   ®   @   priporoča   @   <§}   j§)   <§} @
UEMRI1/ 1/EKinA v Ljubljani, Glavni trg
nCIlnllV IKlUUH  @ m štev. 17. m ©so
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a m a m a klobuke za dame. tkana In kratka roba na dabelo In drobno, a a a a a
Za
! Miklavža!
priporoča
pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trgr st. 21
LaffinejKe^
Mve^» in vo 50
pekarsko in i - pecivo.
U*aaiiaiia<aiiaAiaiijg
♦
*
:
a
a a
a l
MTY
Lepo posestvo
ki se dobro rentuje, na Spod. Štajerskem
2 uri od Maribora, 120 oral njiv in travnikov, na ravnem ležeče, arondirano, v dobrem stanu, se zaradi bolehnosti pod zelo ugodnimi pogoji proda.
Pismena vprašanja je  pošiljati naravnost na lastnika: (2619-1)
A. Gorgias
Gut Schneewaiss bei Pettau.
J9ä
m
lan(. uunka: Sidro.
LINIMENT CAPS. COMP.
iz Rlchterjeve lekarur v P«fl
priznano Izborno, bolečin« tolažeča mazilo; po 80 h.. K 1*40 in K 2"— se dobiva v V3eh lekarnah. Pri nakupa tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sldro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (-622—1) Kleti te rje v a lekarna pri zlatem levu
v Pragi, I. Elizabete ce.ota B.
Glasovir
Kutscherovega sestava, kratek, dobro ohranjen, se proda po ceni.
Vpraša se v zdraviliški hiši v Toplicah aa Kranjskem. taaio—2)
1       1 t. ... t... i .....
P Tovarna pečij"!
I in raznih prstenih izdelkov I
I Alojzij Večal ;
X v Ljubljani, Trnovo, Opekarska f I    cesta, Veliki Stradon št. 9 |
priporoča  vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših predanih ter barvanlh prstenih
ln najtr peanejšlh
Milnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, behh, rumenih i. t. d., po
nafnlžjlh eenah. Ceniki brezplačno in pošt-(1260)   nine prosto. (26)
100
do 300 goldinarje1 v na HUMii
lahko ■aahliiin oaobe vaaceaa stana v v»«h krajih aotovo in polteno brez kapitala in rizike a prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na Ludwig Österreicher, VIII
issa S, Budapest
Deutsch«
(ü394-B)
GRAND PRIX
PAFVS
CHOCOLAiN
Suchard
CACAO
LE COUTER C EST
L'/^DOpTER
Trgovski pomočnik
soliden in dobro izvežban špecerijst se vsprejme s 15. decembrom t. 1. v večji trgovini z mešanim blagom.
Ponudbe pod: „L. Mt  D." poste restanie, Postojna. (2669-4)
in sladko otavo, ved 100 met. centov, kakor tudi več 1000 sadnih dreves
j#i   proda   r^o- (2625 -1) T. Qrah, Ponikva ob juž. žel. (Štajersko.)
Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutbei
5. dec.   Amsterdam   9-0O dopoldne. 12. dec.   Statendam     200 popoldne. 19. dec.   Rijndam       6*30 dopoldne. 26. dec.   Potsdam       1 30 popoldne.
Parniki na 2 vijaka 12.500 ton. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (2211-8) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 iz prista-drugi kajiti od 228 K     „    J nišča HI. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratrlng 10 ;
za HI. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
L J
Primerno
zaMkkvz«, božičaa i& novoletna darila!
Šolske potrebščine, papirnate izdelke in tiskovine, kakor: razglednice, papir za dopisovanje, knjige s slikami, spise za mladino, albume za razglednice, poezije in poštne znamke, molitvenike in zapisnike, kopirne in poslovne knjige, koledarje in podložke, dalje vizitnice in pismene glave, kuverte, račune, etikete, poročna naznanila itd. itd.
izarotavlja urno in eeno
(2617—1)
akcidenčna tiskarna in trgovina s papi
JCarot Till
v Ljubljani, na Kongresnem trgu.
R Ir-
E
Zaupno brzojavno poročilo!
Presenetljiv dogodek: P. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi se naznanja, da se vsled dogovora od 30. oktobra 1901 od I. novembra t. I. naprej pri
Ivan MikLaiio-u v Ljubljani
igte,  samo na Starem trgu štev. 13, „Pri zvezdi"
popolnoma prodaja: konfekcijsko, manufak urno, pleteno in perilno blago; potem odeje, ogrinjalke, berolinske rute vsake vrste. Mnogobrojna izber: zimskih ženskih površnih jopic in bluz,
in še velika izber zimskega in letnega blaga, katero ni vse tu navedeno in kar se sploh še v prodajalni nahaja, po neizmerno nizki ceni.
Ker take ugodne prilike za nakup blaga dosedaj še nikdar ni bilo, se slavno p. n. občinstvo uljudno vabi, da se nemudoma potrudi poslužiti se te najugodnejše prilike, katera se ravno sedaj nudi.
Zagotavljam p. n. občinstvo, da se pri meni dobro in trpežno blago mnogo ceneje prodaja, kakor v vsaki drugi razprodaji. Dokaz temu je na vsakem komadu v izložbi na listkih razviden.
Za mnogobrojen obisk in naklonjenost še za nadalje prosi
(2575 - 2)
samo na Starem trgu štev. 13, „Pri zvezdi'
rf0 00 0 0 0 00 0 0 0 0 0 0 0 0 00 0 0 0 0 000 000 W 00 *\
Važno! Važno! oospodinjep trgovce, živinorejce-
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, iotosraflenr aparate in po-trenšeine. kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Vel'ka zaloga najfinajšega roma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 49
Oblastv. konces. oddaja strupov.
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno I. L d. Vnanja naročila izvrstnVu se točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, Selenburgove ulica št. 3
F*. We Zajec 49
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih ««learsltlh žepnih ln stenskih ur. Nikelnasta remontoar ura. ... od g!d. !•»©. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ 4*—. Trgovina vseh optlenlh predmetov i očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila m livrtajejo natančno in ■ Jamstvom.
K sezoni
K sezoni
s
:* O
• I
mm «
£ N
o» Si
3 O
X. O < 3
O i-
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
P€T trocevne puške "Sj
katere izdelujem v svoji deiavnici, in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naroči.a ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, s lidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (1598 — 19)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
•Ji •
"3 * dt * m p
m « m trn
S* S«
> s
S'"s
H
4a&
fotografi c n e  razglednic«   in albumi ter   pisarniške potrebščine.
Prikladna darila
za Miklavža in Božične praznike
priporoča najbolje
trgovina z galanterijskim blagom in igračami
'. SCHMITT
* Pred škofijo št. 2 i«
svojo največjo zalogo, ki je stalno razstavljena
v I. nadstropju. (2586-2)
Pristne   Sentpetcpbur^ke   in umeri-cansbe galose.
i-
f g. i J
4 S »S
S9
9
Mi
p*
« 9 9
".-■Srn
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
H Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zaloge
gotovih obiek za gospode in dečke, 4g
jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezp'acno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam po nizki ceni.
J. S. Benedikt
49
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
29
Trgovski pomočnik
izurjen prodajalec želi službo nastopiti v špecerijski ali manufakturni trgovini v mestu.
Naslov   pove   upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2604—3)
EONCEGNO
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pn anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (1906—13)
Slavno občinstvo se uljudno opozarja na
novo trgovino
katera se bode otvorila dne 1. decembra t. I. pod tvrdko
M. Žargi
na Sv. Petra cesti štev. 4 —v Ljubljani
kjer bode v zalogi in na prodaj raznovrstno žensko in moško perilo, pletenine, kravate, nogavice, rokavice itd. po izredno
nizki ceni« (2635)
novost!
325 komadov za 1 gid. 95 kr-
Krasna ura z jako lepo verižico, to Cno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Va-likolepa Laterna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s sunili bri-ljantom, 1 krasen kolije* iz orient-bi serov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura n. double-zlatih manSetnih in sraj-čnih gumbov, 1 rt. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 razivh komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica
S. Kohane, Krakovo,
postno predalo 19,
(2562—2) Ako ne ugaja, se denar vrne.
i
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—1)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persciie
Pred škofijo 22.
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoCe obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (24—48)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se
p o v s o d i.
C. kr.   gj» priv. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, l.# Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi na] se natančno na moje Ime
St. Fernolendt. -S
PARIŠKA RAZSTAVA 1900: „GRAND PRIX"
IV»Jvišje odlikovanje! Na 7 prejšnjih razstavah odlikovano s prvimi darili.
pristno s   /TP.& podplata.
%k & © V-
A \k & .
S^i. ' Vsak dan se izdela
^ * v tovarni
4O.00O parov!
Samojedini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I.
V ljubi Jani se dobivajo pri znanih tvrdkah: .D. S. Benedikt. lernest Jcunikrr, Henrik Henda, Ivan Hordlk, Anton L>eutjreh, kuri Krrknagel, Albert SehUfTer, F. M. Schmitt, Fran Nzantner itd. (2608 —2)
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphia. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gürtel, na Dunaji
ali (1115—21)
Ant. Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
V celili vagonih po 100 meter-skili stotov s Skal nudi
Brikets
vagon blizu 22000 kom. za 140 K.
Premog v koscih
za 32 kron
na vse železniške postaje, izvzemši one na progi Spodnji Dravograd-Celje, (2099—10)
Škalski rudokop za premog
Velenje (Juž. Štajersko.)
Trgovski pomočnik
dobro izurjen v železnini in špeceriji se takoj sprejme pri tvrdki: (2613-2)
Frid. BI <» in a n ii v Radovljici.
S. Goldschmidt & sin
tovarna Milnih ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
.^V/rwi <tr. —i.»----
Prenosllna štedllnu oicnjlšea v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsatci renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—31)
•a
•s:
<
i
Ljndevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samo kresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c kr. preskuse-valnici in öd mene preskušene. — IlcBtro-(2692) vanl ceniki lartonj. (47) j
is———se—i
BI
i
1
Oznanilo trgovine!
Usojam si cenjenemu občinstvu kakor tudi slavni garnizoni uljudno naznaniti, da sem prevzela edino na svoj račun po 62 let od gospoda Mkolaja lloflniiuina v tukajšnjem mestu, tltHtnl trg št. 1* oskrbovano
nožarnico in orožarnico
kojo sem 22 let vodila in si pridobila temeljito znanost in bom tisto vodila pod imenom prejšnje tvrdke A". IInfImunim nespremenjeno dalje.
Zahvaljujoč se p. n. kupcem in odje nalcem za njih v obilni meri izkazano zaupanje prejšnjemu lastniku obrti, prosim, da tisto tudi meni izkažejo. Prizadevala si bom, vsem naročilom z mesta in z dežele s točno postrežbo, z najskrbneje izbranim blagom in z nizko ceno vstreči, ter se priporočam k obilnemu obisku. (2632—1)
LJubljana, dne 30. novembra 1901.
SHarija Kalan.
ti
te te
h I
1 i
-%$\ Založena 1847. Založena 1847. | £~
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 49
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 TmOYSkl pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni : oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
»35
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Cüflezna svetilka.
fnnderlainpe.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
stekienine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po naj nižjih cenah. 43
Lekarna #„pri orlu"
v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2
■*>■ priporoča:
Povsod znane Dunajske želodčne kapljice", 1 stekl. 20 h, 6 stekl, 1 K.
Baby-puder, priljubljen in jako cenen trosilni prašek za otroke, 1 majhna äkat-ljica 30 h. 1 večja škatljica B') h.
JVIenthol-praček za zobe, jako dober in neškodljiv, v plehastih škatljicah ä 60 h.
K temu Menthol zobna in ustna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K.
Tudi se v lekarniCnem laboratoriju izdelujejo sanesl|ivo močna, cista k eni i en a
sodovica in pokalice.
S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko.
Lastnik: 48
Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 48
ff»«> na. fMjiafc f Ilm cenah.
Itbi Stori
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji po najnižjih cenah.
121 cikle in v to stroko spadajoča popra*
_vila izvršuje dobro In eeno. 48
W/LW Vnanja naročila se točno izvrsč. 'W
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o c-«iM»iali*  l»x*eaE primere.
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških cenah.
Sukneni ostanki 48
različnih vrat za polovleo cene.
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto.
88
Singerjevi šivalni stroji
Pariz 1900: —»Grand Prix". H^—
NaSi rodbinski stroji kažejo najpopolnejše, kar je izgotovila dozdaj tehnika šivalnih strojev za rodbinsko rabo in domaČo industrijo. Naši stroji so nedosežni, kar se tiče šivalne urnosti in trpežnosti, za izdelovalne namene, kakor tudi kar se tiče vsestranosti in dobrote v izvrševanju. Specijalni stroji za različne namene in za vsako obrtnijako stroko. Brezplačni poučni tečaj v modernem umetnem vezenju.
Singer Co. delniško društvo za šivalne stroje
Sv. Petra cesta št. 6.
(2621)
jfajvečjo izbero
v kožtihovini
(2627-1)
po jako nizki ceni
_ priporoča
fi» Persche
Pred škofijo 22.     Pred škofijo 22.
ai   BI   Bf   Bf   BI WWPZPVPVPVPVPV
g»» ggft «g$
* *
i«
Mizarska zadruga se v Gorici (Solkan)
*> na Primorskem «0
naznanja  slavnemu občinstvu,  gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
(1269-13)
veliko zalogo
veliko zalogo
izptovljenega pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici
na Primorskem,
Naznanjamo, da smo prevzeli i ^le*"
dosedanjo trgovino pohištva tvrdke
Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza    <srj ^>
vecchia  stev. 1.  katero   bodemo H V m
| te'df
vodili pod jednakim imenom.       | g g
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po   naročilu v  najkrajšem času.
= Cene zmerne. =
Delo je lično ter dobro osušeno.
i
*
i I
Karol Holinsky
stavbenik in arhitekt
naznanja slavnemu občinstvu, da je otvorll
v Gradišči Iiis. stev. IS
■vofo novo
tehnično pisarno.
Priporoča se s tem p. n. občinstvu za izdelovanje načrtov in detajlov sol, cerkva, hiš, vil in drugih poslopij; za napravo podrobnih proračunov in kolavdacij. — Prevzemlje tudi stavbe v lastna režiji ali le njih nadzorstvo. (2585—3)
Za natančno, precizno in ceno delo se garantuje.
Kirbisch-eva slaščičarna
Cjttbljana, kongresni trg it. 8
priporoča
(2623-1)
svojo največjo, bogato založeno skladišče kram-pusov, Miklavžev, šaljivih predmetov (attrappov), bonbonov, košičkov  in zavitkov,  napolnjenih z najfinejšimi bonboni. JfaroCila vsake vrste se izvrže kar najskrbneje.
v  t T TTTYT
ej£l9 jes-lse
, 2, 3, in 4 strgala,
JWafizTrstn
jekleni plugi na 1
h po nO za travnike in za mah, Ul alle členkaste in diagonalne,
krožčasii ali gladki jekleni poljski valji,
sejalni stroji „Agricola",
sečni stroji
za travo, deteljo in žito,
grabi je za seno in žetev, obračala za seno,
Patentovani sušilni pristroji
za sa«lj»\ zelenjavo itd.
Stiskalnice za grozdje in sadje
kakor tudi za drage namene.
Mlini za sadje in grozdje.
Stroji za mečkanje grozdja
(Traubenrebelmaschinen).
najbolj«
Slam o reznl stol
s patentovanim vrtilnim krožnim mazilnikom, z lahkim hodom, prihrani se kakih l,- moči.
Prenomie
štedilnokotlene peči.
Parilniki za ki a j o. Najnovejše
čistilnice za žito.
Izbiralniki.
za koruzo.
1 Stiskalnice CJC
za ročno gonit.v. stoj.ca ali prevozna
Ml A ti In!    A 8   Pa,entovanim vrtilnim IVIla lili 11 V/C krožnim mazilnikom za go-nitev z roko, vitlom (geplom) ali a paro.
Mlini za debelo moko. i# Rezalnice za repo. = vitli (gepli) =
za vprego 1 — 6 vprežnih, živalij, kakor tudi vse druge gospodarske stroj« izdelujejo in dobavljajo v najnovejši konstrukciji
Ph. Mayfarth & Go.
c. in kr. izključno pat. tovarna gospodarskih strojev, železolivnic,
parnih fužin. (2282 5)
Ustanovljeno 1872.     Dunaj H/l Taborstrasse št. 71.    750 delavcev.
patentovane trtne brizgalnice za uničevanje grintovca in krvnih uši
„STPHOITI^.".
Nagrajena več kakor s 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah.
Natančne kataloge in nebrojna priznalna pisma gratis.  Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad
15 milijonov kron. nad 300.000 kron.
-m
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu
zraven rotovža
ab a wen    m \r **j wm.mm
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. amo-mj
PŽST Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno.
BbbSj
F. Cassermann
krojač za civilne In raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj oes. kr. unlf. blagajne dri. ielexnle uradnikov
LJubljana, Selenburgove ulice št. 4
se priporoča slavni imn občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpo volj noji lih cenah. Angleško, francosko in ta romsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča ea izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, ka*x>r: sablje, meco, klobuk« itd., gospodkom c. kr. justič-nim uradnikom pa sa izdelavanjo
talarjev in baretov.
49
I  Darila za vsako priliko! Frid. Hoff mann
= Tiraj: = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, is tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejšo kvalitete po nizkih cenah. iTo-rroetl ▼ Žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 49 Izvršujejo najtočnej
J
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotograficnih aparatov.
Vss v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno.
_ 49
mar+M-» aH^v»» t^i**^t*^*^*^*^e^^^e*^»^
1
Su nenih ostankov vedno veliko v zalogi.
Za jesensko in f ZiMo sezono
se priporoča trgovina s suk-nenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x *x x
Hugo Ihl
t xxxf Ljubjani x xx 49   T     t Spltalskih ulicah si.4-.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
44
999
Dragotin Kosak
*  » 1 a t a r *
48 Ljubljana, Prešernove ulice št. 5,
Velika zalogu
razne zlatnine
In prstanov.
'Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrSČ.
SAJ
Ljubljana, Židovske ulice šter. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke
Je vedno ne labere» veakerana naročile iavrsojejo se točno in po nizki ceni Vse mere se shranjujejo in zaznamennjejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati. 48
iinimiiiiii inniiimiiiii
r^tloslp Reich
4 likanje razna, barvanja is l 4 iemiina ipiralnica ► \  Ptilanskl nasip - Ozki «llci it, 4 f
d se priporoča sa vsa v to stroko spadajoča k 2 48 dela. f
Poetrsftba točne, — Cene nlike. f
Fran Detter
48
, Stavi trg M.
Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski atrojl. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatllnlce, katere se dobivajo vziic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poitnlne prosti.
Avgust Repič, sodar
LJubljana, Kollzojske ulloe itev. 16
(•v Trnovt zri.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
pa najnlajlh cenah. 48
Xupujs in prodaja tiaro vinsko posodo. §
48
Igh. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski naalp iL 8 (Relohove hlia)
priporoča svojo bogato zalogo
ötodilnih ognjlöö
nsjprlproatejilh kakor tudi najfinejših, s žolto medjo ali meaingom monti ranih zs obklada s pecnicami ali kahlami Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrsč.
Žrebanje dno 12. decembra 1901.
Glavni dobitek.
Srečke drž. dobrodelne loterije a 4 K K 200.000'—^dÄoe;
Žrebanje dne 2. )anuariJB 1802.
Ljubljanske srečke .... K 50.000'— Srečke avstrijskega redečega križa „ 70.000'—
Žrebanje dne 9. januarija 1902.
Josziv-srečke    .....  K 30.000'—
(2629) priporoča
„Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani.
Največja in najstarejša zaloga
glasovirjev.
Ü8ojam si cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici naj-uljudneje naznaniti, da sem bil radi nakupa glasovirjev in pjjanin osebno na Dunaju pri najzanesljivejših tvrdkah; blago Je do šlo.
Priporočam svojo veliko izbero glasovirjev k nakupu in izposo-jilu. Dalje se priporočam kar najbolj kakor izveden strokovnjak k ubi-ranju in k popravljanju glasovirjev.
S spoštovanjem (1954—13)
obiralec glasovirjev, zapriseženi cenitelj c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani. Postajališče cestne železnice.     Flonijanske ulice 50.     Postajališče cestne železnice.
Žaga se odda v najem.
Enostavna žaga kranjskega verskega zavoda v Stari fužini (Gorenjsko) se odda za dobo od 1. sušca 1902 do konca svečana 1905 zopet v najem.
Reflektanti na tisto žago naj oddajo svoje pisane ponudbe pri podpisanem oskrb-ništvu, kjer tudi leže na vpogled pogodbeni pogoji, do najdalje petka, 20. dec. t. I. 12. ure pred poldnevom. (2631—1)
C. kr. gozdno in domensko oskrbništvo.
Radovljica, dne 29. novembra 1901.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zaveso
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4.f|«.0|0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica nama za vložnike plačuje.
Uradne ure: razun nedelj ln praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (2693—48) Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
Zaradi prodaje trgovine uradno dovoljena
popolna rsizprooLstj
pri
Jt. J. jVHnibek
JVfaripn trg št* 1 nasproti frančiškanske cerkve
----~j>-CÄ**derÄ>-a--■—-
Od danes do 25. decembra t. I. prodajalo se bode vse
gm~ mannfaktfl&BO bla
po tovarniških cenah.
Med drugim posebno lepo odbrana zaloga sukna za gospode« velika izbira robe za obleke za gospe, barhanta, prtenine, platna za postelje, razno platno izvrstne kakovosti, velika izbira echarpes. srajc, ovratnikov in
zavratnikov.
(2466-3)
ne zamudi te tako ugodne prilike za ceni nakup blaga
32
UP
Prodaja in razposojevalnica glasovirjev in v* harmonijev.
Sv. Patra cesta 6. ILj-q.'bljgtn.SL Sv. Patra casta 6.
Največja, saloga glasbenega orodja.
Zestep dvorne tvrdke bratov Stingl na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: „Qlaohoaa Matica" «er „Fi I harmonično društvo" (M3i-8) v Ljubljani.
lisotna delalnlca za popravljanje.
Išče se mladenič.
Kot vajenec iače se inteligenten
in zdrav, okoli 15 let star mladenič, kateri bo dobival skozi 4letno učno dobo potrebno stanovanje, hrano in obleko.
Ponudbe: Henrik Bremitz, c. kr. dvorni zalagatelj glasovirjev v Trstu, Borzni trg št. 9. (2609—2)
1uprave perzijske m preproge to oprave karavanske zavese (3676-3) priporoča
J.J.]Caglas«£jubljani.
cvetlični med
iz čebelnjaka Bnbnikovr^a v l>mvljah.
z jamstvom pristnosti in čistosti, prodaja v ste-
prejel —
In l^aj dalje???
ilna „Vospernig".
klenicah po       '/t in
kilo
Edmund Kavčič
trgovina delikates, v Ljubljani, Prešer nove ulice. (12—237
G.
■ nilllllllllllllll
Matov sirup
lekarnarja Piccolija
Jutri v nedeljo, dne 1. decemb. 1.1
Voncert
% meščanske godbe.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost.
K mnogobrojnemu obisku vabi naj-uljudneje z vsem spoštovanjem
(2630) J. Vospernig.
Na  prodaj je pod ugodnimi pogoji
mlin in žaga
v Idrijskem predmestju, pri glavni cesti, z velikim prometom, mlin popolnoma novo opravljen s 6 tečaji, veliko gospodarsko poslopja, vodna moč je primerna tudi za kaka druga tovarniška podjetja.
Proda se iz  proste roke.   Rok za ponudbe do novega leta. (2607—3) Natančneja pojasnila daje lastnik:
Josip Kogov&ek v Idryi.
S "w ZL<J n I» 1 j ix m 1
J se prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,^ in je torej najbolj čist izdelek nepresežne knko-voatl ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1*10, 100 kilogr. = 100 kron. T. (1368—51)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju z K 5'30.
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In ekspertna hiša zlatnln T"- Most (Brüx) Čeiiitk.o.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3'75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnasti budilec.......... „ 1'95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč priznaJnih pisem. (2611—100)
OOf   Ilustrovani katalog *aston/ in poštnitut jtromto.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega^ društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote daleč nadkrlljnjoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila In spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstvasse 3«
(2111—10)
O
] Za sv.
Božič i
ca
CS
C!
i i najprimernejša darila
vsake vrsle pletenin in tkanin, kakor nogavice, jopiče, otroške obleke.
priporoča
Dragotin Hribar
spodnja krila itd. »d'. Šelenburgove ulice stev.f3.
r»
SI CA
s
N
o
f
Pranja Mersol as
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (1331-24) Monogrami in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Čudi letos naj se
Miklavž
oglasi pri
£• Schwentnerju v £jubljatii
ter naj si koš zvrhoma naloži najmičnejših, najvrednejših in najcenejših daril.
Izbor je pri Mj. Scliweittiiei^jn mnoKovrNten  in obilen.
obilo je pa tudi otrok, ki po pravici pričakujejo, da jih Miklavž zaradi njih pridnosti bogato obdari.
Največje veselje bo napravil otrokom zlasti, če jim prinese:
Piconiro Pesni za mladino, zložil Oton Zupančič. Cena kart. 80 h, po rlOdlUUC.   p0gti gö b~
Medvedji lov. Cukova gostija.
niče".   Cena kart. 80 h, po pošti 85 h. Mn   pqUawa   nnr^a    Spisal Ivan Trošt.   II. zvezek „Mladinske knjiž-iVd   I tllVUVU   HUgU.   nice   Cena kart. 80 h, po poŠti 85 h. n^Kri   r\+rr\r*\     Kolorirane  slike s pesmicami.   Za najnežnejšo mladino. L-SULH I   ULI VJOI.    Cena 24 h, po pošti 29 h.
Noea   rlAmonn   4!wol!    Kolorirane slike iz domačega živalstva za naj-UvJIIlClOCJ   ^.IVdll.   nežnejšo mladino.   Cena 40 h, po pošti 45 h.
QtpOČič©m   V   ZclDSVO    22 koloriranih slik 8 Pesmicami- Cena broš
Otročičem v zabavo.
po pošti 1 K 70 h.
Mnntnwo Kor-Lro Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. IVUUlUVd   Udi r\d.   cena 1 K 50 h, po pošti 1 K 75 h
C^lorlLri nrohi Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in OldUrVI   KJ\ Olli,   kartonirani izdaji 1 K 60 h, po pošti 1 K 80 h.
Pa tudi družin koristnih stvarij naj Miklavž ne pozabi, n. pr. ••
80 h, po pošti 90 h. Leporello-izdaja  slike so napete na močni lepenki s platnenimi hrbti;. Cena 1 K 50 h,
peres, svinčnikov, držal, barv, papirja, zvezkov,  bc ežnic, črnilnikov itd. itd.
sploh preskrbi naj se z vsem, česar treba za dom in za šolo. Turej, pridni otroci, le priporočajte se Miklavžu, da Vam kaj prinese iz trgovine (2587—3)
£• Schwentner
s v Cjubljani,
f» Dvorski trg.
O. *> *-» 4L* 4m>
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
R4D