51. štev.
V Ljubljani, petek 27. februarja 1920.	pa’5a,i,ai"L	UL	leto.
VeJja v Ljubljani In po pošti
fciO it« ... K 120 —
dot Icia ...............00 —
trirt !efs	.	.	.	„	30'—
is inrsec	.	.	.	,,	10'—
Za inozemstvo:
fclft icfo po! Seta. tetri icts n mcscc
K 140'— „ 70 -„ 36— „ ?t'—
Ni pismene naročbe brez pošiljate denarja se ae moremo ozirati.
Novi naročniki naj pošiljajo
naročnino po nakaznici.
Og lasi se zaračunajo p: porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 55 mm širok prostor za enkrat t K, za večkrat popast.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu -.?,ZT:Z:ZZ:^ZZ štev, 8. Teleion štev.
44.
Izhaja vsaK dan zjutraj,
Posamezna številka velja 60 vin.
Vprašanjem glede inseratov i. dr, se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se lrankirajo. —
— 	Rokopisi	se	ns vračajo.	rr———»
Italijanski fiasko v Albaniji in Črnigori.
Beograd, 26. febr. (Izvirno poročilo.) Zadnje vesti iz južnih pokrajin naše domovine, zlasti iz Albanije in Črne gore so vedno boli zadovoljive. Italijanska propaganda, ki le ščuvala črnogorsko prebivalstvo s pomočjo Nikitovih komisarjev proti ujedinjenl domovini, se je popolnoma Izjalovila. Vstaško gibanje Je prestalo. Uporniki. ki so se bili umaknili v gozdeve Mi Iirfbe se sedal prostovoljno vračalo fn Izročajo orožje vojaškim oddelkom.
Tudi albanska akcija se je Italiji popolnoma ponesrečila. Poskušali so nahujskali albanske rodove proti Jugoslaviji in proti Grčiji, da bi tem lažje vsilili Albaniji svoj protektorat Albanci pa so kmalu spregledali italijanske nakane in nočejo o Italiji ničesar več čuti. Njihovi plemenski vo-ditelfl so poslali zaveznikom v Pariz noto, v kateri prosijo, da zagotove Albaniji neodvisnost in lo varujejo pred Italijanskim pohlepom.
Beograd zahteva odklonitev ultimata.
Beograd, 26. febr. (Izvirno poročilo.) Vse beograjsko časopisje soglaša v odločni zahtevi, da mora tudi
nova vlada obnovljen angleško francoski ultimat brezpogojno odkloniti. Treba je antanti dokazati, da so njeni
računi, ko Je špekulirala na spremembo vlade, popolnoma pogrešenv Narod ostane isti. pa naj se vlade še tako menjajo, in narod he bo nikdar dopustil, da bi se katerikoli vlada odrekla našim primorskim rolakom.
SKUPEN NASTOP PROTI MA-ŽAROM.
LDU Pariz, 26. Rurnunska, Celic Jovaška in jugosloven. delegacija so v posebni spomenici pri konferenci antantnih veleposlanikov protestirale proti raznim izjavam madžarske mirovne delegacije, zlasti pa proti opazki, da v omenjenih državah prebivajo plemena nižje vrste.
ITALIJANSKA GONJA PROTI
JUGOSLAVIJI.
LDU Beograd. 26, febr. »Politika« poroča: Italijanski list »CoTriere del-la Sera* obiavlia v obliki brzojavko Iz Cnriha nastopno vest: Kot dokaz za lojalnost avstrijske republike na-pram antanti se more navesti dejstvo, da se ie potovanje dr. Remierja v Beograd odgodifo. Kakor lavlja brzojavka z Dunaja, ie ena Izmed velesil namignila, da ne bi bilo primerno, da se Avstrija pogaja z Jugosto-verii, dokler tl ne odnehajo v svoji upornosti, ki tako zelo otežuje rešitev jadranskega vprašanja. Vsled tega Je avstrijski kancelar dr. Renner sklenil, da čdgodi svoje potovanje v Beograd. — K tel vesti pripominja »Politika«: Omenjena velesila more »iti seveda samo Italija. Nam Je Izredno liubo, da ravno eden izmed Italijanskih listov priobčuje vest. te katere ie razvidno, da hoče rimska vlada storiti vse. da čimbolj razširi kroge svoiih spletk in oiačl pritisk na
MWmrn~S~TSSSam,
nas glede Jadranskega vprašanja. V kolikor se stvar tiče našega kraljestva., oziroma njegovih potreb in interesov, le pač popolnoma vseeno, ako g. dr. Renner tudi ne pride v Beograd, zlasti ako se to zgodi na željo Italije. Samo bo v tem primeru morala Italija prevzeti prehrano Avstrije.
NOV NASTOP PROTI HABSBURŽANOM.
LDU Berlin, 25. febr. »Abend« Javlja iz Curiha: V političnih krogih domnevajo, da bo antanta vnovič podala izjavo, po kateri ie povratek Habsburžanov na kak evropski prestol, zlasti na madžarski izključen. Tei iziavi se bodo pridružile vse nasledstvene države, izvzemši Madžarsko.
PREMIRJE MED CEH! IN BOLJŠEVJKL
LDU Vladivostok. 25. febr. Reuterjev urad poroča: Med Cehi in boljseviki se ie sklenilo premirje. Pogoji premirla določajo: Med Češkimi zadnjimi četami in bollševiškiml predstražami se ustanovi nevtralen pas. Boljševlki bodo Cehom dobavljali premog in Cehi bodo stavili boij-ševikom na razpolaganje zlato, ki ga stražijo v Irkutsku. Cehi protiboljše-vlkov ne bodo podpirali.
Novi deželni predsednik«
jtesEropggngciacgai
Za milijoni.
(Dalje.)
Ko sign/orina ni več vedela, na kak način na) odkloni predlog prijateljice, je zmedeno povesila oči. »Oprostite Hilarjr,« je šepetala, razumete me pač lahko; pride ura, da moramo biti sami s seboj, da niti ne želimo, da nam gledajo molče zvezde skozi okno. — Gospod Degraw iz Clevelanda me je prosil za jutraj-šnfi dan na pogovor. Ne vem, kaj namerava, toda tresem se že vnaprej—« obtičala je sredi stavka In zardela — »gotovo uganete vse drugo«.
Hikry fi ni vedela svetovati; brezuspešno Je Iskala povoda, da poišče Jenny v njeni sobi zavetja. Ker je vrh tega opazila, da napravlja njena prisotnost Jenny še nesrečnejšo, se je poslovila od prijateljice s prisrčnim poljubom '«1 je zašepetala: »Ako vas bo strah, odprite brata in me pokličite, kajti ne bom spala«.
Signorina Ji ni odgovorila ničesar, se je uzrla s plašnim pogledom še enkrat po dvorani. Stopila v sobo in zaklenila vrata. Hilary se Je podala k policistu in mu sporočila, da ni mogla pregovoriti gospodične Rogers, da bi prenočila v njeni sobi.
»Dobro, potem Jc bomo stražili, kjer je,« Je odgovoril Gryce, »mogoče mine noč nemoteno, toda moramo biti za vsak slučaj pripravljeni. Kaj nameravate storiti?«
»Najraje bi ostala tukaj«; kajti Imam veliko zaitpanle do vas in Je moja dolžnost, da čuvam riad svojo hišo In nad svojimi gostt
»Strinjam se z vami, zahtevam le brez-
Včeraj popoldne se Je vrnil dr. Brejc v predsedniške prostore slovenske deželne vlade in po večmesečnem neprostovoljnem dopustu prevzel vladne posle.
Dr. Brejc prevzame deželno vlado v mnogo ugodnejših razmerah kakor jo je svojčas zapustil svojemu nasledniku dr. Žerjavu. Takrat je bila Slovenija v težki prehranjevalni krizi, saj so bili dnevi, ko ni preskrbljeno niti za pet dni naprej. Le s skrajnimi sredstvi kakor ie bilo n. pr. ukinjenje celotnega železniškega prometa smo se ognili grozeči katastrofi. Tudi razmere na na naših severnih mejah so se v dobi Brejčeve odsotnosti znatno izboljšale, čeprav seveda niso zadovoljive. Boj proti izrastkom vodnega dobičkarstva, zlasti proti verizenju in tihotapstvu se Je lepo razvil in kazal v zadnjem času posebno od ustanovitve verižniškega urada, Že lepe uspehe. Gotovo bi se veriženje in tihotapljenje, ter z njima v zvezi splošna draginja šc neprimerno bolj razpasli, če ne bi bilo strašila — ve-rižniškega urada.
Novi dežnni predsednik. Ima torej raznim cina ugodno poije za uspešno delo v vseh panogah danes tako obsežne državne uprave. Vendar pa ne stavimo v njega 'nikakršnih nad, ker ga že predobro poznamo iz časa njegovega prejšnjega paševa-uja. Sloveska ljudska stranka si je izstavila zelo slabo izpričevalo, da je morala vkljub slabim izkušnjam in kljub odporu v lastnih vrstah vnovič določiti za deželnega predsednika dr. Brejca. Ustregla je s tem pač malokomu. Gotovo tudi onim svojim pristašem ne, ki jim je vsaj malo ležeče na tem, da odločujejo v državni upravi ne samo strankarski in osebni, ampak tudi državni in narodni interesi. Brejčevo postopanje, tako kot poverjenik notranjih zadev v prvi Narodni vladi, kakor pdzneje kot predsednik prve Deželne vlade za Slovenijo, nam ne daje nikakih garancij, da bi se mogli, kaj uspešnega nadejati od njega sedaj.
Znani protest jugoslovanskih dobrovoljccv bo javnosti še pač v živem spominu, osvežiti pa bi bilo dobro tudi spomin na one dni, ko sta se dr. Brejc In njegova stranka nadejala, da dosežeta zvezo s socl-jalnimi demokrati proti narodnim in naprednim elementom, in Je dr. Brejc kot predsednik narodne vlade favoriziral znano komunistično stavko na naših železnicah. Narodni že-
—M— m  m———i—
lezničarji zato gotovo ne bodo med onimi, ki bodo povratek dr. Brejca z veseljem pozdravljali.
A tudi uradništvo deželne vlade njegov povratek ne bo uduševii. Saj je novi deželni šef vse prej kot naklonjen in dobrohoten predstojnik. Njegovo obnašaaijc proti podrejenemu uradništvu je tako odurno, da nikakor no spada v demokratično in svobodno državo.
Nekdo pa brez dvoma veselo In odkrito pozdravlja premembo v predsedstvu deželne vlade, posebno še povratek dr. Brejca. So to naši mali in veliki verižniki, ki se nadejajo — in bojimo se, da ne neopravičeno — da se jim odslej ne bo stopalo več tako na prste in da bo dr. Brejc protf njim tudi sedaj kavalir, kakor je bil svojčas. Sad si je tudi težko misliti, da bi mogel večkratni milijonar neizprosno postopati.
Da bo novega predsednika z veseljem sprejel v svoje naročje gospod Pollak, menda ni treba šele omenjati
J. S
Kdo naj trpi?
Na cestah stole ljudje v gručah fn razmišljajo ter se posvetujejo in ogledujejo tisočkronske bankovce, ali hnaio prave, ali ponarejene ko-leke. S strahom stopajo v davkarijo in čakajo svoje usode, marsikdo z vsem in edinim premoženjem, kar ga ima. Le malokdo se vrača od komisije zadovolien. Stara ženlčica mi Je tožila In Jokala, da so Ji vzeli tisočak ter da te sedal brez vseh sredstev. drugi, neki trafikant, ki le prišel v mesto po tobak z dvanajstimi bankovci po tisoč kron, lih Je zgubil devet in t. n.
Sedaj oa nastane vprašanie: Ali je to pravično? Ako te kdo kle vzel v plačilo lasno žigosan, kolekovan in a štampiliio kolkuiočega zavoda o-premlien bankovec si ie bil gotovo v s vesti, da Je pravi. V tem prepričanju ga Je tudi oddal naprej, Zadnje čase so sem ter tle časopisi prinašali vesti o ponarejenih bankovcih. To so bile kratke in površne notice, ki so pripovedovale bolj, kle so se lalsiii-kati pojavili, nikjer oa ni bilo natančno pojasnjeno, kakšni so ti falsifikatl. Tudi glede novih kofekov je popis v naredbi ministrstva financ (št. 164-1. uradni list) Jako pomanjkljiv, tako, da na podlagi tega oooisa nikakor ni bilo mogoče konštatiratl, kaj Je fal-sifikat in ka) ni falsifikat. Sele z na-redbo generalnega inšpektorata fin.
min. v Beogradu z dne 14. t. m. 1. 3320, ki pa smo lo čitali v časopisih šele 24. t. m., torei cel teden prepozno (zamenjava se ie pričela že 15. t. m.) smo zvedeli, kakšni morajo bitf pravi koleki na tisočkronskih bankovcih in kakšni so falsffikati, ki lih Je naštetih deset vrst. V resnici pa le falsifikatov še več. Videl sem nam-, reč kolek, ki se mi le zdel brezdvom-no kot falsifikat. ki pa ni popisan med v naredbi navedenimi. Tudi glede stokronskih bankovcev so pisali časopisi, da so kofeki. ki niso bili perfo-rirani, ampak odrezani, nepristni, kar, pa so potem preklicali. Torei že iz tega te razvidno, da se občinstvo ni moglo vedno zanašati na notice v Časopisih.
Kolkujoči zavodi so dobivali ko* leke od davčnih uradov in od podružnic a. o. banke, torei iz državnih blagajn. Z žigom, ki Je bil pritisnjen čez kolek Je zavod ali urad potrdil pristnost koleka. Ako pa Je kolek ponarejen, le možno saiho to, kar izjavlja v »Jugoslaviji« Jugoslovanski kreditni zavod, da Je finančna uprava’ izdajala sama ponarejene koleke, ati pa Je kdo ponaredil štampiliio koiku-. ločega zavoda. Sam sem uradnik de* narnega zavoda in sem sodeloval prt kolekovanju. zato sem mnenja, da Je vsak zavod za pristnost koleka od* govoren tako dolgo, dokler ne more! dokazati, da le njegov žig na njem ponareien. Da zavod ni dobival kole* kov drugje, kakor pri davkariji alf podružnici avstr.-egr. banke, ali pr! kakem drugem v to pooblaščenem uradu, bo lahko dokazal, ker Je pri kolekovanju sodelovalo povsod pot več moči. in je vsaka goljufija izključena, če se mu pa dokaz ne posreči, ie odgovoren za škodo. Ako pa s! Ja kdo prisvojil zavodovo originalna štampiliio In žnjo žigosal ponarejeno bankovce, ie za to odgovoren zavod, ker ni štapipillje spravil na varna mesto. Vsled tega bi bilo treba poklicati na odgovor vsak zavod, čigar, žig se pojavi na ponarejenem bankovcu. Tako na primer ie nekj dav* čni urad konfisciral tisočak z baje ponarejenim kolekoin, ki ie nosil žig finančne deželne blagajne v Ljubljani. Ko sem dotičnega uradnika opozoril na ta žig ter dodal, da pač finančna deželna blagajna ni mogla imeti ponareienih kolekov, mi ie odvrnil: „Kdo pa Jamči, da je žig pristen”. Po tejntakom se lahko dvomi nad pristnostjo vsakega žiga. Da pai uradi tako strogo .postopajo, ni pripisovati povsod oskosrčnosti uradnikov, ampak dejstvu, da dela na-redba o izmenjavanju poslujoče uradnike osebno odgovorne za vsak
pogojno molčanje. Prosim, da pomirite najprej ra*"“riene goste In se vrnete k meni v skrivališče I«
Iz raznih' vrat so zrli prestrašeni in radovedni obrazi gostov, ki so želeli vedeti vzrok ponočnega nemira. Ko Jlb je Hllary zagotovila, da se ni zgodilo ničesar, so se zadovoljili In kmalu je zadremala spet vsa hiša v navideznem miru. Gospodarica se Je podala k Oryceju za zastor, da pomnoži Število tajnih čuvajev.
Šestindvajseto poglavje.
Dve. dolgi, mučni url sta minili. V svojem temnem zatišiu Je prisluškovala Hilary Aspln-wall ali se bo zaslišal v dvorani kak šum. Istočasno so se mudile nfene misli neprestano pn ljubem možu, za katerega je bilo njeno — srce. Ta Je pač delil z njo skrbi, toda njegove misli so obkrožale edino le signorino v njeni samotni sobi. Grenko čustvo Jo Je navdajalo pri teh mislih, toda noben vzdih se ni prikrat preko njenih ustnic.
Ura je bilo dve in v vsetn stanovanju Jff vladala skoraj neznosna tišina. Zavesa, ki zastira njejno skrivališče, je toliko prozorna, da se je luč v.dvorani svetlikala skozi njo kakor zvezda. Na to zvezdo je upirala svoj pogled in policist poleg nje Je obračal uho proti veži. ™ekala Je ura za uro Jn nikjer najmanjšega sledu bližajoče se nevarnosti. In vendar — kak šum Je bil to? Ali so zaškripala vrata alf Jo Je zmotila prenapeta domišljija? —
Med tem je ostala Hilary Aspinwall na zunaj popolnoma mirna, videla Je le, da te prisluhnil tudi Gryce in več ni potrebovala. Naenkrat se ii zazdi, da sč Je zvezda v dvorani
zatemnila, senca je postala vedno večja In je dosegla nazadnje zastor, za katerim te stala. Začutila Je lahne korake in komaj se Je premagala, da ni prijela Gryceja za ramo tn ga vprašala, ali ne vidi postave, ki se Jima približuje. Vedno jasneje se prikazujejo obrisi in nepopisno je bila pomirjena, ko Je zapazila nežno in ljubko postavo ženske. Oryce Je odmaknil zastor, In kar sta zapazila, je navdalo HUary z grozo in strahom: Sredi dvorane stoji signorina kot marmorni kip; iz velikih, steklenih oči ne govori žvljenje. ampak nezavest in smrt, In vendar se drži pokonci ter stopa s hitrim In odločnim korakom proti njima.
»Spl —. mesečnica,« zašepeče policist in ne more odmakniti pogleda od nje, kakor da bi bil s čarobno silo priklenjen.
Zdelo se te, da Je namenjena naravnost proti skrivališču; toda naekrat obstoji tn se okrene proti stopnicam. Z lahnim žvižgom Je Oryce opozoril stražo spodaj v veži. in ko te opazil, da so ga slišali, je zopet zastri zavesa
Spodaj ob vratih knijžnice pa Je stal umetnik poleg starega Jakoba v molčečem pričakovanju. S strahom in začudenjem sta strmela v dteklico, ki se Je kakor kip pomikata po stopnicah. Neslišno, kakor duh je drsela nežna postava v ohlapnih oblačilih Im z razpuščenimi lasmi v mračno vežo. Nevarno bi bilo Ji zastaviti pot; nič ne sme ovirati njenega koraka. Umdtfllk se kljub bojazni ni ganil t mesta, gledal ie Ie za nio. kako se je pomikate ob pohištvu k igralni dozi na srednji mlzt; dvigne dozo ter jo zopet položi na svote mesto s komaj 9lišnlm bolestnim vzklikom. Takoj nato se obrne in stopa mirno njega: njen korak n!
več trden, začne se opotekati, in kornaj se j« umetnik zdržal, da je ni objel.
Zdaj je obstala pri mizi pod stopnicami, roka ji seže za nožem, ki je ležal na mizi. Ker. ni vedel, kaj namerava storiti z ostrim’orožjem, je hotel skočiti k njej, da ii ga iztrga, toča1 signorina koraka proti njemu ter mu ponudi nož s trdim, strašnim pogledom.
Ko Je držal nož molče v roki, se je pomikala kakor duh po stopnicah navzgor. Kakor, prej Oryce, je sedaj on zažvižgal komaj slišno r zdelo se mu je, da je čutila njegovo prisotnost.
Gryce in Asplnwall zapazita, kako pada senca na zastor, kako se oddaljuje proti sobi signorine, da sitom izgine — toda Oryce naenkrat odgrne zaveso: Pred seboj ne zapazi samo zibajočo se signorino, temveč sključeno moško postavo, ki se je priplazila od zadnjo strani veže ter se postavila z grozečo kretnjo pred njo. Smrtnobleda Je osupnila Aspitiwall m Oryce je strmel predse, ne vedoč, kal mu te storiti; kajti le z glasnim klicem je moči signorino rešiti, toda zaklicati mesečnici lahko povzroči blaznost ali tapojšnio — smrt. Dvojna smri toraj Je grozila njej, zaradi katere so na straži in ne morejo ničesar storiti za njeno rešitev. AH ni rešilnega angela, ki nal nesrečnico reši pred poginom? Toda že je pomoč tu, krepka In sigurna. Ravno ko je dospela v bližino morilca ln ko je nesramnež že trdneje prijel za bodalo, se prikaže ža njim druga postava — Byrd se vrže besno Jn odločno na moža In ga drži kakor v kleščah v svojih’ krepkih rokah
(Dalje prih.)
Stran 2.
.JUGOSLAVIJA* dne 21. februarja 1920.
51. štev.
falsifikat, ki bi ga sprejeli v zameno,
ta to je nezaslišano! Kako hoče biti uradnik .ki nima druzega, kot svojo plačo in često kopo otrok, biti odgovoren kar za stotisoče. Za ta posel bi bili morali potem nastaviti izključno vojne dobičkarje in verlž-nike.
Vsa krivda zadene finančno oblast. Zakaj se ni opozorilo uradnim potom pravočasno ali vsaj mesec prej na falsifikate in jih tako opisalo, kot v zgoraj navedeni odredbi? Lahko bi se bile napravile povečane slike kolekov z označbo mesta, na katerem se izslede ponaredbe. In če že imenujemo denarne zavode ogrodje narodnega gospodarstva, naj se jih bi''bilo opozorilo še posebej na obstoječo nevarnost, ali pa vsaj razne zveze denarnih zavodov, ki bi bile poučile potem svoje člane. Ali je finančna oblast že pozabila, koliko so denarni zavodi delali pri žigosanju brezplačno in za malo odškodnino pri kolekovanju. Če se jih zna poiskati takrat, kadar se Jih potrebuje, naj se jim tudi pošlje za za kak važen pouk vsaj polo popisanega papirja. Sicer pa se razširja vest, ki pa se mi zdi vsekakor predebela, da so že med potjo iz Beograda bili zamenjani pristni koleld za falsifikate, ki so jih potem državne blagajne izdajale kolkujočim zavodom.
■/  .
Sredstva tajne diplomacije.
Dunajska „Arbeiterzeitung“ je prinesla nekaj interesantnih dokumentov, ki dokazujejo, kakšnih sredstev se je posluževala diplomacija centralnih velesil v propagandi za svoje namene. Nekatere posnemamo:
Državni tajnik zunanjih zadev (v Berlinu) poslaniku v Rimu: Tajno! Berlin. 15. Julija 1914. Prosim brzojavnega obvestila, če potrebuje Vaša Prevzvišenost denarnih sredstev za vplivanje na tamkajšnje časopisje. — Jagow.
Rimski poslanik zunanjemu uradu v Berlinu: Fingi, 16. Julija 1914. Poskušal sem dobiti zveze s časopisjem. Predlog glede denarja sledi. Naloga pa je težka, ker je z ozirom na slično zgodovino italijanskega naroda pobijanje srbske nacijonalne borbe skoraj nemogoče. — Flotow.
Državni tajnik zunanjih zadev poslaniku na Dunaju. Berlin. 21. julija 1914. Prosim Vašo Prevzvišenost na opozoritev tamkajšnje vlade. da je treba italijansko časopisje podkupiti. Dalje ji sporočite, naj po predani demarši štedi narodnostna • čustva svojih državljanov Srbov ter naj jih na ta način poskuša pridobiti Za rešitev srbskega vprašanja v avstrijskem srnislu. — Jagow.
Dunajski poslanik državnemu kanclerju, Tajno! Dunaj, 22. julija 1914. Danes sem z grofom Forga-chem natančneje govoril o vplivu na tuje časopisje. Kar se tiče Italije, je g. Merey (avstr. posl. v Rimu) upravičen, uporabiti vsako svoto, ki se mu zdi za to potrebna. Grof Czernin ima v Bukarešti denar na razpolago. Poskušal bo podkupiti list »Adeve-rul*\ Grof Szapary (v Petrogradu) ima ista sredstva. V Angliji se ne da z denarjem ničesar doseči, tam bo treba delati s stvarnim razlaganjem. Orof Mensdorf je skušal stopiti v stik S Mr. Steedom od ..Timesa", ki ie pa
FRAN BRKIN:
Cankar in
na žalost kmalu padel v svoje staro avstrofobstvo. V najkrajšem času se v angleškem časopisju pojavijo članki prof. Lammascha, prof. Redlicha in grofa Liitzowa. V Franciji ne bo s podkupljenjem menda nič. — Von Tschirschky.
Berlin, 25. julija 1914, Na željo avstroogrske vlade prosim, pomagajte grofu Szaparyju z denarnimi sredstvi, ki jih potrebuje za podkupovanje časopisja. — Jagow,
Iz navedenih dokumente''oač lahko mogoče spoznati, kakšnih ostudnih sredstev se poslužuje diplomacija pri svojem delu: spletk in denarja. Wilson ni zaman zahteval, da se mora tajna diplomacija odpraviti. Videl in vedel je pač. da je samo v tem rešitev malih narodov.
dr. Tavčar.
Vojaška diktatura na
Ruskem.
Boljševlška revolucija se nahaja danes v Rusiji v preporodu. Inteligenca zavzema polagoma zopet vsa vodilna mesta, ker je Lenin uvidel, da drvi brez inteligentnih slojev boljševiška Rusija v prepad. Tako dobivajo danes v Rusiji zopet bančne ravnatelje, juriste, inženerje itd.
A še na drug pojav stopa vedno bolj v ospredje. Prvotna diktatura delavstva zadobiva bolj in bolj lice vojaške diktature. Sovjetska moč že davno ne temelji več na ljudstvu, temveč v armadi. Trockiju se Je posrečilo, z energično roko napraviti red v armadi in Ji vsiliti tako strogo disciplino, kot nima nobena od obstoječih armad. Pod pritiskom razmer pa se sedaj pripravlja Trocki na to, da uredi tudi vse gospodarsko življenje po vojaškem sistemu. Pre-stanek delavne discipline v tovarnah in beg delavskih mas Iz mest na deželo Je uničil gospodarsko življenje sovjetske republike v toliki meri, da je Rusija danes vkljub vsem zmagam boljševističnih armad Ie velikan, ki stoji na glinastih nogah in ki se zamore vsak hip zrušiti. Ne da se tajiti, da se je tudi tu pokazal Trocki kot dalekoviden diktator. Že pred letom dni sta Lenin in Trocki uvidela, da bode kapitalizem slavil končno zmago, če bode šlo s sovjetskim gospodarstvom tako dalle, kot je šlo do tedaj. Zato je že i redlan-sko leto izdala sovjetska vlada dekret, po katerem je vsaka stavka v državnih zavodih pod najstrožjimi kaznimi prepovedana; pozneje so bili izdani strogi delavski redi; nato zopet upeljana 12 urna delavna doba.
Sedaj, po zmagah rdečih armad, ko sta se avtoriteta in moč sovjetske vlade neobičajno dvignili in je upor delavstva zaenkrat izključen, pa gresta Lenin in Trocki še dalje.
Trocki izpreminja vojaške zbore v delavske kolone z ohranitvijo polne vojaške discipline — ureditev, ki Je bila za časa vojne upeljana tako pri nas kot v drugih vojujočih se državah, ko so se po zakonu militarl-zirale cele delavske stroke.
Načrt Trockega pa ni omejen morda samo na ..delavne armade", temveč on hoče uveljaviti ta vojaški delavni red, če le mogoče, v vsem javnem življenju sovjetske države. Glavno v ta namen je bil v Rusiji sklican shod beljševističnih narodnih ekonomov, ki se je vršil v Moskvi. Naloge tega shoda je formuliral Bu-
harin v »Pravdi" na sledeči načint »Osrednji odbor komunistične stranke popolnoma odobrava stališče so-druga Trockega, da Je potrebno k dosegi največjega delavnega uspeha organizirati delo kakor vojsko, kjer povzročajo točnost, hitrost in odgovornost največji uspeh. Naloga sestanka je, da določi glavne črte praktične politike v tej spreminjajoči se dobi. Organizacija delavnih moči republike, prehod k ustavi splošne de!ayne dolžnosti, ne samo v besedah, temveč v resnici, to je ono veliko vprašanje, ki se mora rešiti."
S stališča sovjetske republike, ki se hoče obdržati, so te vrste nared-be gotovo -neizogibne. Od diktature proletarijata ne more živeti nobena država — mora se delati, in če se delati noče, se mora prisiliti na delo — a ravno zato se gre, da prihaja k takim zaključkom metoda revolucl-jonarnega socijalizma ta diktature. Tu jasno vidimo, da ruski način uveljavljanja socijalizma ne ustvarja socijalizem svobode ta bratstva, temveč socijalizem kasarn. Naši ob-čudovatelji ruskega boljševizma bi se pač lahko enkrat zamislili v te vesti ruskega (boljševiškega) korespondenčnega urada, da bi potem razumeli, da Je stanje, do katerega Je privedla diktatura proletarijata v Rusiji, strašno daleč od onega, ki si ga naše delavstvo predstavlja pod pojmom socijalizem.
Rusija za splošna mirovna pogajanja.
LDU Moskva. 26. febr. (DunKU. -Brezžično.) Ljudski poverjenik za zunanie posle Cičerin je naprosil laponsko vlado v Tokiiu in japonskega poslanika v Londonu, naj se pričnejo med sovjetsko Rusiio in Japonsko mirovna pogajanja. V sedanjem tre-ftotku. ko so vse protirevolucijonar-ne voiske poražene in ko so zavezniki odpoklicali svoje ekspedicijske zbore, oziroma iih odpoklicujejo, se zdi sovjetski vladi važno, da stav! formalno mirovno ponudbo. Več vlad le že pričelo s sovjetsko Rusijo mirovna pogajanja. Narodi Rusije nnna-io napadalnih namenov proti Japonski. Ruska vlada ne namerava na noben način vmešavati se v notranje zadeve Japonske ta priznava popolnoma posebne gospodarske in trgovske interese Japonske na vzhodu, ki nadkriljuieio z različnih stališč interese drugih držav. Sovjetska vlada le pripravljena, skleniti z Japonsko tozadeven poseben dogovor, ki bo koristil obema državama. Sovjetska vlada želi nalti modus vivendi. ki bo zalamčil mir med Rusiio in Japonsko, in vzpostaviti med obema državama normalne odnošaie. Lludski poverjenik za zunanie posle predlaga zatadl tega japonski vladi, nal se takoj pričnejo mirovna pogajanja.
Poziv Zedinienini državam.
LDU Moskva. 26. febr. Ljudski poverjenik za zunanie posle Cičerin Je naprosil vlado Zedinjenih držav, naj stopi v neposredna pogajanja s sovjetsko Rušilo. Sovjetska vlada nima nobenih namenov, vmešavati se v notranje zadeve Zedinjenih držav, temveč ima samo to ž§Ijo. pričeti takoi z vsemi državami mirovna poga-iania.
V zadnjem času Je branil v „Na-pteju" dr. J. C. Oblak pokojnega Ivana Cankarja pred nerazumljivo mržnjo, ki jo čuti dr. Ivan Tavčar do tega svojega velikega tovariša na literarnem polju. Pravzaprav se vleče ta kontroverza med Tavčarjem in Cankarjevimi prijatelji, bolj ali manj ostro, že nad eno leto, odkar je Cankar umrl.
Iz vsega dr. Tavčarjevega ravnanja (ob Cankarjevi smrti!!!) ta pisanja je jasno razvidno, da goji ta mož popolnoma neprikrito mržnjo (lo velikega pokojnika, zato zbada ob vsaki priliki mrtvega pisatelja in njegove častivce. Povzpel se je celo do grde neotesanosti in mu je v grob očital drobtine, ki jih je pobral z njegove mize in kronice, ki mu jih je pošiljal na Dunaj, čeprav vsa stvar baje ni natanko taka, kakor jo Je opisoval dr. Tavčar.
Ni moj namen preiskovati vzrokov, ki so povzročili tako ravnanje od strani dr. Tavčarja, a prav gotovo bo ob tej priliki marsikoga zanimalo, kako je sodil dr. Tavčarja Ivan Cankar, tisti Cankar, ki Je bil po dr. Tavčarjevem mnenju sploh nesposoben vsake objektivne sodbe.
Sicer ne vem, kako razmerje je vladalo med Cankarjem in Tavčarjem v prejšnjih letih, vem pa, da Je sodil Cankar zadnja leta dr. Tav-
čarja zelo ugodno. Dolgo let sem intimno občeval z velikim pokojnikom in popolnoma razumljivo je, če je nanesel pogovor pogosto nehote,tudi na dr. Tavčarja, saj igra mož v naši kulturni in politični javnosti vendarle znatno vlogo. Iz teh pogovorov nisem le jasno razvidel, da »Cankar ni bil krivičen dr. Tavčarju kot — literatu" (kakor piše dr. J. C. Oblak), ampak, da je Cankar dr. Tavčarja celo prav visoko cenil kot literata, kot ljubljanskega župana in kot človeka, če upravičeno ali neupravičeno, tu ne gre.
Večkrat sva premotrivala, kaj Je podaril slovenski kulturi en ali drugi kos naše zemlje in ob tej priliki je lmenovai poljansko dolino vedno z — rešpektom in to poleg Šubicev zlasti zaradi dr. Tavčarja. Večkrat Je v šali omenil, da sta on ta dr. Tavčar sploh edina res dobra slovenska novelista in stilista.
Kot mladi maikontentje smo se med vojno seveda prav radi zaletavali v takratno zadržanje slovenskih politikov ter se ob takih prilikah navadno obregnili seveda tudi ob dr. Tavčarja, ki Je s tako vnemo pošiljal vdanostne izjave in čestitke na desno in na levo. Edini, ki je ob takih prilikah prepričano branil dr. Tavčarja, Je bil — Ivan Cankar, češ, da Je v to kot ljubljanski župan prisiljen in, da Je to v dobrobit mestu In prebivalstvu. Večkrat Je naravnost omenil da bi oče ne mogel bo-
Poztv RomuniH.
LDU Moskva. 26. febr. (DunKU. -Brezžično.) Ljudski poverjenik za zunanje posle Čičerta Je poslal romunski vladi in romunskemu poslaniku v Londonu brezžično brzoiavko, v kateri stavila liudsko poverjeništvo za zunanie posle romunski vladi for-melen predlog, naj prične s sovjet-sko Rusijo mirovna pogajanja.
Beležke.
Warum denn in die Ferne schvvelfen..,
Sinočnji »Večerni list« se zgraža nad verižniki in navala primere, kako so nekateri ljudje čez noč postat! iz siromakov veliki bogataši in mogočniki. Opisuje en tak slučaj iz Budimpešte: Tu Imamo bivšega komija. ki je že leta 1914. služil mesečno 300 K: za časa vojne le verlžil z moko In danes stanuje v palači, ima 2 streža-ia, 2 kuharici. 3 sobarice in francosko komornico. dasi seveda nobeden v družini ne ume francoski.
Mi pa menimo, da bi po primere ne bilo treba hoditi v Budimpešto, saj iih imamo v svoji bližini dovoli. Poznamo na primer gospoda, ki je bil še sredi vojne priden in skromen odvetnik, danes pa stanuje v eni naj-krasneiših ljubljanskih palač, ima deset ali še več sob, šteje svole premoženje na milijone in je —• predsednik deželne vlade.
Doslednost Italije.
O priliki zadnje debate o vladni izjavi v italijanskem parlamentu je član konservativne stranke Medla takole osvetlil italijansko zunanjo politiko: »Italija Je bila v vprašanju albanske politike od leta 1913. dalje neorijentirana. Danes je podpirala Kemal pašo, jutri Esad pašo, par dni nato je reševala Wieda, sedaj pa zahteva protektorat nad Albanijo." — Medova izjava je tem dragocenejša, ker izhaja iz nje, da se tudi italijanski konservativci, od katerih je odvisna večina Nittijeve vlade, nika-
lje skrbeti za svojo družino, kot skrbi to dr. Tavčar za ljubljansko prebivalstvo zlasti v aprovizacijskem oziru in, da smatra to skrb dr. Tavčar za svojo osebno zadevo, ne pa samo uradno. Po Cankarjevem mnenju bi Ljubljana sploh ne mogla najti med vojno vzornejšega ta spretnejšega župana, nego je bil to dr. Tavčar.
Enako visoko Je cenil Cankar dr. Tavčarja kot človeka in opeto-vano je poudarjal, koliko je storil dr. Tavčar dobrega zlasti študentom.
Z eno besedo: izmed vseh ljubljanskih liberalnih purgarjev je cenil pokojni dr. Cankar edinole dr. Tavčarja, sodbo, trdo a pravično, o vseh drugih je povedal v svojih »Pismih Jeremijevih".
Več kot nerazumljivo se mi zdi tedaj, če gleda dr. Tavčar v pokojnem Cankarju dosledno svojega osebnega sovražnika in nasprotnika ta meče s tako vnemo kamenje na njegov prezgodnji grob. To more delati le senilen človek, ki gleda okrog in okrog sebe same sovražnike in boljševike, ki komaj čakajo, da bi ga pognali z ljubljanskega mar gistrata ter ga prikrajšali celo v njegovem literarnem slovesu.
Res, kako prav Je imel nekoč Prepeluh, ko Je obžaloval, da se ni dr. Tavčar še pred vojno, ali pa vsaj ob preobratu umaknil iz javnega življenja. Vse drugačne spomine bi zapustil x naši Javno«#.
kor ne strinjajo z onim Ntttijem, ki
se o Jadranskem vprašanju v zbornici, v interviewih, v Londonu, Parizu ta Rimu izjavlja vedno drugače — t. J. nedosledno.
Balfour o bodočnosti.
Lord Balfour je imel v Londonu političen govor, v katerem je pretresal današnji položaj Evrope. Govoril je o gospodarstvu v posameznih državah z ozirom na kondulziv.-na mednarodne krize in na kritično situacijo v Rusiji. Dejal je: »Žrtve, kf sme jih doprinesli v vojni, doslej še niso rodile pričakovanih uspehov. Stvorili sme apve oržave z ozirom na naše principe o pravicah narodov, a ti pricipl bi morali po mnenju zmanjšati možnost bodočih vojn in katastrof, ki sc vznemirile celi svet. Mirovne pogodbe bi moralo biti, čeprav nepopolne, vrelo novo bodočnosti Evrope, ki se bo morala šolati v prošlosti. Tako pa se zdi, da bo ravno obratno! — S temi besedami je Balfour obsodil Pariz, London, mirovno kodferenco in diplomacijo, ki se še vedno poslužuje starih, preživelih metod.
Ludendorff in boHštviki.
Govori se, da ie Ludendorff zapustil Nemčijo, da se ponudi za generala ruskim boljševikcm. Pred odhodom iz Nemčije se je o boljševizmu izrazil tako-le: Brezpogojno verujem v agresivno tendenco sovjetske republike. Boljševiki niso zaman poslali svojih tajnih agencij v celi svet, v Indijo, v Perzijo, v Kino, na Nemško, v Švico, v Avstrijo in Madžarsko. Boljševizem je svetovna moč in njegova svrha je splošna revolucija. Vojaške sile, ki jih bodo boljševiki koncentrirali aprila meseca t. 1. na vzhodni meji Poljske, so lahko računajo na 600 tisoč ljudi. Vsi so disciplinirani in dobro preskrbljeni. Mi moramo boljševizem smatrati za elementarno silo. slična svojedolmiin mongolskim vojnam.
Ne vemo. če je boljševizmu, kakor, ga popisuje Ludendorff, vredno čestitati na pridobitvi tega nemškega generala!
Jugoslavifa.
Parlament se sestane še ie 3. marca?
LDU Beograd. 26. febr. V parlamentarnih krogih se govori, da se sestane narodno predstavništvo dne 3. marca in ne I. marca.
Načrt volilnega zakona.
LDU Beograd. 25. febr. Vsem ministrom se bo poslal za proučevanje načrt volilnega zakona, ki se ima premetati in uvesti na vsem ozemlju Jugoslavije.
KupčUa se Je že začela.
LDU Beograd, 25. Minister za prehrano se je pogodil z eno izmed zagrebških tvomic za milo, da bo dobavljala milo Izključno za potrebe ministrstva za prehrano.
Predsednik nove bosensko-hercego-vinske vlade.
LDU Beograd, 26. »Tribuna« Javlja: Kakor doznamo, bo za predsednika nove bosansko-hercegovlnske pokrajinske vlade Imenovan dr. Milan Srskič.
Rok za koikovanje kronskih bankovcev podaljšan.
LDU Beograd, 26. Finančni minister je z odlokom od 22. L m. odredil, da se rok, ki Je bil določen za vlaganje prošenj pri generalnem inšpektoratu, tičočih se naknadnega kolkovanja kronskih bankovcev, podaljša do 10. marca t 1. za vse one primere, kjer je bilo prosilcu po višji sili nemogoče, predložiti svoje kronske bankovce pravočasno v koi-
kovanje. Prošnje, Id bodo vložen« po poteku tega roka, in ona, ki n« bodo podprte z zadostnimi razlogi,
se sploh ne bodo reševale.
Dalmatinski akademiki proti novim pokrajinskim vladam.
LDU Split, 25. Zveza akademskih klubov v Dalmaciji Je poslala ministrskemu predsedniku protest proti premeni pokrajinskih vlad, čel da se s tein ustvarja pet kriz, po-gibeljnih za našo ogroženo državo^ zvečuje neurejenost in omejuje pravilno delovanje državnih organov,
Protiboljševiški publicist v Beogradu.
LDU Beograd, 26. Snoči je dospel v Beograd znani ruski publicist Burcev.
Šest ruskih vladik v Beogradu.
LDU Beograd, 25. Iz Rusije je dopotovalo v Beograd šest vladik, so posetili ministra za verstvo.
Italijansko nasilje nad dr. Tresičem,
LDU Split, 25. »Život« javlja: Na prehodu skozi Zadar, ko se je dr. Tresič-Pavičič na svojem potovanju dotaknil Z^dra, ga je sprejela mestna drital v pristanišču z demonstracijami. Na parnik so prišli karabl-nerji in so dr. Tresič-Pavičiča aretirali. On Je protestiral, pokazal diplomatske spise in zahteval poveljnika karabinjerjev. Ko Je ta prišel, je dr. Trešič-Pavlčiča izpustil In s« mu opravičil na incidentu.
Razna poročila.
Mirovna pogodba z Madžarsko na ■ Doslaniški konferenci.
LDU Pariz, 25. febr. Na današnji seji poslaniške konference so sklenili, pozvati Nemčiio zaradi zadržavanja vlakov za Čehoslovaško na odgovor. Poslanlška konferenca ie nadalje sklenila, razmotrivati o izpremembi mirovne pogodbe z Madžarsko, in sicer vsled protipredlogov, ki jih jfe stavil grof Apponvl. Ker dosedaj šc ni dospelo nobenih tozadevnih navodil iz Londona, se ie ta zadeva od-godila.
Za vzpostavitev trgovskih odnošajev z Rušilo.
LDU London. 25. febr. Reuterjev urad poroča: Vrhovni svet je pooblastil zvezo narodov, da uredi vzpostavitev trgovskih odnošajev s sovjetsko Rusijo, ki lih bo preiskovalna komisija pripravljala,
Volitve na Irskem.
LDU Berlin, 26. febr. »Lokaian-zelger* poroča ta Amsterdama: Ka-
kor javljajo »Dailv News«, Je S# zultat volitev na Irskem nastopni: J Južnih pokrajinah ie bilo izvoljen« 959 šinfajnovcev in 778 pristašev de« lavske stranke: v ulsterski grofil! s« protirepublikanci dobili večine 114.353 glasov. Druge pokrajine se se pokazale kot zmerne. Južne pa kol republikanske.
Razprava o mirovni pogodbi v ameriškem senatu.
LDU Haag, 25. febr. >Nieuw« Courant« javlja iz Washingtona. Se« nat Je sklenil, da bo v četrtek zopel razpravlial o miTovni pogodbi in d« bo odgodil vsa druga vprašanja, do* kler ne bo kočana razprava o mirov« ni pogodbi.
Direktna zveza Pariz-Praga.
LDU Pariz. 25. febr. Agence Ha« vas poroča: Poslaniška konferenca je skrenila, naprositi nemško vlado, da podpira načrt uvedbe direktne zveze z brzovlaki med Parizom In Rcago preko Niirnberga,
51. štev.	»JUGOSLAVIJA*	dne	27.	februarja	1020.	Stran	8.
» ■ ■ "■ -  ......
Dnevne vesti.
— Pridite, pridite 1 . .. Minister notraniih del je z brzojavko z dne 26. februarja sporočil predsedništvu deželne vlade za Slovenijo, da se prič-lio seie začasnega narodnega predstavništva dne 1. marca. Predsed-ništvo deželne vlade vabi tajništva Slovenske ljudske stranke. Jugoslo-venske demokratske stranke in Ju-goslovenske socijalno-demokratske stranke, da o tem takoj po potrebi tudi brzojavno obvestijo narodne predstavnike svoje stranke in jih povabilo. da bodo do tega dneva zanesljivo v Beogradu.
— Zalivale dr. Žerjavu izreka v
teljev.
— Baron Schvvarz, bivši predsednik deželne vlade živi na Dunaju, ali presneto se mu toži po kranjski deželi, saj je neki dejal, da bi šel rad peš nazaj v Ljubljano, če bi smel. — A kakor Schwarzu, se kolca po Jugoslaviji še mnogim drugim Nemcem, ki so morali pobrati šila in kopita ter odriniti v bankerotno Avstrijo.
— Iz graške okolice. Prijatelj našega lista nam le poslal pismo, ki ga je prejel od sorodnika, bivajočega v graški okolici. Pismo se glasi med drugim tako-le: ...Tu imamo grozovite čase, še'hujše je ko pred dvema letoma; med yojsko je bilo boljše kakor danes. Pri nas je še ves živež na karte, draginja pa taka, da nikoli tega. Kg masti stane 160 K, jajce 5 K. liter mleka, katero je določeno za malo deco, stane 3 K. sicer je po 5 -10 K, kokoš stane 150 K. Tatvine so na dnevnem redu. Meni so že S kokoši ukradli iz drvarnice. Tatovi so že tako predrzni postali, da kradejo pri belem dnevu. Silno trda je za drva. Vsak mora sam po nje v gozd, če jih hoče imeti. Premoga pa tudi ni. Ce pa ga človek že dobi, ga mora prebilo drago plačati: 50 kg stane 50 K! — Boga hvalim, da smo v Jugoslaviji!
— Podraženje časopisnega papirja. Doslej je stal vagon časopisnega papirja iz vevške papirnice 47.000 K. sedaj pa stane 70.674 K. Papir se je torej podražil skoraj 100 Odstotkov, to pa zato, ker so zvišane plače papirniškemu delavstvu za 70 odstotkov. Razumljivo je, da bodo morali ob takih razmerah tudi časopisi misliti na primerno zvišanje dosedanjih cen. Mnogi listi pa tega poviška ne bodo mogli prenesti in bodo morali prenehati izhajati. Ker pa je nujna državna potreba, da se časopisje v današnjih izrednih razmerah vzdrži na kolikor mogoče visoki stopnij, se bo morala s tem vprašanjem prejalislej prav resno baviti tudi vlada. Skrbeti bo morala, da poskrbi vsaj za toliko cen papir za Časopisje, da temu ne onemogoči na-daljno izhajanje.
— Izsekovanje Windlschgriitz-ovlh gozdov je civilni gubernator v Trstu vsled splošnega pritiska javnosti ustavil in s tem rešil najlepšt del Notranjske pred opustošenjem.
— Pivovarna „Un!on“ v Ljubljani, je bita doslej v vsenemških rokah, Je nacionalizirana. V novi upravni svet pridejo od slovenske strani gospodje: Josip Lavrenčič iz Postojne, Franc Pavlin iz Podbrezja, Alojzij Lilleg, Karol Kauschegg, V. Vabič iz Celja in Avgust Praprotnik.
— Državna pomoč pogorelcem pri Sv. Marku. Na prošnjo okrajnega glavarstva v Ptuju se je podal načelnik komisije za stvarno demobilizacijo dr. Pestotnik v Ptuj, da odredi vse potrebno, da dobe Pogorelci pri sv. Marku pod Ptujem podporo v materijalu. Stvar je ugodno rešena za Pogorelce. Treba je še nekaj stavbnega lesa, ki ga je zaprosil predsednik deželne vlade dr. Žerjav pri zasebnih tvrdkah. tVsled posredovanja deželne vlade
Eridejo na lice mesta tudi pionirji. Ipati ie. da se sv. Marko že to pomlad zopet dvigne.	v
— Na naslov gledališkega ravnateljstva. Naročnik z dežele nam piše: Gotovo več kakor 10 nedelj zaporedoma igrajo v dramskem gledišču »Pepelko«. Saj vendar niso nedeljske predstave namenjene sarmo ljubljanski mladini, ampak bi tudi mi deželani radi posetili gledališče, vcnclar gledati samo »Pepelko:; se človek naveliča.- Večini deželanov pa se zvečer radi prometnih sredstev ni mogoče udeležiti predstav! Zakaj je bilo lansko teto drugače, a leios ne more biti? Se ta užitek, katerega bi tudi rm deželani lahko imeli, nam ne privo-SčiJo.
— Roparji napadli poštni urad. Kakor se nam poroča, so napadli roparji poštni urad na Suhorju pri Metliki v noči od 25. na 26. t. m. — To
je drugi roparski napad na Suhorju v zadnjih letih. Marsikdo se še gotovo spominja, kalco so pred leti napadli roparji ondotnega župnika. Bil se je vroč boj med razbojniki in žan-darji. Streljalo se je na obeh straneh. ?e dandanes se vidijo luknje v vratih in v zidu, kamor so letele krogle. En ropar je na mestu Izdihnil. Druge je pozneje zadela zaslužena kazen. Kako predrzni so bili roparji, se kaže posebo iz dejstva, da je župnišče kakor tudi poštni urad v neposredni bližini žandarmerijske postaje
Ljubljana.
= Umrl Je po težki, mučni bolezni včeraj poplodan v javni bolnici ljubljanski zobozdravnik dr. Bretl. Naj v miru počival
= Ljubljanska kopenlckijada. Dolg, zastaven mladenič v uniform! jugoslovanskega orožnika brez puške ie nedavno stopil pred pekovskega pomočnika v pekarni državne železnice Avgusta Jenka. Z resnim, birokratskim obrazom mu le javil: »Moram preiskati Vašo »zalogo tobaka«. Jenko ga pelie na svole stanovanje. Bilo le okoli treh popoldne. Med potjo zavileta v gostilno. »Orožnik« dobro pije in je »malo pratice« — seveda na račun preplašenega Jenka. Da mu 100 K in »orožnik« plača račun, ostanek pa brez vsake besede vtakne v svoj žep. Na stanovanju opravlja »orožnik« temeljito hišno preiskavo. Zapleni revežu 60 zavitkov cigaretnega tobaka v vreu-nosti okoli 200 K. Po zaplembi napravi »orožnik« strog obraz:	>3e
500 K globe!« . . Jenko mu iih odšteje, vračunši onih prejšnjih 100 K. Nato »orožnik« neznano kam izgine v neki urad. Čez nekai dni zopet pride »zaplenit usnje«. Ta zaplemba pa se mu ni posrečila, pobrisal pa io te le šc pravočasno.
— Drzna tatvina v trgovini »Iiu-manic«. V prodajalno čevljev »Iiu-manic« na Aleksandrovi cesti sta prišla včeraj takoi po 8. uri dva elegantna. visoka mladeniča, govoreča hrvatski akcent. Vprašala sta po čevljih. Prodajalka in blagajničarka Schef Tinka, ibna ie predložila dva zabola čevllev v izbiro. — Med tem časom pa ie odšla skozi stranska vrata v skladišče. Drzneža sta vborabiia priliko. Vzela sta iz blagajne 800 K denaria in 10 parov finih čevljev v priličnl vrednosti 5000 K. Ko sta izvrševala tatvino, ie eden tiščal stranska vrata v skladišče. Po končanem poslu pa sta urnih krakov pobegnila.
= Okraden trgovec. V neki gostilni le bil lesni trgovec Ivan Petrič iz Borovnice okraden. Dva »gospoda« sta mu odnesla listnico s 17.000 kron
Maribor.
Dijaške demonstracije proti nemškim napisom. Kakor nam poročajo, so se dijaške demonstracije, ki so se vršile zadnjo nedelio. v ponedeljek zvečer ponovile. Pred mestnim kinom se ie zbralo precejšnje število diiakov. kojim se ie pridružilo tudi drugo občinstvo. Zahtevali so takojšnjo odstranitev nemških napisov. Od tam ser korakali prepevajoč jugoslovanske himne pred kavarno »The-resienhof«, ter stavili kavarni 48-ur-ni ultimat, v koleni so zahtevali odstranitev nemškega napisa, ker ga bodo sicer sami odstranili. Isto so zahtevali še pri nekaterih drugih trgovinah in gostilnah, ki imajo še nemške napise.
Mariborska bavbična divizija se nahala v likvidaciji. Vsi bivši vojaki nal se obrnejo za civilne obleke na polkovno okrožno komando Maribor, invalidi pa naj naprosijo za podpore iz sklada vdov in sirot, ki le oblastno zasežen.
Veliki koncert se vrši 10. marca v veliki dvorani Slov. mestnega gledališča. Nastopili bodo trije ruski operni pevci, basist, baritonist in sopranistinja, ki potujejo sedaj po celi Evropi, da seznanijo evropske narode z rusko muziko.
Gremii trgovcev v Mariboru ima izredni občni zbor v soboto, dne 28. t. m. ob 19. v gostilni Maribor, Grajski trg 1.
Shod vojnih invalidov, vdov ln sirot se vrši v nedelio. dne 29. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih gostiine »K rudečemu ježu«.
Velikodušen dar. G. Ferdo Sert, trgovec v Mariboru ie daroval mestnemu magistratu 20.000 K za reveže.
Celje.
Neaktivni oficirji, ki stanujejo v področju mestnega magistrata Celje, se poživljalo, da se radi evidence Javijo danes 26. t. m. pri mestnem magistratu med 9. in 12. ter 14. in 17. uro.
Popačene mednarodne napise bi v našem mestu lahko enkrat že odpravili 1
Proč s takimi stvarmi! Prejeli
smo: Pred kratkim sem bil v Celju po opravkih. Marsikaj se ie spremenilo tam, odkar je izginil avstrijski režim. Zdi se rni oa. da naše oblasti s celjskimi nemškutarji še vedno premilo postopalo. V gostilni, kjer sem večerjal so se na nesramen način prepevale izzivalne pesmi, ki morajo užaliti čut vsakega pošteuega Jugoslovana. Kam pridemo, če s« bodo stvari tako razvijale In nadaljevale? Naša varnostna oblast naj bi tudi tukai posegla vmes in napravila red. ki bo le naši splošni stvari v korist.
Društvo občinskih tajnikov za Slovenijo priredi dine 1. marca t. 1. ob 9. dopoldne redni občni zbor v rudeči sobi Narodega doma v Celju. Vabijo se vsi dosedanji člani in vs! drugi stanovski kolegi, ki do danes še niso člani omenjenega društva, da pridejo naveden dan k zborovanju, kjer sc bode razpravljalo o položaju našega stanu.
GMOTNI POLOŽAJ UŽITNINSKIH USLUŽBENCEV.
Užitninski uslužbenci ?o bili spreleti v upravo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro z odtokom iz decembra 1919. Na ta načjn so prešli dejansko iz stania deželnih uslužbencev med državne uslužbence. Mislili so. da ie s tem činom tudi njih socijalno vprašanje že rešeno. Njihovi nadi je sledilo razočaranje. Likvidacijska komisija ni nrngla zboljšati plač užitninskim uslužbencem, ker ni imela sredstva; prinos užitnine je bil tako majhen, da se nikakor ni dalo kriti stroškov, ki hi nastali, ako bi bila hotela dežela dovoliti užitninskim uslužbencem tako velike draginiske doklade, da bi bila niih beda odpravliena. Zvišanje užitnine se pa ni dovolilo. Očitek, da je likvidacijska komisija kriva bede užitninskih uslužbencev, ni bil upravičen. Upravičeno so si torej ti uslužbenci želeli pod državno upravo. Sedaj jim pa tudi ta. ali noče. ali pa ne more pomagati. Država se izgovarja. da bi zvišanie draginiske doklade užitninskim uslužbencem do take mere. kakor io drugi državni uslužbenci uživajo, zahtevalo take svote. ki bi presegalo zdaleka dohod iz te panoge. Tudi se premišlja, ali se prizna v točki draginiske doklade užitninskega uslužbenca, deianskoza državnega uslužbenca. Ne gre, da hi se smatralo užitninskega uslužbenca nekako za človeka druge vrste. Dežela ali privatni zakupnik sta večino gledala le nato. da pomagate z užitnino sebi. Užitninski uslužbence mora biti popolnoma zmožen računstva, in poznati dohodninski zakon. Trditev, da užitninski uslužbenci nimajo veliko posla, ne more odločevati pri odmeri draginiske doklade, ki se iiir: nai dovoli. Oblečen hoditi, lesti, v človeškem stanovanju prebivati mora užitninski uslužbenec ravno tako. kakor vsak drug uslužbenec. Ti Iiudje imajo vendar opraviti z denarjem. in nikakor ni umestno, da bi se jih hotelo odpraviti z ugovorom, da niso tako zelo zaposleni, da bi smeli zahtevati iste draginiske doklade. kakor vsak priznan državni uslužbenec, ker bi se s tern naravnost opravičevalo in navaialo užitninskega uslužbenca k postranskim, nemoralnim zaslužkom. Boli moralna je mestna občina ljubljanska, ki Je vkljub temu, da nima nič dohodkov iz užitnine. ampak le ogromne stroške, vendar le dala iim skoraj iste dohodke, kakor iih da država svojim uslužbencem. Zvišala jim je dohodke na odlok župana, tudi še z decembrom 1919. za 120%. Cuiemo. da so snuie nov zakon o plačarini. Ako se pri tem pozabi na izvršilne organe, ki naj čakalo bog ve kako dolgo na rešitev iz neznosnega stanja, bo stvar pogrešena.
V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA. Obtoženec Anton Pesek, rojen 3. junija 1879 v Blaženici pri Ptuju, pristojen k Sv. Bolfenku pri Ptuju, k. v., oženjen, odgovorni urednik , „Jugoslavije“ v Ljubljani, je kriv, da Je dne 19. junija 1919 v Ljubljani kot odgovorni urednik dnevnika „Jugoslavije“ zanemaril dolžno paz-- nost, pri kateri bi sprejetev kaznive vsebine članka „Iz Loža“ v št. 147 imenovanega lista izostala, kjer se Franceta Žagarja lažnjivo dolži ne-
poštenih dejanj, ki bi ga utegnila v
mislih ljudi ponižati.
S tem je zagrešil prestopek zanemarjanja potrebne paznostl odgovornega urednika po čl. III. zak. z dne 15. oktobra 1868 d. z. št. 142 in se obsoja po čl. III. t. 5 istega zakona na 300 K denarne globe, v slučaju neiztirljivosti na 30 dni zapora, ter po § 389 k. p. v povračilo stroškov kazenskega postopanja.
PROŠNJA ZA POMOČ!
19. februarja je nastal pri Sv. Marku pod Ptujem požar, ki je vpe-pelil 11 kmečkih poslopij z vsemi zalogami. Škoda znaša okoli 900.000 kron. Ljudje so brez strehe,’ hrane in obleke.
Obračamo se do vseh človekoljubnih src, da priskočijo na pomoč tem bednim revežem z denarjem, obleko ju živili.
Prispevki naj se pošljejo naravnost na naslov: »Pomožni odbor za Pogorelce pri Sv. Marku niže Ptuju«.
—«rrapiraoanwm —■ r—mmtmmrwc.-a 'irrwiwnirft«yg?iu hm« «—»y w
Društvena in uradna obvestila.
V smislu sklepov novinarskega kongresa v Zagrebu je treba za vsako društveno obvestilo plačati za prve 4 vrste 2 K, za vsaki nadalj-ni 2 vrsti pa 2 K pristojbine v obliki kolka za novinarski penzijskl fond. Kolki se dobe v uredništvih in upravah vseh listov. Društva z dežele lahko vplačajo pristojbino tudi v znamkah ali v gotovini, priloženo dopisu. Lahko pa naroče kolke tudi pri »Društvu jugoslov. novinarjev«, Ljubljana, Knaflova ulica 5.
S. K. »Ilirija«. Redni občni zbor se vrši v petek, 27. t. m. ob 19.30. j uri v verandi hotela »Union«. K. I
Občni zbor goriške planinske ! podružnice se vrši v sredo dne 10. marca 1920 ob 20. uri v stranski sobi kavarne »Zvezda«. Dnevni red: 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Slučajnosti. 4. Volitev odbora. Člani: udeležite se polnoštevilno prvega občnega zbora gor. podr. v Ljubljani. Odbor.
»Grenil! trgovcev za politični okraj Kranl« ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 14. marca 1920 ob pol 10. uri v dvorani »Narodne čitalnice« v Kranju. Gg. člani naj se občnega zbora polnoštevilno udeleže. —	Načelnik.
Šport m turi stika.
jugoslovanski olimpijski odbor
je ob svoji ustanovitvi sprejel čestitke mednarodnega olimpijskega odbora v Lausanne obenem z obvestilom, da se nam prizna delegat pri mednarodnem odboru. V tem slučaju bi ostal naš delegat major Svetomir Džukič, prejšnji delegat za Srbijo. Jugoslovanski odbor pa se je obrnil na mednarodni odbor, da se nam priznajo trije delegati, za katere so poleg majorja Džukič-a nominirani predsednik jugoslovanskega odbora Dr. Franjo Bučar, profesor v Zagrebu in za Slovence Dr. Fran Zupanc, odvetnik v Ljubljani.
NSS.
Politična šola NSS. se vrši danes, v petek ob poi 20. uri v spodnjih prostorih Narodnega doma.
Krajevna organizacila NSS. ▼ Cellu priredi futri. v soboto v »Narodnem domu« shod z dnevnim redom: Sedanji politični položai tn stališče NSS.
Tainlštva NSS. na Štajerskem. Na podlagi sklepa zadnje seje strankinega načelstva se ustanovi poleg Maribora tudi v Celju strankino tajništvo, ki prične uradovati s 1. marcem 1.1.
V Kočevju je na postaji nek uradnik, ki trdi. da ne vzame v plačilo novih bankovcev, dokler ne dobi tozadevne naredbe od ravnateljstva. Da se izogne nepotrebnemu sekiranju občinstvi, naj ravnateljstvo blagovoli poučiti tega gospoda, da so nove novčanice zakonito plačilno sredstvo, ki se mora pri postajnih blagajnah brez ugovora sprejemati. Še to^ če ni na razpolago voznih listkov II. razreda, naj se zaračunaju listki III. razreda ravno toliko, kot oni II. razreda, ne pa več.
Jesenice. Ciril-Metodova podružnica za jeseniško občino izreka Zavezi jugoslovanskih železničarjev za velikodušen dar v znesku 50 K svojo zahvalo. — Odbor.
Mokornog. Naš trg dobi v najkrajšem času električno razsvetljavo. Tozadevne priprave bodo v najkrajšem času dovršene.
Gledališče.
REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA,
Opera.
Dne 27. febr., petek: »Netopir«, Abonm. C.
Dne 28. febr., sobota: »Rusalka«, Abonm. E.
Dne 29. febr., nedelja: »Prodana nevesta«. Izven abonm.
Dne 1. marca, pondcljek: Zaprto.
Drama.
Dne 27. febr., petek: »Kristalni grad. Abonm. E.
Dne 28. febr.. sobota: -Brczdno«. Abonm. D.
Dne 29. febr., nedelja popoldne: »Pepelka«; zvečer »Beneški trgovec.« Izven abonma.
Dne 1. marca, pondeljek: »Beneški trgovce«. Izven abonma.
Dne 2. marca, torek: Zaprto.
Književnost in umetnost.
Ivan Cankar: Moje življenje. Kot 13—15 snopič Narodne knjižnici, ki jo izdaje Zvezna tiskarna v Ljubljani, Je izšla znamenita Cankarjeva knjiga Moje življenje. Knjiga priobčuje 16 črtic iz detinskih let in 19 novelic it poznejše dobe pisatelja. Z le Cankarju lastno mojstrsko roko opisuje pisatelj svoje življenje in svoja opazovanja življenja la družabnega reda. Knjiga je v vsakem oziru zanimiva in znamenita.
, .Ljubljanska porota.
Metalec ročne granate.
Gozdni delavec Janez Zupančič na Savi si bode dobro zapomnil, kako velika kazen lahko doleti človeku, če hrani v svoji drvarnici — ročne granate. Zupančič se je moral včeraj zagovarjati pred ljubljansko poroto zaradi pregreška po .§ 3. zakona z dne 27. maja 1885, št. 134 drž. zak. (t. J. takozvani anarhistovski zakon) Vemo vsi, da so si ustvarili nekdanji avstrijski »mogočni« ta zakon, da si habsburške kronane glave ohranijo zlate prestole in zdravo kožo in jot bil ta zakon pred vsem naperjen proti anarhistom in nekdanjim »tržaškim irredentarjem«. — Habsburške kronane glave so zatonile v, morju revolucije, toda delavec Zupančič je moral čutiti ostrjno tega zakona, ki predpisuje v sličnih slučajih zapor od 3 mesečev do treh let. Stvar je bila sledeča. Zupančič je hranil že od prevrata sern ročna granato v svoji drvarnici. Dne 7. januarja t. 1. je bil zelo pijan in je ponoči v popolni pijanosti vrgel v sta-« novanje oziroma proti oknu stanovanja svoje matere — ročno granato, ki je padla na tla in eksplodirala. Zivljenskih žrtev ni bilo. Porotnikom so bila stavljena štiri vprašanja. Potrdili so prvo, da je Zupančič kriv, da je »hranil granato brez oblastvenega dovoljenja« — soglasno. Zanikali pa so z 10 glasovi proti 2 vprašaje, da je vrgel granato namenoma v hišo. Sodišče ga je'na podlagi tega krivdoreka obsodilo na --- dva meseca strogega zapora. Zupančič je sklenil, da nikdar več ne pije.
Porotna razprava, ki pa ni bila.
Neki ljubljanski večerni list je včeral priobčil dolgo poročilo o porotni razpravi proti Jak. Briclju iz Stepanje vasi zaradi hudodelstva goljufije. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da se dotična razprava včeraj ni vršila. Ni dobro biti vse-vedež in bilježitl zagovore obtožencev, ki se še niso zagovarjali. —« Na sodišču je pač vzbudilo poročilo znatno senzacijo!!
Slivnica pri Mariboru. Dne 24. februarja smo spremili k večnemu počitku spoštovano mater vdovo, mesarico Ano Bregovo v 68. letu starosti. Pokojnica je že šest let bo-lehak, toda potrpežljivo prenašala težave svode bolezni. Revežem je rada pomagala, kjerkoli je mogla. Po njej žaluje deset otrok. Počivaj mirno ob strani svojega moža. ki je umrl pred 15. leti, ravno ta dan. Naj v miru počival
Ptuj. Na Cmi gori se je poročila gdč. Tilčka Predanova s podporočnikom Mita Svirčevič Iz Bačke. Ob' tej priliki se je nabralo za »Dijaško kuhinjo« v Mariboru 100 K. Mlademu paru mnogo sreče I
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek,
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
posebnem pismu »Slovenska dijaška zadruga« v Pragi, ker se je dr. Žerjav kot predsednik deželne vlade s toliko vnemo zavzel za interese Slovenskega dijaštva v Pragi kakor noben drugi izmed merodajnih čini-
Pokrajinske vesti.
M:
.JUGOSLAVIJA** dne 27. februa^a 1920,
Preklic.
7L&ihtcvajtc »Jugoslavijo* o vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah / Pridobivajte naročnikovi
kupi vsako množino in plača na j v. ceno
Podpisani a tem preklicem t?bc ob-dolžitve, katerd sem dne 17. febr. 11, govoril v gostilni pri Tancarju na Jesenicah o gospodu sprevodnika Ivana Zupana, nanaSiuoče se na tatvine petroleja na dri. železnici na Jesenicah. Zahvalim se imenovanemu gospt du, da mi jo žaljivke, oziroma obdolžitve odpustil. Rudolf Eiselt, strokovnih: 2'1S	Jesenice	145.
več vagonov stoječih na postaji kakor tudi posamezno vozove pripelje na dom tvrdka REGOVC & COMP. LJUBLJANA Kolodvorska ulica 31. 248
Kdo plača najviSjo ceno za star baker? Samo 244
Proda so:
Kranjske harmonike, domač izdelek, prodam po primerni ceni. Naslov v npravništvn ^Jugoslavije". 293
Prodam hISo z lepim vrtom in z vso hišno opravo za 55.000 K. Poizve sc g. Henigman, Meljska cesta 10, Maribor.	392
Prodam hlSo, dvonadstropno, 7 stanovanj, velik vrt; vpraša se v hotelu Union pri vratarju.	286
Kupa se:
Kolesa rabljena, kupuje J. Goreč, Ljubljana Gosposvetska c, 14.	138
Motor sigurno 3 ‘/a do 4 HP močan, 220 voltov istoimenski tok sc kupi, Ponudbe na: Tovarno za čreslovino v MajSpcrgn, pošta Ptujska gora. 295
Maribor, Sofijm trg st. 1
Advokat
dr. Josip Sajovic
naznanja, da ima svojo pisarco kakor dosedaj
v Ljubljani, Gosposka ul.3.
Mili, pota. stenice Id Koriti ter ves mrčes
mora poginiti, če se vporabljajo moja 'preizkušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: za poljske miši 7 K, za podgane in miši 7 K, za ščurke 8 K, posebno močna tinktura za stenice 7 K, uničevalec moljev 6 K, prašek proti mrčesom 4 in 8 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 4 K. mazilo za uši pri živini 4 in 8 K, prašek za uši v obleki In perilu 6 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 6 K.
Pošilja po povzetju
Zavod za ek šport M. JUNKER, Petri niška ulica 3, Zagreb 20.
Bančno in trgovsko poslovanje
Odda se "HI
restavracija
Kolodvorska ulica 39.
se priporoča v napravo žimnie, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno hi po Birkih cenah. Prosi blagohotnih naročil.
Invalid. Iščem dobrega delavca mehanične stroke, ev. urarja za lahko in trajno dela Pismene ponudbe pod .Mehanik 333" na upravništvo.	210
Plačilna natakarica ae Išče. ,Hotel Mangart, Bled.	294
Cigaretni papir
sledeče vrste:
GoBub, Abadie, Club in Samum
priporoča na debelo:
,.BranDs-F8Dirfi1ta‘MlBls!igna. Mestni tmll
Koresi»ondentko z večletno prakso, katera zna perfektno nemško stenografijo ter zanesljivo prestavi v slovenščino (Jugoslovanka, če mogoče z odvetniško prakso) sprejmem. „Ava“ tovarna portland In roman cementa. Laško.	291
Mcčntga, zdravega učenca
b. dobre hiše Sprejme takoj J. Kra« Savle, Žalec. Pogoji po dogovoru.
Ponudbo do 0. marcu 1920 na nadzorstvo društva „Casi-noveretfj" v Ljnbljnn.1, Erjavčeva cesta 13.	254
ImmSDBBDBaGMBBeEmEtBBS?!
^ ~
Pozor I M, Pozor E Pevci m pevska društva!
Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil
deske En trame
iz mehkega in trdega iesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba „Inpt“ i Ljubljni. Kiektn kg 10.
Črnilo :: rdečilo
barva za Stampilke (modra In rndeča)
WT „SNAŽI“
najboljše sredstvo za Ostenje kovin po tovarniških cenah.
Kemični proizvod
O.Čertalič,Ljubljana
Opekarska cesta štev. 21.
Mala pesmarica
za moški zbor' žepna Izdaja 11 XJ& cm. Št1. Davorin Jenko: ŠtO fcfltll, EpMHB-tfliill? • 2. Ivan pl.Zajc; ZpinjellB-tellCpiSlia.
. 3. Anton Hajdrih: §la&0 SUBCfl j*f bPfefe.
„ 4, Anton Hajdrih: Fod flten?.
Vsaka pesem stene 1 K; tl Izvodov 10 K. Dobiva se v
Franjo Paar, Varaždin,
Brzojav Paar Varaždin Uatuiov^eno god. 1*12
Prva hrvatska trgovina panjev In fefcetarskih izdelkov. Lastni izdelki umetnega satja.
za kuhanje mila kg K 86*— naročite a povzetjem pri tvrdki
J. Kastelic, Novomesto 112.
V najglobokejši žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni zvesti soprog, oče, očem, brat in
svak, gospod
Edvard
zobozdravnik v Usifeilani
f
danes, dne 26. svečana 1920 ob tri četrt na 3 popoldne po dolgem hudem trpljenju, v 48. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega pokojnika se bo preneslo v soboto, dne 28. svečana 1920 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Turjaški trg št. 6 na pokopališče k svetemu Križu.
Večni pokoj njegovi duši in blag mu spomin.
V Ljubljani, dne 27. svečana 1920.
Jelka Brati
soproga.
Špela Brati
hčerka.
Viktor in Jelka Naglas
pastorka.