v jfntuvini Uto UEK M 157 V LIUMIOM, V SOlKtO 13. lUlllO I9Z9. tena om r Iz ha ja vsak dao popoldne, IzvzemSi ocdelje Id praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2L5O» vefiji tnserati petit vrsta Din 4,— Popust po dogovoru. Inscratnt davck poscbcj. »Slovenski Narod« velja (etno v Jugoslaviji 144.— Din, za »nozemstvc 30u- Din. — Rokopist se •€ vraćajo — Naie tclefoasfcc števllfcc so: 3122, 3123, 3124. 3125 «n 3126. Strašna eksplozija na Kitafskem Največje mimicijsko skladišce zletelo v zrak - Od eksplozije je bilo ubitih nad 1000 ljudi - Tuđi inozemska kolonija je hudo prizadeta - Kar je ostalo, uničuje požar — London, 13. juli ja. »Temps« poroča iz Honkonga, da je včeraj v Junanfu zletelo v zrak nafvečje municijsko skladišce kitajake nacijonalistične armade, v katerem je bilo nakopičene municije in eksplozivnih snovi v ogromnih količinah. Eksplozija je nastala ponoći ter je za-vzela ogromne dimenzije. Porušenega je skoraj pol mcsta. Po dosedanjih ugotovitvah je mrtvih nad 1000 oseb, ker se dobesedno izginile hiše in poslopja v bližnji okolici mimicijskega gkladišca. Eksplozija je bila tako silna, da je porušenih tuđi mnogo hiš v daljni okolici* Zelo Je prizadeta inozemska kolonija, kjer so konzulati tujih držav- Med mrtvinii je tuđi mnogo inozem-cev- Angleški konzul je lažje ranjen, poslopje konzulata pa je tako poškodovano, da se je moral konzulat izseliti. Poslopje francoskega konzulata je docela porušeno, francosk! konzul in več članov konzulata pa je težje ranjenik V mestu vlada silna panika. Ljudje se boje, da bodo sledile se nadaljne eksplozije in tntmo-ma zapuščajo svoje domove ter beže drugam. Eksplozija je povzročila požar, ki je zavzel velike dimenzije in se vedno bolj širi, tako da obstoja nevarnost, da bo ogenj uničil še to, kar je od eksplozije ostalo. V splošni zmedi nihče ne misli na gašenje in vsakdo skuša resiti, kar se pač resiti da- Inozemska kolonija je organizirala poseben tehnični oddelek, ki ima nalogo, da za-jezi širjenje požara na inozcmsko kolonijo« Pozvana je bila tuđi vojaška pomoč, ki pa še ni do-spela* Izenačenje doklad sodnikov, upravnih uradni- kov in oficirjev Povodom današnje avdijence ministra pravde je kralj podpisal tri nove zakone. — Imenovanje cKrektorja Agrarne banke. — Bled, 13. julija. Danes ob 10. do* poldne je bil sprejet v avdijenco pri kralju minister pravde dr. Srskić. Av* dijenca je trajala do 11.20. Kralj je pri tej priliki podpisal ukaz, s katerim se imenuje za direktorja Priv. Agrarne banke bivši finančni minisier dok: tor Bogdan Markovič. Kralj je nadalje podpisal zakon o civilnO'SOdnem pravdnem redu, ki pa bo uvcljavljen sele s posebnim zako* nom. Nadalje je kralj pri tej priliki podpisal zakon o ureditvi prejemkov sodnikov, s katerim se znižajo specU jalne sodniške doklade za 20 %, nadaš Ije doklade upravnih uradnikov za 20 odstotkov, ter povišajo doklade oficir* jev tako, da so se daj izenačeni pre: jemki sodnikov, upravnih uradnikov in oficirjev. Z istim zakonom je ukinje* no tuđi avtomatsko napredovanje sod* nikov* Končno je kralj podpisal še za? kon. s katerim se izenačujejo prejerm ki članov džavnega sveta in glavne kontrole. rOSffusfjii uisniui no nsnusrsuno Sinoci sta dva neznanca vdiia v njegovo stanovanje in mu grozila z revolverji - Predno je prišla policija sta pohegnila — London, 13. julija. Snoči sta poskušala dva neznanca Izvršiti atentat na zunanjega ministra Hendersona. Okrog 8. zvecer sta prišla na njegovo stanovanje v nekem westmlnsterskein hotelu. Izda jala sta se za za novinarja ter sta hotela na vsak način govoriti z ministrom, češ da jima je obljubil interv!ew. Ko pa je minister Henderson sprejem odklo-nil, sta vdrla v njegovo sobo in mu grozila z revolver JI. Hotelski usluž-benci pa so ju takoj razorožili. Predno je prispela pozvana policijska straža, se je napadalcema posrećilo, da sta pobegnila. Na odredbo no-traniega ministra je bila prideljena zunanjemu ministri! Hendersonu posebna straža, a tuđi hotel je močno zastražen. Kdo sta napadalca, doslej ni ugotovljeno. Kongres postnih uradnikov v Ljubljani Danes so prispeli delegat je iz vseh strani države —Popoldne bo predkonierenca, jutri pa bo glavna skupšeina — Ljubljana, 13. julija. Jutri bo otvor-Jen v Liubljani Xf. poštni kongres. Udels-žilo se ga bo okoli 300 delegatov. zastop-nikov vseh organiziranih poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov iz vseh važnejSiii krajev države. 2e snoči so pri* speli prvi delegati iz oddaljenejših krajev, tako iz Skopja in Sarajeva. Danes dopoldne se je vrši! oficijelni sprejem raznih delegatov, ki so prispeli iz Beograda, Niša, Novega Sada., Čačka, Pi-rota, Vršca, Bele Crkve, Subotice, Kru--e bo pričel v drugi polovici avgusta, se vrše velike priprave. Poleta ee bodo uđeležili ve-cinoma novinarji. izmed katerih se je prvi javil urednik pariškega ^Matina^: Jules Sauerwein. Vremenske katastrofe ob Čmem morju — Carigrad, 13. julija. V okolici Sur-mene Psađžika ob čmem morju vznodno od Trapezunta se je odtrgal oblak. Neurie je trajalo 48 ur ter so bile v ok^aju poplavljene vse vaši. Ogromno škodo so po-vzročili tuđi zemeljski plazovi. Stevilo ćloveških žrtev je izredno veliko. Doslej so ugotoviii že 400 mrtvih. — Bukaresia, 13. julija. Po vsej državi je temperatura močno padla. V južnih Karpatih je te dni zapadel tuđi sneg. Vsled močnega deževja je Prut zelo narastel in v Crnovicah so poplavljena ćela predmest* ja. Interpelacija o posetu Mussoli-nija London, 13. julija. Socijalistični poela-nec Wedffewood je napovedal interpelacijo o posetu Mu&solinija, ki namerava o priliki zrakoplovke razstave meseca avgusta po*e-titi Ix)ndon. Poset ruskih letal v Italiji Carigrad, 13. julija. Ruska vlada je ra-prosila tursko vlado za dovoljenje, da bi emela eekadrila ruskih letal preleteti Dar-danele zaradi vrnitve nedavnoga poseta ita-lijanskih voja§kih letal. Mehika nače prohibicije Meiiro City, 13. julija. Vlada je po dveh leđnih ukinila dolofbo, da se morajo točil-liice alkohola zapreti ob 9. zveeer, ker se je izkazala kot neirvedljiva. •* Obsojeni atentatorji Kovno, 13. julija. Vojno sodišre je tbso-dilo na dolsjoletno j^eo Miri povzrocitelje a tenk ta na miuistr&kega predsednika Vol-demarasa. Senzacijonalne napovedi za prihodnje zaseda- nje Društva narodov Poleg Briandovega predloga o osnovanju evrooskih zdrul^oih držav napoveduje tuđi Macdonald senzacionalno izjavo o ra/- orožitvenem vprašanju. — London, 13. julija. Z u na ni i minister Henderson je včeraj v razgovoru z zastopniki tiska napovedal. da bo ministrsk] predsednik Macdonald na prihodnjem zasedaniu Društva narodov p'dal za Anglijo in za vso Evropo važno izjavo. Kliub prizadevanju novinar-jev pa zunanji minister ni hotel pove-dati. za kal gre. Ker pa je Henderson v nadaliniem razgovoru omenil. da po-tekajo pogajanja z Ameriko zelo ugodno, se splošno domneva, da se bo Mac- donaldova izjava nanašala na rjAiro-žitev. Glede na predio^ franco>ke^a 711-nanjega ministra Crianda o o^uoNunju evropskih združenih dr/av, ic lorci ^rici.koNati. da bo jesensko /.i-cMnje Društva narodov ne s;.mt» ^cnzaciJo-nalno. marveč tuđi i/redno \:\>sn /a vso svetovno politiko. V angic^kih fn>-litičnih krogih ^e govori, da \x* jelensko zasedanje Društva naroOov en) najvažnejšib tekom zadnjih dc>ct let. Settanek rumunjkega kral a s princem Karlom na Bledu? Sestanek se bo vršil na željo princa Karla po krslu juooslo-veflskega kraljevića - Pred zaroko mmunske princese Ileane — Zagreb, 13. julija. Današnje »Novosti« poročajo z Blcda: Iz ru-munskih dvornih krogov se izvef da bo vendarle prišlo do sestanka med kraljem Mihajlom in njegovim oče tom, bivšim prestolonaslednikom princom Karlom, ki biva že već let v inozemstvu. Sestanek bi sc imcl vršiti na Bledu. Kakor znano, je prišlo že lansko leto v Parizu do po-mtrjenja med princom Karlom in rumunsito kraljico-materjo. Sestanek med rumunskim kraljem in princom Karlom je po zatrjevanju poučenih krogov docela privatnega značaja. Princ Karol že dolgo ni vide I svojega sina, kl Je pos'al med tem rumunski kralj in bi se zato rad sestal ž fijim. Sestanek med rumunskim kraljem in princem Karlom zaačl tore] samo popolno izmlrjenje v rumunski kraljevski rodbini, ne more pa ni-česar spremeniti na obstoječem stanju v Rumuniji. za katero se je i/javila tuđi vlada g. Mania, ki niti z daleka već ne misli na povratek princa Karla na rumunski prestol. V zvezo s sestankom med kraljem Mihajlom in priiKem Karlom se spravlja ludi skorajšnji od hod kraljice - matere Marije z Bleda v Bukarešto. Kedaj bi se vršil sestanek princa Karla s einotn - kraljem, še ni določeno. Vsekakor pa se bo sestanek vrsil šefe po krstu tretjega jugoslovcnskeun kraljevića- — Bled, 13. julija. Včeraj sta rumunska kraljica - mati in princesa IleaHa v spremstvu rumun*rkega dvornega marašala odpotovali / avto-mobilom v Solnograd, kjer ostaneta par dni, nakar se vmeta na Blcd. Kakor se govori, gre za zaroko princese Ileane z nekim nemškim princem. Na sestanku v Solnogradu bi se imel določiti dan poroke. Zatrjujc pa se tuđi, da se bosta v Solnogradu sestala princ Karol in kraljica -mati v svrho dogovora glede sestanka med princem Karlom in rumunskim kraljem Mihajlom. Dva nova prekooceanska poleta Davi so startali v Franciji za polet preko oceana Poljaki in Francozi. — Amcriški vztrajnostni rekord. — Le Bourget, 13. julija. Davi ob 4.45 sta startala na tukajšnjem letališču polj* ska letalca Idzikovski in Kubala na letalu »Maršal Pilsudski« k svojemu že dolgo na* povedanemu prekooceanskemu poletu, tro pozneje je startalo franeosko letalo z lc» talcema Costes in Belontc k poletu v Ncsv^ork. Culmer Citr, 13. julija. Letalo >Ang?li-noc je davi ob 2.13 ameri^kega časa prista- lo. V zraku je bilo 10 dni, IO ur in 54 minut ter je pobilo s tem vee dosedanje vztraj-noetne rekorde. Bilo bi 5e nadalje o«taln v zraku, če bi ne bila odpovedala dobava bencina in olja. LetaUa fita taman pozivala potom radija, naj jima priskrbe novo zalo-go bencina. Sprejemna postaja na Malinu se je namreč pokvarila in poiivov nišo ->pre-jeli. Zato »ta bila prisiljena, da -ta, UaUor pravita pilota, pred^a^no pristala. Hrvatski atlet v Franciji Pariz, 13. julija. Xa pu^abilo jn,-.tn."_:a župana v Vkhyju bo hrvatski atlet Hartha na«topil 17. t. m. v tamošnjem stadionu s evojimi produkcijami. Vročina v Angliji London. 13- julija, sj. \ Londonu in ro vsej Veliki Britaniji vlada velika vročina. Temperatura ee je danes dvignila na '27 otopini Celsija v sencu Francoski prispevek za zgradbo predora pod Rokavskim preli- vom — Pariz, 13. julija. Ravnatelj franeoske severne železnice je pos!al v London predbg, po katerem je njegova družba pripravljena dati na razpolago za izvedbo tehničnih preiskav v svrho zgradbe tunela r>od Rokavskim preMvom 160 miliionov frankov, za zgradbo tunela samegs pa 3 do 4 miljarde frankov. Ta vsota naj bi predstavljala polovico vseh graJbemh stroškov. Iz policijske kronike Ljubljana, 13. julija. Žrtev brezvHT.tueir;i titu in lastiu* ruvpre-vidnosti je }>ostal včeraj delavtv Valentin Lunar, «tanujoč v Mostah. Nedavno je Lunar v banki dvitjnil vee «voj»» prihntnke i (12.7CJD Din), ki si jih je e trudom in varč- I noetjo prihranil tekom let Denar je doma | spravil v kovčeg na podstreSnem stanovanja in Čakal na priliko ugodnega nakupa [»ri-merne parcele za zidanje. Včeraj. ko se je vrnil domov, ga je pa čakalo neprijetno presenečenje. V ČaAu, ko ni bilo nikograr domaćih doma, &e j^ neznan zlikovec splazil v Lunirjevo stanovanje, premetal vse in končno pobral ve« ienar. LT>opega Lunarja bi od preeenečenja ukoro zadela kap. Prijavi] je tatvino policiji, ki sedaj išče tatu. Na Dolenj*ki cesti se je včeraj prip^tila manjŠa nesreča Popoldne je vozil hlapee France Glavič vo?. «^ena proti me«tu \a vozu se je peljala SOletna delavka Jerica Ja-kopin. \enadoma se je voz prevrnil in po-kopal delavko pod seboj. Jakopinovo so • teikimi notranjimi poskodbami z re^ilntm avtom prepeljali v bolnico. Sorzna poročiia. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovali. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 2288.50. Berlin 13.57, Bruseli 792 bi., Budi-npešta 993.42, Curih 1095.90, Hunaj 801.65, London 276.42. Newyork 56.87, Pariz 223.10, Praga 168.60, Trst 297.9U. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275. London 25.22, Newyork 5>0, Pariz 20.35. Miltn 27 195, Madrid 75.50 Berlin 123.84. Dunij 73.17, Praga 15.385, Bukarešta 1.06. Budtoip«lta 90.60, Sofija 3.75. Stran 2 •SfcOVENSKI N A R O D«. . na kar je bil raziiod. Zvtčtr so nali Sokoli s težkim srcem zaousUH go-stoljubni Plzen. »Na svldenje v Beogradu 1. 1930!< so klicali za njim Čehoslovaki. —1] Ruski odbor v Ljubljani priredi v nedeljo, 14. t. m. ob 10. v pravoslavni kapelici na Taboru parastos ob 35-!etnicl smrti znanega pisatelja A. P. Cehova, ki je predčasno podlegel zavratni Jetiki v kopa-lišču Badenweileru na Nemškem dne 15. julija leto 1904. KiDar Ivan Za'c 60-letnik V ponedelfek 15. t m. prosUri naš Upar Ivan Zafc 60Wtnioo ro^rtra — Kaj pripoTedoje fobilant o »ebi Pogleda] sem skori Hnico, ki jo je na* pravi! v vratit svojega ateljcja na dvori« šču mestne sole na Prulah, toda nešteti kipi in o«nutki, s kate rimi je atelje skoro prenapolnjen, »o samevali. Kipar ja Zajca ni bilo doma. Kaj »edaj? Nihće ne ve, kje stanuje, umetnjakarji ne vedo, kam i aha ja. Imel sen §r«Čo( sreoala ava ■• sa Lj ubi jari i co in M napotil* nazaj v atelje. — Torej že 60, goa^od Za je? — Da, da, žal, že 60. NTe bi mu jih priaodil. Hitro »top*, z živahnimi kretnjami in oći se mu svetli* kajo. — Imam ie nekaj napisano, mi je dejal, ko tva »topila v atelje. Natakne m očala. mi iiroči pisanja in ie »vojo aliko. Vtaknil sem rse v svoj icp. Malo »e morava pa kljtifc temu fte pomenki. tem si mifllil. — Je strašno vte rajmetano; ko pa ni prottora. Pograbi metlo in jo vrže v kot, preloži ie Ketko, dleto, ramahne z rokavom po mili in mi začne razkazovati »voja dela, ie končana, začeta in osnutke. __ S temlc se sedaj ukvarjam, »Starka« in »Starec« sa KadivČevo. To so pa vse nacrti: »Boj na konju«, »Favn m bahant«, »Vodnjakc, »Pun(ka s psom«. »Samson« itd. Police se kar libe pod teJo in itevi-lom kiparskih osnutkov. __ Je križ, vi Ujno. Otvotil je svoj atelje v Veroni in je hnel mnogo narotil, osobito m cerkv«. V Veroni je tuđi umri. Najmlajli očetov brat, stric Marko, jt pa bil s*mo ornamen« tik. Oraamentiral je oltarje. tivel je pa burno m neatalno žtvljenje. Bil je rad ve» •el in je rad ispil kr>sarec dobrega vina. Umri je tienadotna v Ribnici Moj pokojni oči Frsnjo Zajc jt itudi- ral v Monakovem na tkademiji uottnostL Bil je učenec profesorja Maksa Widman» na. Po končanih »tudijah se je naaelil v Ljubljani m imel atelj« na Vofarski pot i, kjer je tuđi sezidal hiSo, v kateri sem bil jaz 1. 1869 dne 15. julija rojen. Pokojni oct j« irrrStl mnogo ctrkveeih del in nekaj portretov, kakor rudi kip kne« zoikofa Siomika v Mariboru. Imel »em zelo ntdarjenegt ttarejiega brata Frana, ki je ftno isrtzal v orohovtm I«tu »edem kipcev, predatavljajoiih kr*čan« »ke čednosti, za franČiškansko cerkev. STa talost jt bil brat Franjo rahlega tdrtvja. Umri jt na jetiki v 21. letu starosti. Bratova smrt je posebno potrla oče ta, ki jt leto dni nato podlegel pljučnici Bilo mi je tedaj 19 let. Tedaj sem irvrsll prvo »amosrojno d«lo, dva angela iz kararskega mramorja, za ta* bernakelj v cerkvi na Rofaiku. Fno leto po o£ttovi smrti sem dobil pod poro pokojne gospe Jotipint HoČtvarjevt iz Krike ga. Eno leto sem bil na državni obrtni soli na Dunaju in itiri leta na dunajtki akademiji. Prejel sem srebrno kolajno za komponi* ranje in potebno ftoUko nagrado za kip »Prestrašeni setir«, ki je se«t je stalno mudil, kajti tam se zbtrajo umetniki-tlik^rjl tn kiptrji in delajo živaUke Jtudue po na-ravi. Tuđi Amerika ni mogla prikleniti nast ambicioznega umetnika, in tuđi njegovo zdravstveno stanje mu ni dovoljevalo, da bi začel tamkaj s svojim umetnBkirn udci-srvovanjem in zato se je že po itlrih mese-cih povrnil v domovino. Po povratku je izdelal v Ljubljani spomenik za grobnico Majdičeve druiine v Kranju Ni pa dolgo vzdrfal v domovini. L. 1910 je odSel v Bcnetkc na medna-rodno umetniiko razstavo ter si Močasno ogleda) vse umetnine, ki jih ie v Benetkah zelo mnogo, a tuđi tu je našel dopadenje Ie nad deli kipar ja Meumer-ua, Iz Benetk e odiet ponovno v Pariz natn pa v London. V Londonu Je prvič \1del v Britancem muzeju dela slavnega gr&kcga kiparja fidasa In sicer na delih Parthenona. kl jih hranilo v tem muzeju in ravno tu je spoznal in ob-čudovtl harmonijo linij in monumentalnost grskega kiparstva. In zopet ga je privabila domovina, ki ga pa rudi tokrat ni mogla zadržati. L. 1913. Je odpotoval v Rim, kjer je delal nekaj časa v ateljeju slavnega jugoslovenskega kiparja Meštrovića in si nato uredtl svoj last-ni atelje. Ni mirovala duša in rudi roka ni počivala. Ogledal si je muzeje in spoznal dela Donatela in Michelangella.— Ustvar-Jal Je pod mogočnimi utisi svojih potovanj. V Rimu je razstavil Ranjeno amaconko in Delavca z vrečo. Oba kipa sta bila vlita v bron. Izdelal je tamkaj tuđi Gladijatori* In Ie več manjših plastik. Toda sredi naj-lepSega ustvarianja ga je presenetila sve-tovna vojna in bil je kot avstrijski držav-ljan interniran in odveden na Sardintjo, kjer je prebil najialostnejše dneve življenja. Vse svoje umotvore izdelane v Rimu je spravil pri nekem italijanskem blikarju, ki je pa pozneje, ko je bil Zajc izpu&čen iz internacije, zahteval za deponirane umetni-nine vboko odškodnino, ki je umetnik ni mogel plačati in tako so ta dela ostala zanj in za naš narod izgubljena. Užaljen se je vrnil po preobratu v Uub-toano. Umirjen in bogat nla izkusnjah je začel zopet s svojim umetn&kim deiovanjem in ob vsakem času se ga najde pn delu v njegovem ateljeju, kuti njegovo življenje je posvećeno umetnosti, ki ga je gnala po svetu, a &a je zopet vrnila naši domovini. — In sam je uverjen, da ima $e mnogo moči, mnogo idea in dasi že 60 let star, bo ustvaril Se marsikatero umetnino sebi v čast in narodu v ponos. Okrasil je Ljubljano, Slovenijo in ćelo Jugoslavijo z mnogimi umetninami, ki ohra-nijo njegov veliki sloves zanamcem. Čast mu! Naj živi in dela Se dolgo na ugled svoje hvaležne domovine! M. KOLEDAt Dta««: SoboU, 13. julija 1929, kttolieani: Mtnptritt, pravotlavni: S0. junija, Pivlov i Dtmjtn, DANAŠNJE PBIREDITVE. Kit« M&det: Človek, lena. grth. (Joha Gilbert). Km« Idetl: Mali trob«ntač. (Jtekit Coogan). PfclREDITVE V NEDELJO. Kiao Kt4iet: Clovtk, itoa, freh. (Joha Gilbtrt). KiBt Idttl: Mali trob«nttč. (Jaekit Coogan). Ilirija • Auttri* nt prottoru SK Iliri]«, DB1UEKE LELARNE. Dutt it jttri: Bahovec^ Kongresni trf, Omr, St. Pttra oesU, Hočtvtr, Sp. ftilkt. Stev 157 »SEOVENSKT KAROD*. dne 13. juffia 1929. Strmo 3 V Jugoslaviji petkrat več zlata kakor v Transwaalu V mali Sloveniji nakopljemo v 30 rudnikih letno za okoli pn' milijarde dinarjev rud - Armada rudarjev in vrtalnih strojev, ki koplje pod zemljo za lefnih 150 milijonov Din noč in dan Trbovetfska seoaradia, kjer izpirajo premoć in sa potem naktadajo v vagone, je izmed vseh separad] v državi naj-moderneJe urejena. Dnevno odpošljefo tu po već sto vagooov premota. Njegova vrednost znaša letno okoli 150 mfli- jonov dtaarjev. Ljubljana, 13. julija. Nedavno je vzbuđil veliko pozornost razgovor, ki ga je imel generalni direktor Iran-cofike Zveae rudarskih podjetij >Minee et minerailles< inŽ. g. Georges Rupalley e parižkim dopisnikom zagrebških »Novosti«. G Rupalley je izjavil, da je eklenila ome njena zveza. ki šteje 18 francoskih rudarskih akcijekih družb, ustanoviti novo delni-ško družbo z 20 milijom frankot kapiU-la za raziskovanje rudnikov zlata in petrolejskih vrelcev v Jugoslaviji. — VrŠil eem 5 let vrtanja in preiskova-nja v Jugoslaviji na področju 2000 km, je pripovedoval g. Rupalley, ter ugotovil, da je geološka formacija tega podrodja zelo slična oni v Galiciji. Jugoslovenska petrolejska polja se prično v Prekmurju ter 63-gajo preko Medjimurja do severnega roba Bosne Jugoslavija nudi prav toliko šanc za produkcijo petroleja kakor Galicija in Ru-munija. Posebno opozarjam na Medjimurje, Selenioo, Lmlbreg, Vinico in Ptuj, ki ka-iejo vse pogoje za bogate plasti naste. Dose-daj 6o vsa domaća podjetja obratovala s pri-mitivnimi eredstvi in kopala male vodnja-ke, vendar so že na 150 m giobine dobili 400—500 kg petroleja dnevno. Na nekem kraju, kjrr so kopali do 700 ni globoko, s«3 je posrećilo dobiti 7—8 ton petFoleja v 24 iirah! Vaš petrolej ima v sebi velike količine bencina in parafina. Ko aem vse to ugofovil. »em skušal zainteresirati kapitaliste one skupine, ki ji pripadam, za vaše petrolejske vrelce, kar se mi je slednjiŽ tuđi posrećilo. Pridruži se nam tuđi jugoslo-venski kapital. vMines et minerailles«, ki ima pri vas že manjSa podjetja, se je začela interesirati tuđi za ležišča zlata v Jugoslaviji. Kar se tiče bo^astva zlata, je gotovo, da je odsto-tek zlata v rudi najr.ianj petkrat veeji od od-stotka v Tr.indTaaIu. Tako Rupallejr. Slovenija, kakor se labko prepričamo iz I naslednjih doslej še neobjavljenih podatkov za 1. 1928., je zelo bogata tuđi na rudah, ki jih v naslednjem naStevamo. Pretežni većini Slovencev eo ti podatki čisto neznani, zato upamo, da borno vsem ustregli z njihovo objavo. Iz podatkov je razvidno, da je mala Slovenija v primeri 1 drugimi deie-lami po rudah ena najbogAtejših deiel v Evropi. Živo srebro Za živo srebro imamo samo rudnik Sv. Aua, ki pa ni bil v obratu. Baker Za baker imamo rudnik Slovenija, H istotako ni bil v obratu. Železo Rudnikov za železo imamo 9. V obratu ni bil nobeden. Svinec Od 10 rudnikov za fevinec 6 ta obratovala 2, in sicer rudnik Mezica, last The Ontral turoban Mine« Limited v Londonu in rudnik Litija, last Rudarske družbe Utija v Litiji. V mežiSkem rudniku je bilo zaposlenih <07 moskih, iu ženskih, moških mladost-Dih m o ženskih mladoetnih dekvcev, torej «L»« delavcev in 40 paznikov, v litijek-m pa 2tl moških delavcev, 24 iensk in 3 pazniki, v abeh rudnikih torej ekupaj 1©61 delavrev in 43 paznikov. V Mužići se je izkopalo 918.663 q rude v vrednosti 31,801.700 Din po povprečni c^ni S4.62 Din za q. (M te izkopnine in oetanka i% lan^kega leta se je oddalo 917.620 q v lastno separa-cijo, kjer se je izlečilo 11.506 q cinkove' ru-<1f* v vrednosti 681.236 Din, ostala izkopni-na pa obogatila in napravilo iz nje 136.746 q fcvinčene rude v vrednocti 34.441.502 Din | po povprečni ceni 24823 Din za q. j Od toletne produkcije in ostanka iz lan- j ekega leta se je oddale 138.867 q obogatene I . '■ * rude svinčarni v Zerjavu; 120.678 q izkopnine, 2209 q svinčene rude in 19 q mešane žoltoevin6ene rude pa je ostalo na rudniku v zalogi. V litijskem rudniku se je pridobilo 22-712 q svinčene rude v vrednosti 4,996.642 Din po povprečni ceni 220 Din za q. Od produkcije in ostanka iz lanekega leta v množini 640 q ee je prodalo v inozemstvo, in sicer v Nemčijo 22.923 q, dočim je 429 q evinčene rude ostalo na rudniku še v zalogi. Za izdelavo svinca imamo v Sloveniji 2 rudarski oblaati podrejeni svinčarni: v Žer- javu in v Litiji, od katerih pa je obratovala le svinČarna v Žerjarn. V tej svinčarni je bilo zaposlenih 213 moških in 8 ženskih delavcev, skupaj 221 delaveev in 14 paziii- kov. Produkcija evinca je znašala 102.339 q v vrednosti 47,537.205 Din po povprečni eeoi 464.51 Din. Za gorivo ee je porabilo v Žerjavu ruja- vega premoga, koksa, oglja in drv za 3,293.938 Din. Od skupne produkcije svinca in od za- loge iz 1. 1927- se je oddalo ta tuiemstro le 1641 q ali 154%, dočim se je oddalo v Av- «itrijo 86.545 q, na Madžarsko 3000 q in v ostalo inozemstvo 2000 q, skupno torej ▼ inoiemstTo 91.445 a ali 86.05«^. Cink Od 2 rudnikov za cink ni bil nobei^n v obratu, zato pa se je pridobilo v rudnikih za ftvinec v Mežici 11.505 q cinkove rude v skupni vrednosti 681.236 Din. Od te produkcije in zaloge je ostalo v zalogi le 4155 q. V državni cinkarni v Spodaji Hudinjji pri Celju se je izdelalo 43.219 q eurovegg cinka v vrednosti 32,116.543 Din in 5613 q rinko-vega prahu v vrednosti 3,627.94o Din, sku-paj torej v vrednosli 35.744.483 Din. Pov-prečna vrednnet znaša za surovi cink 743.12 Din in za cinkov prah 646.33 Din za q. V praiarnico 6e je oddalo po več deset tisoč kvintalov cinkove rude iz Meži>e, Vranjske Banje, Rablja v Italiji, iz Sterzin-ga v Italiji, iz Vrate v Bolgariji in iz Spa-nije. V topilnioi je bilo zar>oslenih 35<) molili delavrev in 7 paznikov. V domaći vnljarni ee je izdelalo cinkove pločevine za 6^87.364 Din po povprečni ee-ni 857-82 Din za q. Dalje se je izdelalo evin-čene pločevine za 179.850 Din po povprečni ceni 843.22 Din. Svinca se je izdelalo ta 58.158 Din po povprečni ceni 612.60 Din. KonČno 5e je v lastni tovarni za žvepleno kislino izdelalo 40.881 q žveplene kifiline v vrednoeti 2,145.420 Din po povprečni ceni 5248 Din. Antimon 1 Antimonska rudnika sta bila 2. Obratj-val ni nobeden. Žveplo Od 2 rudnikov za ivepleno rudo je bil samo rudnik Želeino, last tovarne kemičnih izdelkov v Hrastnikn, v obratu. Pridobilo ee je v njem z enim delavcem 2453 q žveplene rude v vrednoeti 29.442 Din. Vsa ta ruda se je oddala v tovarne za barre v Mozirju po povprečni ceni 12 Din za q. i «f■ Mangan $ & 'W f5 Od 3 rudnikov za maneanovec ni bil nobeden v obratu. Grafit Edini rudnik za grafit, in sicer Brcžnik pri Marbeku last Stefana Borlaka, ni bil v obratu. Aimninii ' Od 2 rudnikov za aluminijevo rudo ni bil nobeden v obratu. Rjavi premog Od 60 prenjogovnikov jih j«3 bilo 24 v obratu. S skupno 8628 đelarci in 246 p&ini-ki so pridobili 18.66S.893 q rujavega premoga v skupni vrednosti 340,180.212 Din po povprečni ceni 18.22 Din za q na pridobiva-lišču. L, Xa enega izmed 8628 delavcev odpade od ćele produkcije povprečno 2173 q rujavega premoga v vrednosti 39.427 Din. Poedini premogovniki so dali premoga: Trborlje S,277.500 q, Zagorje 2,583.000, Hrastnik 1.495.000, Velenje 1,264.830, Brez-no-Huda jama 1,012.000, Ojstro 881.000, Raj-henburg 878.6OO, Sentjanl 776J44, K©čevj« 665.000, ZabukoTca 314.800, Leše, Henkel Domersmark Beuthen 166.605, Zabukorea, keram. ind. d. đ. 102.130, Dobliče-Loka v Beli Krajini 99.169, Libe je 67-114, Drobni-dol 62.066, ostali manjži premogovniki 63.345. Od produkcije in ostanka iz lanskega leta se je oddalo v tuzemstvo, in eicer ravnateljstvu državnih zeleznic v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Subotici ekupaj 8,9S2.767 q (od teh ravnateljstvu v Ljubljani 3.768.700 q) ali 45.97% skupne produkcije, za industrijo v državi skupaj 6.970.068 q (od teh za industrijo v Sloveniji 3,982.483 q) ali 35.66% skupne produkcije, drugim strankam v Sloveniji 1,466.496 q, v ostalih delih države 118.273 q, skupaj 8.10% skupne produkcije, v inozemstvo, predveem v Avstrijo in na Madžarsko skupaj 520.527 q ali 2.649^ skupne produkcije. Crni premog V premogovniku na Urlah pri Ljubljani se je izkopalo s 14 delavci in 1 paznikom 33S6 q črnega premoga v vrednosti 90.220 Din po povprečni ceni 29.61 Din za q. Vrednost rudniške produkcije Skupna vrednost rudniške produkcije je znašala 377,193.870 Din, vrednoet produkcije topilnic pa 83,281.688 Din, celokupna produkcija rudnikov in topilnic torej blizu pol milijarde Din ali natančno 460,475.558 Din. Za materijal, potreben za produkcijo pri vseh rudnikih, se je potrošilo 89,129.363 Din. za materijal v topilnicah pa 11.324.294 Din. 11.697 prostosledov Koncem 1. 19J8. je bilo v Sloveniji 11.697 pro>to>ledoT ali krajev, kjer :5čejo rude. Od teh jih je odpadlo največ na ru-javi premog (8.358), najmanj na grafitovo rudo (13). Pomembnejša rudosledna dela so se iz-vrSila v proetosledih dr. Majarona v okolici Reke, eeverozapadno od Litije. O uspehih nieo bili predloženi podatki. Rudarska družba Litija je ugotovila. da ee nahaja v jarku Kaninišce r oblini Konj bakrena ruda, ki je v ozki zvezi z nafilago svinca in cinka na tem terenu. V teh prostosleđih se je našla cinkova evetlica v deioma 3 m močni žili ba-rita ter so se ugotovili dve vzporedoi rili svinčenega eijajnika. Xa prostosledih profov HenH Domers-mark-3eutheu se je preiskal posebno pozorno zapadni rob Leške kadunje, kjer leži Gustavo polje. Dočim se je doslej mililo, da tvori triadi&ai greben Volinjaka zapadno mejo Leške kadunje, so najdeni sledovi premota na zapadnem področju Volinjaka in vrtalna dela dognala, da se leške plasti v\p-čejo še naprej proti zapadu pod Volinjakom. Na ppdlagi stare jamske karte iz 1. 1823. so odkrili joino od vaši Kotlje, nekdaj ob-6toječi obširen revir, v katerem pričajo šte-vilni rovi, odvali in razvaline stare topilnic© o živahnem rudarskem delovanju. Od-pri in osnaži ee je nekdanji Uršula rov, v katerem so našli ostanek že izkopanega, po obsegu eklepajoč, bogatega rudišča svinče-nega s\jajnika. Južno od tega rova so ogoto-vili sledove kalamlne, ki drže v globočino. Končno je radarska drvšVa Woc»eiBit, ki je kupila prostoslede G. Turka severno od Rajhenburga, razvila živahno delavnost v prostosleđih občine Gorjane. Prdvsem je geološka preiskava u gotov i la, da se nahaja ob sevemeni robu tercijarne kadunje, ki tvori nadaljevanje rajhenburSke kotline proti Poderedi, približno 250 m Širok pa« Socka placti. Nad tem ležijo litvanski apne-niki, ki prehajajo navzgor v apnen^aste la-porje. Iskopali so se preSni jarki In pogio- biia 2 šahta v dolini SUtne Be>er*vzn<»dno •d eerkve r Koprivnici. Oba šahta sta o 1-krila dvoje premogovnih slojev, od katerih je gornji debel okoli 25 cui in spodnji od 75 do 1 m. Na podlagi teh ugotovitev ^^ je odločila, da prične z vrtanjem v globočino. Kade, da se bodo slojižea proti severu cja-čila, se do>lej Še nišo ure^nicila. Nad 100 km železnic v jamah Zanimivo je, da je bilo koncem 1. VJ2S. v Sloveniji 764 enojnih jamskih mer ali po-1-zemekih proetorov, ki merijo nad zemljo 45.116 m2* 524 dvojnih jamskih mer (2 X 45.116 m2), 78 osredkov, obsegajočih pod 45.116 m2, in 11 nadnevnih mer, hjer se dobiva premog na površini. Zeleznic je bilo pri premogovnikih 111.792 ni v jami in 132.471 m na dn*»vu. Poleg nešteto strojev je služilo za prevažanje 108 lokomotiv s 6391 HP, avtomobil i 40 HP, 11 konj v jami in 89 na dnevu. Končno je bilo v rabi 231 vrtalnih kla-div s 1210 HP, 49 zasekovalnih strojev s 314 HP, 80 vrtalnih strojev s 625 HP, 10 od-kopnih kladiv s 15HP. stroj za torketira-nje s io HP, 2 globili s 4S4 HP z električ-nini pogonom in 8 globil s 566 HP « paro-strojnim pogonom. Pri rudnikih za druge rude je bilo 61.890 m železnic v jami in 20.464 m na dnevu. y rabi je bilo 30 vrtaluih strojev s 30 HP, 25 vrtalnih kladiv s 45 HP in stroj za brušenje svedrov. Cisti zaslužek delarstva Od 95 rudnikov in 3 topi Inu* je bilo v obratu 28 rudnikov in *2 topilnici. Pri vseh montanskih povljetjih k ^^-O zaposlenih povprečno 10.292 delaveev. Oi teh jih je odpadlo na premoijovnike 8G59 ali 84.13^, na druge rudnike 1062 ali 10-32^ in na topilnice 571 delavcev ali 5-55%. Paznikov je bilo vseh skupaj 311. V 773 la^tnih in 8 najetih poslopjih je bilo nastanjenih 3509 družin in 1540 sani-fev. Od stanovanj je bilo oddanih breipbčno 3053 družioskih in 231 samekih, za -jstale se je plačevala malenkostua najemnina. Rudniških oz. bratov6kih skladničaih bolnic je bilo 8. Česti letni zasluiek 8659 delavcev v premogovnikih je znalal skupaj 121.647.774.95 Din, 1062 delavcev v drugih rudnikih 14 milij.. 77.220.17 Din in 571 delavcev v topil- nicah 10.436.138 Din. Kakor je iz teh i*>- datkov razvidno, znaša cisti letni zaslužili vsega delav-itva povprečno 150 milij'»nov Din. -k V času polet-nega oddiha Vam Vaše lahke obleke ni teiko obdržati sveže in čiste, ako jo perete v hux-u milu v luskah. *LUX Upnikom Slavenske banke Poravnalna ponudba v konkurzu Slavenske banke Upravni odbor Slavenske banke d. d. v Zagre"bu je predložil dne 10. t. m. kon-kurznemu sod šču v Zagrebu poravna!-ni predlog, s katerim ponuja upnikom II. razreda 22odstotno kvoto njihovih terjatev. plačljivo v gotovini takoj po pravomoćnosti poravnave. Upirški odbor je še isti dan razpra\-lja! o poravnal-nem predlogu ter je ugotovil pred vsem, da >e uprava konkurz-ne mase ukrenila s cer vse, da se ime-tek prezadolženke vnovči, smatra pa, da je povoljna in čim hitrejša rešitev konkurza rrogoča samo potom poravnave v konkurzu. Ražen tega je ugo-to-vila konkurzna uprava, da so se do se-daj sicer vodila direktna poravnahra pokajanja med prezadolženko in neka-terimi večjimi u predložila konkurznernu komisarju, ki je sklical zbor upnikov za 25, jul j 19-^ v prostore prezadollenkc v Zagrebu, Vlaška ulica 53 ob 9. uri dopoldne. Zato se bo namesto naroka, odrei«-nega za 25. julij t. 1. glede akontacije, vrši] istega dne, ob istem Času in nt istem kraju t. j. 25. jiiliia 1929 ob 9. uri dopoldne v Zagrebu, Vlaška ulica 53, zbor upnikov z dnevnim redom: Raz-prava in glasovanje o poravnalni po-nudhi prezadolženke Ker je ta zbor s tem dnevnim redotn najvainejii zbor v tem konkurzu. se upntkj pozivalo, da se i&tega brezp<>-goino udeleže ali o^ebno ali po svojUi zastopnikih. Zagreb, dne \2. jul ja 19J9. Ivica Koracerić, upravitelj konkurzne mase Slavenske banke d- d. Stavfano gibanje v Ljubljani V Podmilšćakovi ulici bo imel Fr. Poz-nić enonadstropno hišo z visokim pritlić-jem. Poslopje je v grobem sezidano, te>>ar-ji stavijo strešino, na kateri >o že zoposle-ni krovci. Ob zapadni strani je prizidana lična veranda. Zidarska dela dovršuje stav-benik Matko Curk. — V bližim Pozničeve hiše na Vodovodni cesti rase iz tal dvodru-žinska vila mestnega usiužbenca Fr. Dov-jaka, V tej vili bo kletno, visokopritlično in podstrešno stanovanje. Betonsko teme! no zidovje je narejeno, zdai rase na njem vi-sokopritličje. Zidarska dela ima izvršiti stavbenik Anton Celarc. — Nekoliko naprej od Dovjaka si gradi Alcjzij Bratina visokopritlično stanovanje. Zidarji izvršujejo te dni visokopritlično zidovje. Gradnjo vodi stavbenik Anton Mavrič. Na desni strani Dunajske ceste v blizini Brinja kopljejo in odvažaio svet za zgradbe tovarniškega pos'opja, v katerem bo izdelovala kis tvrdka ^kerlep 6: 2užek. Poslopje bo visokopritlično z veliko kletjo v tleh. Zidarska dela je prevzel stavbenik Valentin Battelino. Betonski zidovi se bodo uspešno gradili. Grušča in gramoza ter pe-ska, ki ie potreben za zgradbo temelja, je v izobilju v tleh. — V mestni gramozni jami, se stavi druga velika baraka, v kateri bo stanovalo deset ali še več strank. Jama je obsežna in bi se z lahkoto postavile van-njo vse barake, ki še vedno kazijo marsi-kateri mestni okraj. Tako na .pr. naj bi se v mestno jamo že skoraj premestili bara-karji, ki bivaio Pred Prulami in drug je v mestu. Jama je sloboka in ima strm bres, zato je zdaj v delu vijugasta steza po bre-gu, da bodo imeli barakarji, ti siromaki nad siromaki vsaj kolikor toliko ugoden dohod do svojih bivališč. — Na Kodeljevem si gradi blizu doleniske železnice trgovec A. TavČar visokopritlično hiso. Pritlično betonsko zidovje bo kmalu gotovo. Poslopje je namenjeno za trgovino in stanovanje. O. Tavčar namerava pozneje vzdigniti hišo, da bo imela tuđi prvo nadstropje in zbog tega je temelj tako močart Zidarska dela izvršuje stavbenik Fr. Jerko. — Kraj Kodeljevega je skoraj sezidana, pokrita in ometana pritlična hiša s podstreSnlm sta- novanjem. Nje imetnik je železniški uslul-benec Kramar. Stavbiiče je kupit še po 10 dinarjev kvadratni meter. Pri niši si je na-pravil 8 metrov globok vodnjak, v katertm je izborna pitna voda. Ker ima mol snii^el za napredek, si je dal napeljati tuđi električno razsvetljavo. Zdaj se vzidavaio okenski okviri in pa podboji. Zidarska dela dovršuje zidarski mo^ster Ivan Slokan. — Blizu Kramarjevega doma je zrasla iz tal hiša železniškega sprevodnika Schwarca. Postavljena je strešina, na kateri stoji smrečica s pestrimi trakovi. Ostrešje dovršuje tesarski mojster Fr. Ko povsod se parcelirajo njive in travniki Ta« ko so namenjeni večjim in mflnjšim stav* ham tuđi travniki oh Pati na Rakovo jel* $0. Nekaj hisic w bo ie letot ridale io spravilo pod streho. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Stran 4 •SLOVENSKI NAEOD«. / HOTEL SLON - Ljubljana. Najvflju-daeje st>oroSatva ceflj«nemu občjjnstvn. da svi s 1. M*jwn 1929 prevrela apioiao tfiaae restauracijo v hotelu SLON v U«Wiani. Storila bova vse, da obraaiva restav-raoiji, ki ^ 5edaf potpunoma renovirao«, nRno Mro ime. Naji-ne dolfloiletoe ktoušatfe, ki sva si jih pridobila v pcvo vrstu ih hotel* — đonuSIt i« ta«-i^msikiih, so pore* *a to, da bova oeoflenim gostom v vsaikeim oxiru ustrezala. Prvovrstna kuhinja. Izborna ld«. ShaJaH^e tufeev. Koirverzacfla v va«a BOdtnia Fosetma dvorana za dlneje kl poroke sa razpelago. C-eiw.no obfimstfvo, M nama te bilo v najini i>u KIAsfon ta* viJ nartakarjm v hot«.ln »Slon«. in Aleksandru Rotfru, toot v*jcmu natafrarju v hotelu »Union* — K toIifkvD Vet Tra3tkw*wio, prosAva, da nama to nak iotnjenost obrani rmdva bova pa sfafeela, da s« Je «zka*eva vredna. Z naj»(Mifinei«im spoStovanfcin Afojzik KUa*k in Aleksander Roth, restavraterfa. Dnevne vesti. — Odteffljaji državnih uslužbencev za poplave. Glede na številne dopise državnih uslužbencev, kaj je z njihovimi od-tegijaju za poplavljence, o katerih smo nedavno poročali, da se jim povrneio, smo se obrnili na tukajšnjo finančno direkcijo in zvedeli, da je državni svet sicer razso-dil, da so odtegljaji protizakoniti. da pa finančno ministrstvo še ni ničesar ukreni-lo, da bi državnim uslužbencem nehali od-tegovati prispevke za poplavlience. Kakor smo poučeni, gre za okoli 100 milijonov Din, ki jih je treba vrniti državnim uslužbencem. Kako se bo sedaj do razsodbi državnegra sveta zadeva resila, še ni znano. -^ J Dižavljanstvo in domovinstvo državnih nameščencev. Mestni mafistrat ljubljanski opozarja z ozirom na pravkar izdani ministrski razpis z dne 15. junija t. 1., Kom. br. 345, one državne nameščen-ce, ki opirajo svoje državljanstvo edinole na svojo definitivno namestitev v naši državni službi, da s samo namestitvijo nišo pridobili našega državljanstva in tuđi ne tukajšnjega domovinstva. Ako Žele. biti naši državljani, morajo najkasneje do 31. oktobra 1929, zaprositi za priznanje državljanstva v smislu § 53, toC. 6, zakona o državljanstvu. Brez tega priznanja ne morejo niti oni sami, niti njih svojci dobiti tukajšnj. domovinskih listov. — Pri tej priliki opozar-jamo še posebej na določbe §§ 1 in 2 op-cijske uredbe. Po teh določbah so postali polnopravni naši državljani tišti nekdanji avstrijski državljani, ki so imeli nepretr« goma od I. januarja 1910 pa do 16. julija 1930, t. j. do dne, ko je stopila saintger-mainska pogodba v veljavo, domovinsko pravico na onem avstrijskem ozemlju, ki ie pripadlo naSi državi. Osebe, ki so pri-dcbile domovinsko pravico na navedenem ozemlju izza 1. januarja 1910. so postale naši državljani samo s pritrdilom naše države, ako so prosile za potrditev državljanstva. — Kongres slovansklfc učiteljev v Poz-naaju. V sredo je bil otvorjen v Poznanju kongres slovanskih učiteljev, katerega se je udeležil kot zastopnik jucoslovenskega uCiteljstva g. Petrović. Med drugim je kongres razpravljal o statutih Zveze uei-teljstva slovanskih držav. — Tujski promet v Dalmaciji. Letos je nastal sicer v tuiskemu prometu tuđi pri nas deloma zastoj, vendar pa vse kaže, da bo letošnja tujska sezona dobra. V sredo je odpotovalo iz Splita v Dubrovnik 30 le-toviščarjev iz Draždan, jutri se pa pripclje z direktnim vagonom v Split 38 letoviščar-je tuđi iz Draždan. V avgustu se bo vršil v Splitu kongres ženskih društev naše države, katerega se udeleži okro* 300 đele-gatinj. Začetkom avgusta prispo v Split tri skupine inozemskih zdravnikov. V septembru poseti Dalmacijo večia skupina nemških lekarnarjev. V južni Dalmaciji imajo zadnje dni lepo vreme. — Zidanje hotelov na naši rivijeri. Trgovinsko ministrstvo proučuie ponudbe o angažiranju tujega kapitala, posebno ame-riškega pri zidanju modernin hotelov v Hrvatskem Primorju in Dalmaciji. Mero-dajni krogi Gornjega Jadrana so pa mne-nja, da bi se moral inozemski kapital pora-biti v prvi vrsti za vodovode v kopališčih Gornjega Jadrana, kajti to je najvažnejše vprašanje. Tujci namreč neradi hodijo v kopališča, kier ni dobre pitne vode. — Odbita ponudba falske elektrarne. Falska elektrarna je ponudila občinski upravi Koprivnice na Hrvatskem svoj tok. Občina naj bi plačala 3 in pol milijona Din za Žični vod do Koprivnice, za napeljavo električnega omrežja, za transformatore, za mestno podcentralo in za rezervne stro-je pa 3 milijone Din, pole* tega pa bi se morala občina zavezati, da potroši na leto najmanj za poldrugi milijon Din toka. Toliko bi morala potrošiti samo občina, do-čim bi industrijska podjetia dobivala tok direktno iz Fale. Ker pa potroši Koprivnica letno samo za 300.000 Din toka, ie občinski svet na seji ponudbo Fale zavrnil, pač pa se je občina začela pogajati z Berlinsko AEW v svrho zgraditve nove centrale, odnosno izpopolnitve stare. — Kongres Zveze delavskih pevskih društev. Jutri in v ponedeljek se bo vršil v Mariboru kongres Zveze delavskih pevskih, umetniških in glasbenih društev v Jugoslaviji. Povabljenih je nad 50 delavskih pevskih in kulturno - prosvetnih dru-Stev iz ćele države. Zveza delavskih pev-skih društev je bila ustanovljena v Zagrebu 1. 1926. Inicijativo za ustanovitev so dala slovenska delavska pevska društva. Slovensko delavstvo je na kulturnem polju najbolj agilno. Samo v Mariboru je zdaj okrog 10 zelo agilnin delavskih pevskih društev. Kongres bo razpravljal med drugim tud! o izdajanju zvetnega glasila. Iz Srbije se udeležita kongresa delavsko umetniško društvo »Abraševič« in tipografsko pevsko društvo »Jedinstvo« iz Beograda. — Cehi investiralo kapital »a nali rivijeri. Čeških Ittoviščarjev ie na naši rivijeri od leta do leta vcč. Pa tuđi kapital so začeli Cehi pridno investirati na našem Primorju. Grade zlasti dečie domove v naših kopališčih. Imajo jih ie veC. r krat-kem pa začno graditi dečii dom in cerkev v Omišlju na otoku Krku. GraOR«-a^«t lekarne »Pri orhi«. Cei)©. *- VrMM. Vremenski napoved nam obtta prtttlno oblačno In neiUnovuno vrta«. Tlidl vCertj je bilo po vtCini krajev naSe države oblačno. Deževalo ie v Beogradu in v Skoplju. Najvišit temperatura je znaUla v Skoplju 30, v Splitu 36, v Za. zrebu Vt v Ljubljani 26J, v Mariboru 23, v Beogradu 20 stopinj. Davi je kaza! barometar v Ljubljani 764.6 mm. temperatura je cnalala 12.9. — Samomor radi bode In botetnl N% Sušaku se je obesM v svojem stanovanju 481etni delavec Marijan Tičak. V smrt sta ga. pognali beđa in neozdravljiva bolezen. — SaAoaor po pijaotevanlu. V četrtek je v Subotici popival v veseli družbi mestni urađnik Peter Olliorlć. Nenadoma Je družbo tapuitil ln odlel v čumnato, kjer se je obesil. Virok amomora ni znan. ZpN 7rfpAw«r dr S Piihcr NE ORDINIRA DO 18. AVGUSTA — TtJka artomobtteka noareča pri Pri-itlal VĆeraj sjutra] se je na poti Priština — Železnilka postaja pripttila težka Ie* lezniška nesreća. Pri kilometru 6 se ie nenadoma prevrni] potnilki avto. last Ljubice Komrerovske iz Prištine, ki ga ie upravljal Sofer Blagoje Popović. V avto-mobilu so se vozili okrožni arrarni povelj-nik Pero Slavković, ki si je prebi! lobanjo in je v bolnici podlegel ttžkim poškodbani, narednik Stanimir Laiić, ki ima dve rani na glavi in si je pretresel možgane, tako da ni upan?a da bi okreval. Vekoslav Or-kić iz PriStine, kl si je zlomi! več reber, Ahmed Saki Veljkovlć iz Prištine, ki je težko poškođovan po vsem životu in Sultana Stanojević iz Prištine, ki ima poSkođ-be po vsem životu. Tuđi Šofer ie bil lažie poškodovan Vzrok težke nesreče $e ni ugotovljen. — Mrtvec na drevesu. O nenavadnem do-jodku poročajo Iz IrlSkega Venca v Slmir-niji Preteklo soboto je brez sledu lz$rinil 17Ietni pastir Minael Bertić iz Tloka. Vsa poizvedovanja za njim so bila zaman. Ker ga nišo nalli je uprava zavetišSa. kjer je bil Bertić uslužben, najela drugega pastir* ja Ko je ta v nedeljo zjutraj gnal Živino na palo, se je živina pod debelim hrastom nenadoma ustavila ln ni hotela naprej. Pastirju se je xđelo Čudno, pregledat je okolico in presenećen opari! med vejara! nt hrastu obeSenega Mihaela Bertića. Ve-ttr Je zibal truplo semtertja. Pastir je ta-koj obvestil vaščane. Nekateri so hoteli na drevo, da bi truplo s^tli, toda nenaden silen vinar je to prepreČU. Med nevihto je mogočni hrast nenadoma zaiečal in se podrl. Vihar je divjal ćelo uro. zanlmlvo pa je, da so ostala druga drevesa, teprav šibkejša. nepoSkodovana. Lahkoverni selja-ki smatraj o to ta £&ak bližaioče se kata* strofe. — Zaaal TejTedlnski a«ih«cral»les Wla t*rry nam javlja mu E. Kretrahmera. — Va« ■<**! Ie kopala« oblek« snamke »IKKOLJ€, ker te odlikuieio do lzvrstni kvaliteti in Čudovitem sestavu barv. 4S-L I- f -^UU„a —1| U pHtarne matistratvetra predsed-stva, V stanovanjskfh zadevah Ie đobil f. župan čet 400 pišem. VeČinoma so ta rrfs-*ni silno obieina in lem]je že samo čitanje ogromno časa. Jasno ie tore], da g. župan ne more na vsako posebel odgovoriti. Vse navedbe, kl so v teh olsmih. se bođo upoStevale v kolikor Je to mogoCe. Venđar se prosile! obveSCaJo. da so bile dođelftve stanova ni v mestnih nilah so-glasno sklenjene v stanovaniskem odseku občinskega sveta. Zato na} ne računajo na kako znatnejSo revizijo v dodelitvi stano-vanj, ki bo mogoča Ie v naiomeneilem obscgu. I—I] Otaova i«. Na Zaloiki cesti ie obnovil in pobelil 0. Cger svoio enonad-stropno hiSo (hiS. Stev. 13). Na Poljanski cesti se obnavlja enonadstropna hiSa (hift. Stev. 8) TeodorJa Koma V GradaSkj ulici popravlja in beli pritliČno svoio hišo (hiš. štev. 10) trgovec in gostilničar Rudolf Tenente. Ob Alfonz VVurrbachovi hiSi, ki stoji na oglu Oradilia in Kongresnega trga, postavljafo oder da «e noslooie obnovi in pobeli. Fr. Oven obnavlia in belj svoio prttltčno aiSo (hiš Itev 4) ob cesti v Mestni log. Na Marljinem trgu bo napravi* Ia v trgovini veČM« Izložbena okna in pre* uredila svojo Itirinadstropno hiSo (hiš. Itev. 1) Ivana Smalc. — V Spodnll Slškl v Frankopanski ulici se obnavlja in beli eno-nadstropna hila (hiš. Stev. 27) Avgustina Semtta, pritliČno hilo (tev. 2) na Cesti D je dal nje imetnik Ivan Biro vi Čar tuđi obnoviti in pobeliti. VeČja preuredltev in ob-nova te pa izvrluje pri PogaSnikovi hiši (hiš. itev. 34) aa Celovfkl cesti. PritliCnl stanovanjski prostori se preureiajo v trgovinske lokale, a tuđi stanovanja v pt-vem nadstropju se bodo preuredila in modernizirala. -^l| iHtaste cetto ta aHet. V zadnjih dveh lerih %t je ▼ Sf*ki zidalo veliko HC-nfn h!5 ln zgTadllo mnogo čest ln ulic. Ena iimed najlepiih ullc v Spodnjl šilki bo pa vsekako Lepodvortka ulica, ki gre sporedno % Jenujevo eesto. Ulica Ie Široka, nife leloft svet to primemo vzdignlll. zdaj vrli ctttni valjar tvoje delo. V tej ulici Je Ie proce) nezatidanih suvbišč, na katerih bo4o pref ali tlej traale lepe hiše in rile. —41 Fraacotkl aarodal prazafk. O priliki narodnega praznika — fete Nationale d« 14 juillet — bo Jutri, v nedeljo. sprejem na Ifancoskeai konzulatu od 11. do 12. ure. —lj (Nkrtiiik* pitan* dr. Vladimir Kre« t Ljubljani ae bo preieKla i *1 juli-jjen ii domedani^fa prostora v pritliftju bft> Tarrarjera »llen It 1 ▼ I. ■ad*trei»««» let* kile. ** n —II Christofor mtn\ tarod. Lf«^1'o*a. k» obhaja leto$ 25-letnico svojega obstan- ka, vpisuje za prihođnje šolsko leto vet julij vsak dan na Domobranski cesti 7/1. Vpisnina 10 Din, šolnina nizka. — Dnevni in veCerni teiaji. 3M-n — Naznanlto! Pisama Podpornega društva slepih v Ljubljani se Je preselila v KIjMČavnlčarako »Uco št. ft; IL njdseropje. Vhođ Mestni trg 22 ali Cankarjevo nabref* je 13. Podpirajte zlasti sedal nabednejSe slepe. 6-L Oziiđnilo novega voznega reda autoproge Ljubljana-Vevče. Vdjavcn od 15. julija t L Ođhod Marijin trg: ob: o., 7., 8., 10., 1205., 13, 14, 15 30., 17., l«05, 19, 20• Odhod Vevče ob: 630., 7'30., 9., 11., 12-30., 13*30., 14.30., 1630., 1730, 1830, 19-30, 20*30.# Ob nedeljah in praznikih vori ob: 12-05., naprej vsako ravno uro, ob ravnih urah Vozni čas zadnjega odhoda se po naročilu oziroma pri zadostnem številu potnikov podaljSa Udobna vožnja i najmodernejlim luktusnim autobusom svetovno znane znamke Austro-Fiat •Vozi samo ob nedtljah in praznikih. Autopodjette 0. Zuttk, Ljublhna. b Telia —c Vofatkl nabon v Ce4l«. Od 16 do 27 tm. se vrle v Celju v mestni melčan-ski soli Ietošnji vojalki nabori. —c Kolo Jncoslovansklli sester v Cello sporoča, da odide druga počitnISka kolonija Kola v Bakarac ob moriu 22. tm. Vsi. kl so se priglasilu naj vpltčiio oakrboval-nino do 16 tm., ker se bodo sicer mesta izpopolnila z drugim! prosilcl. —c Dozama lekaralika tluibm. Nočno lekarniško službo bo opravljala od danes do vključno petka 19. tm. lekarna »Pri Mariji pamagaj« na Glavnem trtu. —c Iz ceJJskega M^stnesa klaa. V celj-skem Mestnem kinu se predvaja danes in jutri prekrasen film »Tarzan«. veličastna drama iz osrfja Afrike ima 6 leoih in ve- lezanimivih dejani :n je po trditvi itevilni; kritik eden naj>p§ih sodobnih filmov. —c Tri leta v Staro Oadiiko. Celjska policija ima zadnje dn; neprestano posla 3 ođprtvo raznih nepoboljšljivcev na pri* silno delo v Staro Gradiško. PrcdvčcraJ-Snjim Je odpremenila dva dolgoprstnefa in delotnržneža, včeraj pa ji je Hl zopet iz-ro^en 36-Ietni samski delavec Franc Roz-man, rodom iz Trbovelj in pristoien v Tr-žiičt pri Krikem. ki ie živei dalje časa bret pćsla in stalBtga bivalilča in ie bil It 3-krat kimovan radi rtoJina tatvine. Cetrto kazen Je ravnolvar odsedel v zapo* rfh celfskega okrožnega so<3i$ča. ki ga \t zašilo zaradi tatvine za 6 mcseccv v težko Ječo. Zdaj se bo 3 leta uči! delati v prisiln delavn'ci v Stari Gradiški. c— Strašna rokohorba v Vodnikovi •flcl. Delavci 20-letni Rudolf K. \t Leskov-ca !n 19-letni Ludvik 2. \t Drame!) sta ta teden neki večer priredila v Vodnikovi ulici v nastopajočem mraku straSen bo! na življenje in smrt. Najprej sta se obdelovala z jeziku nato sta pa napela krepke miiice in se nt prenežno gladila, kamor je pač priletelo, v največjo zabavo Stevilne pu-blike. ki ju je v kroru obstopila ln vzpod-bujala. Konec pocestnl rokoborbl Je n*pra-vil strainik, ki ju je odvedtl aa policijoi. _ Maribertke ekreaj«, maribortke •#• keltke !«»• priredi dne 14. Julii* 19» ▼ Konjicah tvoj okroioi zlet, kjer protlavi to-koUko druitvo v Konjicah lOletnieo svojega obfttoja in otvarja pri tej priliki svoje novo letno telovadiKe. Spored: Ob pol 10. ftkuSoja, ob 13.30 povorka po trgu, ob 15.80 javna telovadba. Sodeluj« pri ćeli prireditvi popolaa mariborska sokokka godba. Vatop-nina k telovadbi je malenkostna, po končani telovadbi pa se vrfti velika ljudska ve«olicm na prostoru v Narodnem domu« poleg let-eega telovadišca. Za člaoe sokolskih dni-Žtev mariborske in celjske iupe je polovična voiaja ie dovoljena, ter naj (lani kupijo na tvoji oOhodni postaji cei voćni li*tek, kl ga jim ni tr#ba oddati na postaji v Koojicah, ker jim bo tlufil sa povratek. PreAkrblieno bo tuđi za avtobuane cveze proti Mariboru in na druge kraje. Bratje iz mariborske in celjske župe udeleiit« se izleta v Konjicah polnodtevilno. Zdravo! 42l/n Gospodinje za olajšanje in poenostavljanje deia Danee, v Času vodovoda, elektrike, plina in telefona, ni več treba, da gotpodinja omahuje pod teto goftpodinjftkih poalov. Na-•protno si a preudarno raadelltvijo dela rtlo pribrani pomoJoico, ako jo telko pit Su Je. Prav poaebno plin, ki $+ uporabija ia ku-bo in ogr«vaaje Sel« kakih 40 Ut, j« poka-zal, da je za olajianje in poeenitev goapo-dinjatva nJijve2je važnosti. Pliaov kuhalaik prihrani mnogo dela in £a*a. Bret truda, bres upravljanja dragocenega časa in brez veakega za mazan ja sakurimo na plinovem Itedilniku ogenj, ki gOTi lahko in kuha bre« vvakrioega nadtorstva. Looci oatanejo po končani kuhi čisti, brei «aj in poleti nas v kuhinji ne muci netnoana vroČina. N« trudimo •• s prinaaanjem in nalaganjem đrv in premoga ter s poapravljanjem pepela. Gospodinj«, ki imajo plin v avojih kuhinjah, ne morejo prehvaliti to koriitne naprave. Veliko dobroto bi iakasala občanom vm mesta. ki razpolagajo s plinom, ako bi lapo-polnita etavbni red v toliko, ds. bi bila xa vse graditelje novih bil pol*g elektrike ob-vena hidi vpeljava plina. Ako bi bila podana moinost uporabe plina, bi se Je atano-valci z ozirom na njeno veliko praktično vrednoet prav gotovo poeluievali. Ooapodinje, sbrane v Sploioem tontkem dniltvu v Ljubljani, #o nedavno ispravlja. Ie o tem in Bličnem. In ket Je nam#n dre- irva, da v vsakem oziru lajža staliUf« fie-nam in jih opozarja na nove prMobitve, «o sklenile, da po vzornj Berlina, Dunaja in drugih modernih mect prirede koncem oktobra t. 1. Tekme v kukaaju na pliau. Da bo ta ttkma umimivejia, pnvlaČnej-la in aa tekmovalkt tuđi vaj» vredna, dobe goepodinje os. kuharice, ki jih priana poaebno raaaodiiee sa najboljle, dragoceaa praktična d a r i 1 a. Tekmovalo h bo v bi-trotti, oikuanoati in najnižji pora bi plina ui priredi tev iatega obeda. Tekmovaaj# te vrši 1« tedaj, ako te priglaei nijmanj 10 gotpo-dinj in 10 alalkinj, ki bodo tekmovale v dveh skuplnaiL Tekmovalke na) »e pngla-eije najkacnej« do k«sea ••ptembr* t. I. n« na«lov Sploinega ien«k#ga društva (T»k«ni) Ljubljana, Rim#ka cesta 20/11. Prve prigla-Seok« imajo prednoit. — SK HM* UeaAa ■»inja). D«ee« ob ISU v frftMfr»i- %ctsi k*v«rot Evropa vaJen Č-IaoUi *•• *lu*K to *• obv«x«o »a vte i«raik«. larecoo m vaibtio k t«mu te«ttolbu &laoicc: Roter. Doberki. Frt«, M«eT. O^teotnosi se bo eprkvU ata satno v res ttmjaih sJ-ućajih. PrcKdtn tetoo 1» v«c. — Ka6e4ai4c fceici.-e. — MototnUaartal Idob nirila i>nrtat v dc-oebo dn« 14, t. m. ko*e&arsJu> dirko na TtfOfi L#ubilMaa — Ti*r]*fc — R-be:ca. Start o* 9, pr* tan 2— dpr«d fo^dino Mareaot) ni Dok.njikj Cf*t 0b«eni *t vrli irKt motocirti^av ta k*-le«ariev v Rsimic« k chvoc*v««Uii dirtun mt>v iwtwKwl>efi«ca »X!ub* fcoJesarfcv m motodiili-«ov Ritmica« - Ujwavm odboc. — Clanrvu SK. UJriJt! Odtx>r SJC. tlin]« opotarjfc oelokJimo a*a«rvc, da boOo d«lcij>i 9Miskt«i u«odtao&n. t. J. poc-tttta •» v%topa!l-Um pc 15. VU samo ooi. ki to pOTivoah ilan»-rjg« 4o kooca L 1929. diđafci pa dc đn« n*Vup» vttopoic*. č!&o«](« vstopolee te Icda4a)o same prod predložitvt ftUo«*« l*ka«niot. P. a. fl*». stv« se zato BiproSa, da pffdlofi! pr! ftakup« 2!am-sk;ta vst•#>&» PX : v peneek Sirc«!i M.. v !tavim v to progo no^i ntjmodcr-nrjS' lukiusni vodu< sve ovno /ntne znamke Auatro-Fiat, ki bo nudit ct-I njenim potnikt m udobno vi fnjo. | AvtopodjfttJ* Fra no Qradt Kašalj. Stev. 157. »SCOVENSK! NAROD«, dne 15. JoHa 1*». Strtn 5. Moda Oblefce nn meri izdeluje JOSIP JEŽEK, Šelenburgova 6 Za. fcosipode Je prišla leito* moda na novo idejo. UveJjavljajo se lahki poletni suknjici, ki jih zlasti no šijo na morski obali in v kopališčih. Francozi jim pra-vijo blazer. Nemci irimajo žanje primer-nega izraza, mi tuim ne delajo prcglavic. Ne odlože jih niti ob slabem in hladnem vrememi, marve-Č se ogrnejo s šalom ali pa oblače jo lahek poletni plašč. Če gre dama za ves dan z doma, se nehote ozre po nečem, kar bi lahko poletno obleko po-polnilo. Modeme dame imajo boliši okus. nego so ga imele njrhove praba-biće, ki jih ni prav nič motUo, če so Ile na izprehod v beli bluzi in krilu od ko-stuma. Pomladni plašči so pretežku da bi ne motlli celotnega vtisa. Zato je moda po-skrbela za bo-gato zalogo jopc, kratkih plaščev in životov, s katerrmi se da ta vrzel zapolniti brez veČjih s trosko v. Najbolj elegantne so letos imprimć obleke in imtprime* jopice. Nekatere so zelo kratke, druge imajo obliko šaka in segajo do bo-kov. Kratki plašči imajo ovratnike v obliki šala, ki se oviie okro^ vratu in visi zadaj čez hrbet. Posebno priljubljeni so letos šal:. K popoMan-skim oblekam in vsem imprimć oble-kam morajo biti šali brezipogojno Iz enakega blaga kakor obleka. Samo k športnim in dopoldanskim oblekam se lahko nosiio pestri šal: iz svilenega platna ai: šantunga. Sali so dolgi, ov!-jajo se okro-g vratu in vise zadaj v bo-g&Vh ^ubah čez hrbet tako, da so na-vadno zadosten okras«k imprim^ obleke. Draž je <3otx>lnifo poletne obleke je Še vedno lisica, ki je tem boti praktična, ker se lahko porabi za ovratnik k zimskemu pladčn. ko je ponošena ali Če priđe iz mode. Naibolj priljubljena je letos kampanjska li«ica, pa rudi rjava in modra je zelo v modi. Tu pa tam se poja vlja tud: bela lisica, ki se nosi zveče* aH pa na večjih popoklanskih družabnih prirediftvah. K svetEm promenadnim oblekam se tuđi poleti ne nosi. Bela lisica je pa samo luksusna kožuhovina. Srečne in nesrečne ženske Za srečne veljajo navadno bogate in tepe ženske, toda v resnici bogastvo in lepota ne prinašata sreče. So Ženske, ki jim je življenje prijetna in radostna pot, so Pa rudi take, katerim je težak problem, ki ga do smrti ne rešijo. To je odvisno od značaja ženske. V poštev prihaja tuđi eksistenčni minimnim, ki se pa ne tiče samo denarja, marveč tudt zdravia in razrrter, toda to je za žensko veselega značaja postranska stvar. Take Ženske znaio pričarati rai tuđi v na-videz brezupnih rasmerah, one na}d«jo sto in sto možnosti olajftati življenje, vesele se vsake malenicosti in spravliajo v dobro voljo vso svojo okolico. Na-s.protno >e pa nrnoiro žen&k, ki vidijo vse crno, ki vse krttirirajo in na vse za-bavfjajo, ki iifo spravi vsaka najmanjša nezgoda iz ravnotežja in ki so nekaka poosebljena nesreča, čeprav nimtjo no-bene«a pravega razloga. Če nitnajo otrok, se pritožujek>, da je žHijenje prazno in brezpomernbno, Če jih imajo, tarnajo, koliko dela in skrbi je z njimi, kako so nehvaležni itd. Ce so samice, se prHožujejo na osamijenost, če so poro-Čene, pa zabavljalo na svoje može. Najnesrečnejš: tip takih žen so pa bolehne žen-s^ke. katerih botezen je veČi-noma samo dozdevna. NatmaniSi glavo-bol aJi zobobol jih spravi iz ravnotežja in tako začno tarnati, da prenašajo strahovite muke in da lahko vsak čas umro. Govore samo o svoji bolezni \n mučiio s tem vso svojo okolico. Morale bi se pa »avedati, da ni posebna čast biti predmet sočutja in pomilovanja, da bolezen ni opravičilo, niti prednost, marveč posle-dica malomarnosti, Če gre za ozdravljivo bolezen, kakor so umazane roke aK zobje znak malomarnosti. DolŽnost bolehn-e žene je lečiti in ob-vladati se vsaj toliko, da s srvojo slabo volio ne nadlesruie drugih ljudi. Navađ- no gre v»e na račun nervoznosti. Ner-voznost je postala zdaj nekaka aristo-kratka med boleznimi in strek>vod vseh ženskih kapric. V re&naci pa to ni nič đraeeca. nero pomanjkanje dela. Mno-te ienske imajo fiksno ideio -n vedno se izrovarjajo. da ničesar ne morek). Treba je pa samo hotet: ali morati, pa je malodušnosti takoj konec. Železna volja premaga marsikaj in k Jor zna hoteti, se veseli življenja. Vsak dan nam pnnaša kako radom, \~*ako jutro nam obrta neka], ćesar se Uhfco ve-letimo. Srečna je ženi. ki se zna veseliti vsake priiazne besede, v&akega sineh-tjaja. vsakeca ^olričnesi dne, jf'cdal-Čća, kina, zieta, cvetočiti r^ž ni oknu. nove oblefce. afcratka vseca. kir ji nudi vsakdanje Življenje :n česar histenč-ne, nervozne in doz-devno boleiint ženske večinoma s?pk)h ne opazijo. Slepi prorok in njegova prijateljica 2iveč na počitnican, scm čital Iclc da-ncs odgovor Z- kiparkc Karlc BuiovČcve. Stvar okusa in vzgoje je, ako skuša kdo s predrznostjo in nesramnostlo imponirati. Resnico predstavljati kot obrekovanje in izjavljati, da je »samo srečen«. ker mu je uspelo oklevetati in smešk! ćelo vrsto tox&<. rilev, slikariev, znanstvenikov in ufled-nih, dolja desetletja požrtvovalno »ocijal-no, narodno in kulturno delavnih dam, to more pač Ie človek, ki se sam zavedtio ali nezavedno izključuje iz družbe. S skrajno obzirnostjo nisem v svojem prvem poročilu navedel niti imen. nfti naslova formalno in vsebinsko šu^marskega sktpucala. Karle Bulovčeve pa ni sram, da se javno sama predstavlja kot iniciiatorka tega neokusnesra pamfleta in da objavila ćelo Ime človeka, ki ga ie naiela, da se maSČuje. In je »samo srečna«! Povojna doba nas je seznanila že z rarličnimi primeri dekadence in abnormalnosti. Vsak dan čitamo, da priieti morilci, ubiitlci, požigalci in rokomavhi topo, brez sramu izjavljajo, da se svojih zločlnov prav niC ne kesajo. In mi strmimo ter ne razumemo, da je kaj takega moKočc. Prav tako strmimo nad kiparko Bulov-čevo ki je »samo srečna«, da ie zagledal luč dneva pamflet proti »moistru. Jugu, dr. Scholtriu, dr. Izaku, Štilčku, Cuđerju, Malu, Minki Banki, dr. Novalievi, Ma5i TroTibi, debeli dami« in drugim, ki jih pozna vsak boljši Ljubljančan in Slovenec. To ie tista junaška pseudonimnost, hkrati pa brezmejna predrznost, ki se Ie upa govoriti o obrekovanju in anonimni ža-litvi. Samo za voljo resnice in slovenske javnosti pribijeni ponovno, da ie bil moj prvi in ie ta moj drugi odgovor tbsolutno istinit in da nimam popravljati na svojih trditvah prav ničesar. Čemu ie "hotela Bu-IovČeva podporo oklevetanih in smeSenih oseb, ali za prevoz ali odlivke svojih skulptur. Je nebistveno. Zahtevala je prvotno 6000, nato 8000 in končno 10.000 EHn, vsoto torej, ki danes ni malenkostna za tište, ki bi naj ji jo darovale in zbrale. V Ljubljani ne obstoja in ni obstoialo »Splolno žensko kulturno društvo«. Zna-čilno je, da Bulovčeva niti ne ve več. kako se društva imenujejo, ki jih je prosila. Ker pa omenja neko »rokokoprireditev«, je mislila pač »Ateno<, $aj je v pamfletu karikiranih vsakomur razumljivo več dam z bivše rokoko-prireditve. Ako ji Je kako društvo za kakšne usluge res dolino honorar, — o čemer dvo-mim — naj mu predloži račun: nima pa pravice, da društvenice persiflira in parodira ter iznaša t nerazsodno pomočjo klevete. Da bi pa kako društvo obetalo kredit na račun drugega društva, Ie nemogoče in smešno. »Delo* Ivana Mraka? Prvo njegovo delo je bila njegova kolosalna blamaža na predstavi v Mestnem domu. Kritik »St. Naroda« mu je takrat resno svetoval. naj pusti igralsko jmetnost in se naj rajli posveti solidni obrti svojega spo&tovanega rajnega očeta. Drugo Markovo delo je njegov pamflet *Slepi prorok«. To >delo« Ie potrjue, da je bil nasvet kritika »SI. Naroda« edmo pravilen. Schuster bleib bei demc^i Leist.« dr. Dlst Malo več usmiljenja Zadnjić &te priobčili pod tem natslovom članek nskega očividca, ki je videl baje na Kette*Mtirnovi cesti razburljiv prizor, ki je kar kriCal po pravici. Videl je nam* reč, da popravlja neki trgovec svojo hiio in podira streho kar nad glavami ubogih stanovtlcev. Fa se je vpraial, kam naj te ti siromaki obrnejo i a kam naj gredo. Kcf se držim načela, da je treba resnico, to hčerko božjo vedno in pov&od spc»tovAti. naj mi bo dovoljeno ugotoviti, da ima do« tični trgovec vsaj toliko če ne več uimi* ljenja z ljudmi, kot pitec otnenjen«ga članka. V hiši. za katero gre. stanuje 7 straok. Hiša je bila nujno potrebna popravila in zato je lastnik strankatn že lani jeseni od« povedal stanovanja. Stiri stranke so te \i* selile, tri se pa nočejo, cei, da za tako najemnino, kakor jo plačujejo zdaj, ne do« be nikjer stanovanja. In res je najemnina v tej hili za na*e itanovanjike razmere naravnoAt fenomenalna. Do lani do avgu« 9ta so plačeralc »tranke kakor aledi: za 1 sobo in kuhinja metecno 43 Din, drug« stranka 22 Dm, tretja 37, četrta 34.90, peta 44.70, dve stranki, ki im at a po dre tobi in kuhinjo, sta pa plačevali po 6030 Din. Lt* tos, ko so se davki rviitli, je moral lastnik »zvišati« tuđi najemnino, Če tploh lahko govorimo o povijanju, kajti za eno sobo i kuhinjo plačuje ena stranka 68.50, druga 36.50, tretja 60, četrta 83, peta 106 Din mesečno. za dve sobi s kuhinjo pa ©na 132, druga 147 Din. Všteta je tuđi gottafrčina in vodarina. Zdaj se pa vpraiamo, kje je premalo usmiljenja, pri hišnern po«eitniku, ki od« daj* stanovanje, proti tako malenkastni najemnini, dobro. Poučeval j6 ljubici in dra-festm goski grlavir na farmi starega Davi dsona. Življenje je bik> preveč udobno in enolično. Zato je Irweth d*ve nočl po tem, ko je dob*! visok mesečni hono* rar. zapustil farmo, ujel je prvi tovorni vlak in jutro za je nalk> daleč na vzhodu. Izstopdl je na manjši postaji in kremi pe? ob pro-gi. Na izpreliodii '& bilo l-e^pie nejto med vodhtjo v vlaku. DaleC tam na obz^frfu je viselo velfko mesto, W te moste pomeniti novo pustotov-56ino. Kar ie zasledal na nasimi novine. Ocividflo iih je vrfel nekdo m#d vo#ft)o skozi oleno. 27. marca. Bile so torej od isteka dme. Mark Inveth ie leeel v travo in za-čel čitat:. Testa Mcsusa si ni dovpKl, da bi pr&čital samo nekaj bt«s#d. Zato je trajalo dokaj dolifo, predno je prečital novine do zadnje strani. — StotisoČ doltrjev! — »e * zaotidil naenkra*t Po tem je mova !>o|!eđalt če morđa fte sanja z cdprr!m< ocrni, toda bilo je res. Stotfsoč dolarjev lahko ndvti v enem dnevu dober laWst jtrolne stroke. Martt Irwetf» sicer rA vedel, kako spada strojna stroka k lalni, pač pa jt videl v tem prst naktftHSa. Ne*oč, v starem svetu, je študiral strojno tehniko. Šah je teral Že takTat itborno. Za-kaj bi torej ne poskusil? Morda srre za navadno reklamo bedaste fclave, toda ka] — riskirati je treba. Naslov se ie glasil na Newyork, toda Mark mora itak nekam krendti. Ni torej vzroka, da bi se ne mogel napo-titi v Newyork. Gib* je bil pred očmi. Taka stvar je mozh Irwetfia vedno spraviti na nore. Od trenutka, ko mu je Sinila v glavo mise!, ie letal satno za nio in ni poznal no-benfih ovir. V Newyork je prispel tretjega dne zjutraj in ob enajstih je stal jw«d palačo, katere naslov ie mečkal v svojem spominu že^ tretii dan. Bil je še dokaj čedno oblečen. N: bil tako star, niti tako siroinašen. da bi ne mosel napraviti do-bresra vtisa. Vstor>il Ie v palačo. Pred seboj >e zatgrledal krasno stopnt-5Če, okraSeno- z belimi stebrički in umetnr3k:mi kipi. Mark je hotel kar %krib?te! premiran shiga in s tem enerjd^no, krasno dekle. Trwet!i <;e ie predsttvil :n po-veđal Čemu ie T>ri5el. Dekle ie neka i ča-^a molče gledalo pr^leca. Njeite oči so s:a kar zbadale. Komčno je spregovorila s pr'ietnim. let>o rvenečim gfasom. Maric je fvedel, da stoji pred njhn Meda Brw$weit!*ova. Zvedel je tucll tt njeno originalno idejo, ki je vzbudiJa v njem nado» da dobi stotisoČ dolarjev. Bil je čuden način zaslužka. Obsto-jal je vtem, da bosta dva» ki se primasi ta, igrala Šah. Zma-govalec dobi natrra-do, premaganec bo ustreljen. Pri remis bosta oba Šahista odslovljena, kakor da n'sta isrrala. Povod za to blaano idejo je dala mss Bronsweithovi želja spoznati smrt. Hotela je vedeti, kako se po-Čuti človek, kadar se mu bliža zadnja ura. Mark je mogel odkJoniti in ohraniti popoltio diskretnost ali pa sprejeti. Malo je pomisli!, potem je pa pristal. Povedal je vs^, kar so hoteH vedeti o njem, potem je pa odšel v pripravljeno sobo. Bil je pros* tako dota©, da se zzlasl njegov tekmec. Hodil je na izprebod v park za palačo, dobro je jedel in kN (saj m šio na njegov na«čun), a včasi si je ofcledaJ tuđi to ali ono napol pozaWjeno teorijo šaha. Samo nečeia ni rarumel. Zakaj je moral biti za to Šafiovtfro partijo I>od-kovan v strojni tehnikl. čez štiti dni Jo ta predstavili mr-Savemu pritlikavcu, ki je imel čudovito oipičje čelo. Maric n: dobro razumeL kako se piSe, ždelo se n»u je pa, da je sti-šal priimek RaWisch. Naslednji dan sta začela igrati. V salončku, Irfer je ležala na otomani lepa Meda, je stala v kotu šahovska mtzica z đvema nasla njačema. Sthista sta se ceremonijelno pokkmila, a poprej si ie vsak i zbra 1 eno rofto lepe Mede. Inveth je dobil crne figure. Slabo znamenje! Igro sta začela z neznatnim razbur« jenjem, ki je prešlo po otvoritvi normal-ne«a odbitega damskega gambita v prisiljen mir. Meda je kadi a lahke cigarete in po-Časi je spu$čala modrikaste oblačke dt-ma pod strom se je divje re-žal nad svojo armado belfh, dočmi se je Mark flegmatično oziral po salonu. Ćelo k oknu je stopi večkrat in pogleda! v parić. Tik pod otaiom je rastlo več d-pres tako, da se je Mark nehote spom-n-il Dokopališča, ki Ka je videl nekoč na otoku. Zopet slabo znamenje! Mark snjtrcjam nikoli ni verjel. Toda to pot je bila fantazija močntk^e^a moža je izrubljena. Devetnalst minut je trajala nasJednia poteza. Op^ri mož se je zjofil, čelo I* imel namršeno m orke, raztefnjene ustnice ^o nervozno drgetaie. Njegov pok>žaj je bil kritčcn. Smrt je visela na vsaki novi potezi. Tuđi Mark je začel po rgledu lepori-ce ot>azovati prihod smrti. Videl ie, kako obhaja njegovega nasprotnika groza pri misli na konec, ki se neizocibno bliža nalik fantomu. Sleđnjič Še zadrta poteza. Mark je Ie vedno trezno raxinišljal in kombinira] vse možnosti. Stolp na 06 in mat je neizogiben. Prijel je stolo m«d prtte, ga dftal v roki in še je raz-m&lial. Tu
  • . da je doveka groza. Se ena poteza — smrtna obsodiba — in stotisoČ dolarjev. Marini se zdi, da vse štirl dni pred tekmo ni razimif^Jal o tem problemu. Zavolio mizernih stotisoč dolarjev naj ubije človeka. Morda je siromait tvegal življenje zaradi velike bede, morda za ženo in otročiče, morda za ljuhtoo, — a zdaj je izjrubil partiio. A Medine oč %o bile kaJcor dva veh-ka srebrna kelihj. Mark je predlagal s stolpičem v roki nemis. — Ne srne sprejeri! — je viskinktutla Mtda. — PariUo morala irrafl do konci. Stran t -SLOVENSKI NAROD«, dne 13. juMja 1929. £t»v. 157. Mož, U prlsostvuje |nstlllka-cllam na električnom stoln Jt deset spamn, puten pa pri* zadnji..." - Razne zarime rati iz žMjeaja amri- UšStomsn Od našega posebne ga dopisnika. Chicago, koncem" junija. Tzktni urad Slovenske narodne pod* porne jednote priredi 13. t. m. preda* vanje prof. dr. Pavla Brežnika o Jugo* slaviji. Prof. Brežnik, ki je pred tedni priSpel iz Ljubljane s pomočjo Carne* giejevega Endowmenta na kratko štUf dijsko potovanje po Ameriki, bo pre* daval čikaškim rojakom o naravnih le» potah, notranjih razmerah in o sploŠ* nem položaju naše stare domovine Ju* goslavije, predvsem pa ožje domovine Slovenije. Vstopnina znaša 25 centov. Te dni je položil letalski izpit na illinoiški državni univerzi Slovenec F. H. V e s e 1. Na čelu osmih letalskih kadetov je odpotoval v Kalifornijo, kjer jih bo poučeval o letalstvu. Vesel, ki je izvršil ćelo vrsto uspešnih pole* tov iz Champaigna v Chicago, je bil letos edini v svojem zavodu, ki je do* bil naslov »cadet*lientenant colonel«. Mladi letalec je sin znanega Ribničana Vesela iz čikaškega predmestja Cicero in brat Josipine Stoniceve, žene tukaj* Snjega slovenskega juvelirja Fr. Stoni* ča. V nedeljo 23. junija se je vršilo v Chicagu zborovanje Jugoslovenov, na katerem se je razpravljalo o zcdinje« nju Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bol* garov v skupno državo s skupnim pro= gramom in konstitucijo. Sklicatelji — v pripravi ialnem odboru so izmed SIo= vencev John J e r i c h, urednik »^mc rikanskega Slovenca«, Vincent C a i n* k a r, predsednik SNPJ, in pisatelj Andrew Kobal — so mnenja, da je Amerika pravo mesto za pričetek te akcije. Na zborovanju se je razpravs ljalo o ustanovitvi organizacije in lista, ki bo širil in propagira! omenjene ideale. List bo pisal o socijalnih, poli* tičnih in ekonomskih problemih jugo* slovanskih narodov. O tem, kako se bo akcija razvijala, vas bom sproti informiral. ...... . ,,.„ ,. Nedavno sem vtm poročal, da se vrše za čikaško svetovno razstavo le* ta 1933. ogromne priprave. Naknadno sem zvedel, da odpotuje 7. julija v Ev* ropo John R. Piltndech, pređsed* nik publicističnega odbora svetovne razstave v Chicagu. Odpotuje s parni* kom »Aquitania« v Evropo da infor« mira vodilno evropsko Časopis je o po* menu velike svetovne razstave ob pri* Hki lOCMetnice čikaškega mesta. Mr. Palandech poseti najprvo Berlin, kjer se udeleži zborovanja oglasnih klubov iz vseh dežel, potem pa obišče z ame< riškimi novinarji in s skupino Jugoslo* venov razna sredila Evrope kakor tu* di vse važne kraje v Jugoslaviji Ka* kor sem poučen, se ustavi tuđi v Ljub= ljani, da na veže stike s tamošnjim i no-spodarskimi krogi. V Chicagu živi sedaj mnogo SIo* vencev, veliko več kot pred leti. Po skrahirani rudarski stavki se ie prese* lilo sem mnogo naših ljudi iz Kansasa, južnega Jllinoisa ter od drugod. Ne* kateri so se naselili v severnem delu mesta, drugi v stari slovenski četrti v blizini Blue Island avenije, nekateri pa so se ustavili na zapadni strani. Chi* cago — Sodoma in Gomora blizu pet milijonov prebivalcev jim ugaja, ka* kor pripoveduiejo. Precej rojakov je našlo delo v Ciceru, kjer stoji velikan* ska tovara a Western Electric kompa* nije, zaposlujoč sedaj nad 40.000 de* lavcev, potem pa v svetovno znanih klavnicah, kjer tuđi dela na tisoče de* lavcev. Dne 1. julija t. 1. stopijo v veljavo nove priseljeniške kvote za posamezne države. Skupno število pripustljivih kvotnih priseljencev iz vseh dežel, na katere se razteza kvotni sistem, znaša letno 153 714. Nove kvote poedinih inozemskih držav so izračunane na podlacii tkz. »nacional origina«, t. j. narodnostnega izvora prebivalcev Ze* dinjenih držav. ' ' s?vi* f >>? " Tako tumrajo zločinci ▼ Ameriki Mark je še malo počakal besedfco »mat« je imel že na jeziku* toda nena-doma je postavil stolp tako, da je bila nevarnost mata odstranjena. Postavil ga je nalašč tako, da mu ga je ogrožal strelec. Gpičji mož je naglo segel po stolpu. Moći so bile v glavnem izenačene. Remis bo. Mark ni vec razmišljal o svoji plemenitosti. Notranj! glas ga je opozorih naj n-e ubije človeka. Videl je, kako se bliža njegovemu nasprotrriku smrt ___ in ta izicušnja mu je zaenkrat zadoščala. Minilo je petnajst minut. Opičji mož se je po drug: potezi pomiril in z-ačel je temeljito proucevati položaj. Kar so se mu zaiskrile oči. Mark je napeto pogleda] na šahovnico. Dve potezi in mat. Samo, da je bil zdai premazan on. Opičjemu možu je Že odsevalo zma-goslavie iz oči. Za Marka ni bilo izhoda z koČI-Jivesa položaja. ZmagovaJčeve r^-ke sn drhtele v nesrrp-nern pričakova-nju. a Marku so začele rojiti po glavi strašne misli. Prokleta plemenitost! Ali bo tuđi opičji mož tako plemenit? Nič se ni dalo storit;. Meda je ležala molče na otomani in gledala Marka. Ne, /VHrV nit! zadrhtel ni. Znal bo h*di past5, če se ta opi-čja beštija za«rize v njegov vnt. _ Mat! — je vzklikn:! opičji mož zmasofslavno. Mark je zatisnil oči, no tem se je pa vzravnal m nasmelnril MedL — No, poskrbite, do bo čim prei kon-ćano. Odvedli so ga na đvoriSče. Trije možje so mu ponudili robec, da bi si zaveza! oči. Odklonil ga je in nepremič-no je gđedal Medo, ki ga je seveda spremila na morisče. Rad bi se bil na-smefonil, ker je vedel, da ona, ki je kupila ta mučni prizor za 100.000 dolar-jev, ne bo videla na njegovem obrazu drtigega, nego smehljaj in zaničevanje. Trije možje so stopili predenj. Od-vmil je pogled od Mede in se zagledal mirno na nje, kako merijo. Na videz je hil m:ren, v resnici je oa besTiel. Partijo je izsrubil iz nstniljen-ja. Imel je usmilje-nje s sovranžikom. Vrag naj ga vzame. §e pes ne bo zalajal po ndem. V očeh se mu je začelo temniti. Neka m doligo so meriK. Kar so zadoneli trije streli. Strelci so punice povesili, a Mark je še vedno s*tal. — Pustite ga. — je dejala Meda in se obrmla k Maricu. — Tskala sem moža, ki je v resnici pogumen. NaSla sem ga. Poleg tega setn se prepričala, da je res ptemeitit. In ba$ takega sem i skala. Še isti dan je Mark zvedei, sakaa le moral biti Šahist podkovan v strojni teh-niki. Meda fe namreČ podedovala po očetu veKko strojno tovamo. Tovarna ;n Meda sta \T>livala na konec n}egove-za. pustok»\^kega življenja, kajti bogati tovarn«rw se navadino ne navdnSiijejo za pustoTov$čine. posebno če so oie-njenL Kvota za Jugoslavijo bo znmtno po« večana na podlagi novega sistema. Se* danja kvota, ki je predstavljala 2 % jugo slovenskih tujerodcev, živečih v Zedinjenh državah 1. 1890., je znašala 671, dočim bo znaiala nova kvota 845 na I eto. Za vas v stari domovini bo zanimiva ugotovitev komisije za na« rodnostni izvor ameriškega prebi val* stva, da živi v Ameriki 530.000 ljudi jugoslovenskega porekla. Stare in nove kvote poedinih ev» ropskih drzav kažejo naslednjo sliko: Države Sova kvota Stara kvotm Avstrija 1A13 785 Bol garska 100 100 Ceškoslovaška 2.874 . 3.073 Francija 3.086 3.954 Nemčija , 25.957 " 51.227 Anglija ^ 65.72/ 34.007 Grška / * 307 100 Ogrska , 689 473 Irska - . 17.853 ' 28.567 Italija : :, ;\ 5.802 3.845 Norveška*"^ 3 2.377 6.453 Poljska r lf> 6.524 -' • 5.982 Rusija 2.784 ^ 2.248 Rumunska i 295 £ > 603 Švedska 3314 * 9.561 Jugoslavija 845 671 Kakor je iz teh podatkov razvidno, je nemška kvota znižana za polovico. Tuđi kvote za Irsko in za skandinav* ske dežele so znatno skrčene. Angle* ška kvota je znatno poskočila. Slučaj je pač nanesel, da so nove kvote mno* gih južno« in vzhodno*evropskih dežel večje od prejšnjih, čeprav zagovorniki sistema narodnostnega izvora nišo te* ga želeli. Za nas ie zlasti interesantno, da je avstrijska kvota za 40 % večja od jugoslovenskc, kar je pripisati okolnosti, da so se mnogi Jugosloveni pri zbiranju statistike izdali za Av* strijce in s tem povzročili manjšo kvo* to za Jugoslavijo. V novi Cikaški okrajni ječi, ki je »najboljša na svetu*, so izvržili te dni prvi dve justifikaciji na električnem I stolu. Usmrćena sta bila dva zamorca, obsojena na smrt radi roparskih urno* rov. Serifov rabeli je spustil na vsake« ga obsojenca po 2300 voltov elektrike. V kratkem bodo usmrtili na električ* nem stolu več zločincev, ki so bili ne* davno obsojeni na smrt radi različnih roparskih umorov. Justifikaciji prvih dneh obsojencev v Chicagu sta vzbudili v ameriški javs nosti obširno debato o smrti na elek* tričnem stolu. Vaš dopisnik je imel priliko govoriti z wardenom Lewisom E. L a w e s o m. visokim funkcijonar* jem zloglasne jetnisnice Sing Sing. ki mu je podrobno opisal čustva obsoje--nih mož v omenjeni smrtni hiši, ko se bliža usodepolna ura. Warden Lawes službuje v Sing Singu že od 1. 1920. — celih 10 let! Prisostvoval je justifika* cijam 110 mož in 1 ženske. — Ame* fiški javnosti je znan po naporih. da I se reformirajo jetniške razmere ter da se odpravi smrtna kazen. — Većina na smrt obsojenih posta* ne zelo pobožna, je pripovedoval war* den Lawes. Posledica tega je, da gre* do z malimi izjemami v smrt pogumno in samozavestno. Nekateri ćelo po* zdravljajo smrt kot rešiteljico iz živ* ljenja, v katerem nišo poznali druge* ga kot trpljenje. Tu pa tam ostane obsojenec sto* ičen in zavrača zadnjo popotnico. Dru* gi se zopet naj bol j interesirajo, če bo* do obsojeni njihovi sokrivci, ki so pri* čali proti njim. prav tako na »vroči stol«, kakor ga imenu je jo v svojem jetniškem žargonu. Neki kaplan je pripovedoval war* denu Lawesu, da je živelo več mož, katerih kazni so bile izpremenjene v dosmrtno ječo, »življenje svetnikov«. Večina onih, katerih obsodbe so bile izpremenjene na dosmrtno ječo, zbla* I zni po 15. letih v ječi. I Vsi jetniki imajo koledarje in ko crtajo hitro potekajoče dneve, se ču* jejo pogosto vzdihi: še 10 spancev in nato priđe zadnji.' Warden je za.trjeval. da je zelo mučno gledati justifikacije. — Javnost se zelo moti, če misli, da dajemo obsojeneem narkotična sredstva, preden jih odvedemo v dvo* rano z električnim stolom. Stevilnim onim, ki žele vstopnice k justifikaci* jam, le redkokdaj dovolimo. da priso* stvujejo žalostnemu opravilu. "i 4* Ne soditc, dm ne bocte sojeni — Potrk«jte se na prsa, drage dame! — Dre, ki sta s samokim stanom praT radoTo^ni 99 Cetudi se sodi dandanes v tjubezenskih doživljajih fante, ktkor deklcta, po ene*n kopitu, vendar to često nj pnvično, ker najdejo se na oben straneh tuđi izjeme. So Se dane^ Untje, ki znaio idealno MuMti — a tu in tam tuđi deklcta. Ker se pa sodi kot rečeno vse po enem kopitu, posebno od ženske strani, zato idealizem danes skoraj ne more več obstojati, kajti če kdo resno misli in idealno ljubi, je z zelo red-kimi izjemami — že vnaprej obsoien v pro-P2St in vsi lepi nacrti in cilji, ustvarjeni na ljubezenskih ferilih fantaziie, «^o največ-krat uničeni. Ženske ne znaio biti v Iju-bezni moćne — prei so Tna?čeva!ne. Koliko ljubavnih tragedij bi izostalo, če bi poznale ženske res trajno zvestobo. Koli-kokrat se zgodi, da fant ideal!st iziubi svojo zaročenko, ker so i: oči obvtsele na bosatej§em, morda tuđi JepSem fantu in tište prisege zvestobe do ^roba in obljube in bog si ga vedi, kaj Se vse — vse to je čez noč pozabljeno. Kal hočete. kaz zahte-vate od nas, Česar same nimate? Zato vam pravim, fantje, če morete, Imb;te vse, ki hočejo biti samo liub'ce, nai bo — če-tudi vam bodo rekle, da ste neznačajni. Ne se obesiti prvi za krilo, ker niti deseta ne bo prava. Dekleta. ne zavedate se, da ni popolne-ca človeka ra svetu in da ima vsak Vo-vek svoie napake. Ne iščite creha tam, kjer ga ni. Mi nismo kriv?, če Je Adam jede! prepovedan sad niti nismo hudi mnl prej na njegovo družico f!vo. Zakaj sa ie zapeljala? »Ne sodite, da ne bodete so-jeni.« Ljubo. 100 Oprostite, g. urednik, ker sem zopet nadležen in se že družiš ojjlaSam. V teh 9$ odgovorih na Vašo anketo se vid: toliko ntrazumevanja od kranjskih j:ospodičen, da jim moram vsem vkup dati Ie par na-svetov in iim odpreti oči. Naše brhke Kranjice so Dozjbile v alavnem eno. Nobena ne vidf svelega gre-ha, vse jamrajo in stokaio za svojimi ideali, katerih Jim moSkl pa5 ne moremo dati, ker same pravih nimajo. Spomlnjam se. Pred leti te bilo. Kuharica mi je ravno kuhala polento, pa se mf te zdelo, da je pretrda in sem Jo hote! 5e jaz mešati in mehčati. Ona pa ie rekla, da je prva s kuhalnico začph mešati in bo ?e naredila, da bo prav. Ce mi pa ni vSeč, da naj ne jem. Od takrat sem dobti princip, da nikdar ne jem, kar mi ie druži s kuhalnico me§al. Gospodične vedno apeliralo na gentie-mentsn-o in kavalirstvo. Moški smo lahko i eno i dniKo do poroke. — Potem pa priđe za nas \elika ura, ko zagrmi-no: zapik in zarogovilimo. Mar ni prav, da se ne damo pod copato? Zame je skrb, zr» ženo dom a kdor skrbi, ta je gospodar Žena pa tega ne uvidi in ne ve, da je zanio materinstvo, da ona samo zato mora živeti in Je v življenju vsaj 30 let aktivno in nepreneVioma zavzeta s svojim poslom, dočlm mo5ki. sporedno od časa do časa uživa v erotičnih ljubavnih momentih. Nekdo je v tej anketi dobro povedal. da nas naSe lepe damice smatrajo samo za molzne krave, one pa bi nas molzle, in menda zvečer ob sedmih zaklenile v stanovanje, same pa od?le v kino fn kavarne Mi da spimo, da iim borno druul dan več zaslužili. Seveda bo Iep51 spo! s tem odtrovoro-n kruto i« bridko ufaljen. a nai le zarde in priznajo svoj zreh in da ie to tako. LepS: spol. zakai mi ne bi bili lepši? 5e bi prosil uredništvo, da nai angažira za odgovor na to anketo našeea drns:e-ga in vrlo in vele in sploh iako spoStova-tiega gospoda Fridolina Zolno in mu odredi primeren honorar, kaiti in ker on da brez honorarja ne piše, pravi. In ie oče treh brhku in zelenih skavtov in ene skavtice. Pa bo gotovo napisal samo objektivno res-nico, seveda če doma ni pod conato. Tn naj bi slavno uredništvo §e po zgle-du »Jutra« raspisalo zavarovalne življen-ske police za one, kateri resnici na ljubo odgovarjajo na to anketo, kaiti bodo na5e tutte le donne in dame postale skoro močno razburjenih duhov in bi utesrnilo priti v Ljubljani Se do meSČanskega bojar zvonček sv. Antona naj pa presele s Smar-ne gore pred davno pošto in tam garantiram, da ga bodo dame cukale cei božji dan. In naj bi ljubljanski očetie na rb-čini mesto za Zvezdo. nadvoze in podvo-ze pogrunUli, da se na vsakem križišču postavi tak in take vrste zvonec, kateri pomaga do moža in verjamem v uspeh in Studenec bi bil hitro poln. Namreč na« mo-§kth, ker bi znoreli od večneua zvonenja in koprnenja za nami. In bi lahko Ufa v Berlinu in Ho!lywood v Amerikf 5 komp napravili film. mesto »V lovu za zlatom«. »V lovu za možmi< in bi tu vse vesoljncea sveta žene rade igrale Kaiti smo roožic . dragocena zverina, samo ujeti nas ietežko Regliajo da snao mi vsega krivi, demoralizacije, prepirov, batin, same sebe naj analiziralo hi uvidiio resnica. Na sodttčn je bil sluiaj ko je mož ženo tož:l za n»-poroko. pa je cospt izvohla deiati. da i« kriv mož in da Je priic! boli /zodaj do-mov. kakor običtino, in da ie vidcl ono, česar ni mora' videti in da ona torti lo-zično n: kriva. O logika in moral? Neka Ljubtjančaoka, a U londonsk« s^fražetke in vneta pobornica lenskh pravic mi je rekla, ko je Ie skoro utonila v mojih poraznih protidokazi.i. in vpraSala, če$, zdaj bom pa jaz tebe ugnala. kdo pol-ni io kdo da dirka v javne hi^e in da ti i norimo za njimt. Fsta ti fospodiffna, vneta pobornica Ztnsk h pravic, pa ie »ozab la \prasati. kio da je v javnih hiSah. Mar smo mi krivi, gospodična, da re val spol tam. O! Hobeden mo^ki ne prezira ?ene. ki tt ^rrvnki in pudn. ker je to danes moderno kozmericiM) sredstvo, brez katereia žen* ne velja za lepo, xA pa se tud! tami radi postavimo t brhko ženico, preziramo p« Žene, ker vidijo v nas samo sredstvo za življenje in vir, ki hi se 4al doveka molzti m da ne priđe nikdar dno. V mnIoh ne bi Sel. boječ se. da ca ne bi tovari?} spraSevali. kje fe pobral ta »muzej«. Prepričane sva. da če bf srečale dotičnega gospoda k! tako kritizira modo. da tuđi sam nosi »po šrm4 napunpane hlačec i« »Sim! lakasfe čevlje«. ker druarače bi btf pri đamah drufabno nemocoČ- Kar se pa možitve tiče, pa o niei zt enkrnt ne premi§l?«teve, ker se v sarmkem stanu počutive zelo dobro in z denarjem, ki sf sa zaslužive razpolagava sami in tuđi za par »Erženoviii« tort nama ie ostane. Kadar pa bo pri.\'..': Ana & Nana. V slučatfli fa*trnpflen|a, rx>vzroCene-ga po rokv^rjerih »eđiVili- kakor tuđi jx> alkoholu, nikotinu, morfiju opitu, kokaina, je vpo«-ah>nt naravna »Franz-Jo- na-Wi umetnikov ah pa je sKfca, ki K> je po-slal sam faiKUč. da Odnese na prihodnii razstavi prvo nagrado, sem se približal tei nedvomno zelo kDi skupini in tako te bil zanrmiv dialoi koncan. — In kaj po tem? ___Monsieur Cambon je velik kavalir, _ je nadali«val St. Bris. — Ne bo-sta mi veriela. če vama povem, da je Hi njetova vtjudnost tako daleč, da je hotel spremiti vojvodlnjo domov. No, torej, udaj pa recita» da }e viteštvo samo privilegij francoskegra plemstva, ko reflektirajo delavske bluze na mesrto ob vojvodnji v ele£an"tni kočiji. Markiza se je na ves glas smejala, vojvoda ie pa kar pihal od i*»e. — Možato sem se bori! za ptemuško čast, — je nadalieval baron, — in *ma-*al sem vsaj v tem primeru. Skratica, doietela me je visoka čast, da sem srne! spremiti vojvodinjo od Luksem-bou rva do njene palače. — A delavec? — je v^praiala markiza. — Je ostal Um, nedvomno zato, da bi lahko v miru poljublial prah, ki SO «a zapustile njene noće. ali pa vtaknil svoj nos v oljnato barvo, ki jo je blagorodna u me trtica izlila na tla. Baron St. Bris je končal svoje pri-povtdovanje. Pripovedoval je sicer v šaljivem tonu, vendar pa ni mosel prikriti ogorčenja. — Kaj mistita o vsem tem? — je vprašal in pasrledal z enim očesom mar-kizo, z druffim pa vojvodo. — Vedno sem mislila, — je odgovorila markiza, — da je že davno med n>ima neko mistično rarmerje in da nastane \x ttt* razmerja prej aH slej do-voh močan y*ar, đa cx*n«$e nas vse. Kaj menite vi, vojvoda de Beaudreil? — je priponmUa hi se Mcodoieljno nifmeh-nila vojvodi. — Misffcn, — ie odtovotil vojvoda z zamofltKm rlasota — da ie im#J baron prav. ko je đejal, da je posJal to sliko v Lufcsembouiv sam hudič, da bi... — DoWl prvo narrado? - $e je oglasila mailriza. —Da, prav pravite, ;n nagrado tuđi dobi, — Če ne, irfene-mo htidiča % Belcebubom. xxx?v. Kavanu Prokope. V rue de 1* Ancienne Comedie, v okraju de V Eoole de Medicine, je Ca-U Prokop, ena najKnamenite^ih ka-varn Pama. tako Httrarne*a kakor po-Htične^a pomena, da ne tavorimo o materijelnem okrepčilu, kateremu s« ne da oč tati, da ni prvovrstno. Klfub temu. da je bil doooldanski čas. je bilo v kavami tohko ljudi, da se je čtovek komaj preriniJ skoxi obe đ\To-rani. Natakarti so pošteno sashtfiH vsak su napitnine. Pogovor v CM Prokope se je tfkal tišti dan reformnega banketa. Besedo je imel mlad pesnik Eugena. Ko je končal, so kričali od vseh strani. — Bravo, monsieur Eu^ene! — Nadaljujte, nadaljujte! — so kričali nekateri. — Nadaljujte! — so pritrjevali drugi. Cugene je nadalje val svojo đeMama-cik>. Eu&ene je nehal deklamirati, čim je zagledal drugesa mladeniča, ki se je prerival proti pesniku, stoječemu sredi kavarne med svojimi prijatelji. — Prihajate kot zenij svobode. Na obrazu se vam pozna, da prinašate ra-dostno novico. Modre so vaše oči, rdeč vaš obraz, bek> vaše čelo. Vi ste Živa trobolnica, Armand Cambon! — Res \ am lahko povem zelo važno novico. — je dejal Armand ves upehan. — No, povejte jo. rovorite, zovori-te!__so kričali od vseb strani. — Gotovo 2e veste, da je Odik>n Đarrot odpovedal reformni banket. — Da, «?a! — Te da Lamartine . . . — Lamaraiint? . . . Kaj je z Lima~-tinom? — so vt/ralevali od vseh skrasi. — Lamartinc je dejal . . . — Kaj? Kij? — Tako-ie je dejal: Naj ostane P:a-ce de ia Concorde prazen. naj se vs: pcslanci !?orri"»o s^ oii doVžno5>ti jaz ^Ojdem k'.mb itmu na banket, pojdern tla sam otlz vsakega spremsiva. Sprerr!:a!.i me ho samo moja senca. V kavarn: ie zavladala nepopsna rade«. — San: ne sm* i ti na banket! — je vzkliknr :iekđo. — Ne. ne! Vsl DOJdemo z njim, — so kričali dnrrt. — Ves Pariz ga spremi z nogami in rokam . — Francija s svojim odobravaniem in iskreno željo, da bi dosegel popo)n uspeh! — Boginja svobode s svojim taborom poMt z njim! XXXV. Invalid. Dobro uro po xborovanju v Cafe Prokope sta se ustavila na Place du Panlheon dva moža, eden starejši, drugi mlaiši. Starejii je mel lesene noge in oPiral se je na miajfoga. Moža. ki smo ju zdaj x>hvedli na Place du Pantheon in ki sta se tam ustavila, sta bila Armand Cambon in njetov oče, invalid rt Bicetre. — Ali res mislite, oče, da je nasto-pil pravi trenutek? — je \Tralal sin. — Da, je odgovorll o^e. — Kaj pa, če bo kotiec tak, kakor je bil v ktih 183?, 1833 \n 1835? — To so biH Ie nematni punti, uprli ita se dve polit ^ni stranki, ne pa ves narod. Ce dvigne poritična stranka pra-por upora, je to samo punt, če ga pa dvicn* ves narod, je to revolucija. — Nisem torej ravnal prav, da sem danes pristal na AJbertov pred'lof. — Na kakien predlog? — Da *kWem ponori svoje prijatelj in jim razd^lun orožije, da se zdmi -mo i drugimi tajnimd opganizacijami, kl so že pripravljene na boj. — In ti s' pristal na ta predlog brei vsakita po^ojev? — Ne, va&ega nasveta nisem poza-bil, oče. Izgovoril sem si pro*te roke, da bom lahko dclal. kakor se mi bo zde-lo umestno. — Dobro! Jaz se bolj bo|im Bcrgcto-vih pristašev, nego municipalne garde Ludvika F lipa. Ta bo kaj hitro premazana. Julijska dinastija je gnila, to je trMo ćjtvo in rdi se mi, da že slišim. kako se podira. Bilo bi nespametno dra« liti jo. Zato ne bo treba mnogo udarcev po koTCirinah, da trhlo drevo pade. Ako bo zmaga dobivena, se združiš s tistimi, ki bodo hoteii braniti novo svobodo, braniti jo ne \t proti drugim, tenrv©č tu-d zavolx> nje same. Tvoja dollnost je poma«ati, da postane Francija prava republika. liku itt tarji! sa takojien na stop iiča Osječka ljevaonica željeza i tvornica strojeva d. d., Osijek. Naipopoloejšl STOEWER flvalnJ stroj! tt liv^Ut. fcroiafit ta SevUarj« tei st Ttak đom. Prtdeo si Mbtvitc stroj, oglejt« ri to terednost pri tvrdU LUD.BAKAGA, Ljubljana Tetefon št 2980. 21-L KLAVIRJI Predao kipu« klavir. o«tc|t« « moio caloco pcvovrstiiJb ktavirjrr, Froćftfta mSocbcH li m nsjvnft^i« obrok« tapo«4«TAlBlca! WARBINEK. matiot. 1000 dinarjev vam plačam, ako vaših bradavie, kurjih oces, irde ko£e, ixra£tlin ne odstranite sigurno v roku 3 dni z Ria balzamom brez bolečin, brez nevarnosti in brez noža. Zdrav* niSka priporočila: Dr. Cyrakus B., Dunaj, piše: Z Ria eem zadovoljen* pošljite Se 24 lončkov, ki jih bom porabil pri evojib pacientih. Cena z garancijakim pismom Din 9, 3 lončki Din 18, 6 lončkov Din 32. Pr. Me. Kemćoy, K^iicr, Posti. 12/L 51, CeikotloTtt&a. Vsaka bemeda 9» p*r. Ploda m lahko tađi w mnmmkaM. Za odgopoe tnamkol - Ha mpraianfa trm wmnmbm — mmmmm odgomartama. - Najnwnj» *&a* P»» »^^ ^1^ Zakonske delikatne zadeve pojasajujem pod Šifro »Zaroka« potom ojlasaeea odd. 1425 Dvojni jaremnik Toi>ham-Cyl«ider, v dobrem itt-n)u prodam ali raracnjam za vrp-£aco žago (ĐaJMUKe). — Nadalje prodam ttroj sa tooUeej« kamenja, s pripadajo&m beuck-moto«--\tm. »Ju2cl«s«. Crnomell. 1383 Frizerka samo stolna sita dobi me*to. Pla-6atn dobro. Pocndbe na Prebrich 5c ni«ser, Sarajevo, Kralja Petra bf. M. \m Z nafboltSim uspebom te ud 23 let ■porabialo Uradi kapMl« sa ovćrirtmo}* tpoloih botesai (trver. belo Icapaak). V vsaJri tekam* polOca D« 2S-. S poito DofDe Itkam Btam, Sobo. dca. KaTarniSco blatfafni£arko in plsarmiiko mtoč i zaiacjem nemšičiDe, dobro tevežbaoi, feimm db* xa tatooj za RocašJro Slat»o. ftedstanriti at J« v hotelu »Tiro4i« v UoMlaau. 1499 Prodam iako dobro obranjen »Cfcaivrotot«-*vto. Natančoalii podatU pod »2. M. 1510« na miravo te ja lista. Orod|e Icljučavničarskio io kovažiko, okro-8el meh. skoraj nov. 80 om preme-ra, po selo nizfci oetrf proda Franjo Ra a, Sevntoa ob Savi. 1505 Zanesljiv pomoček za nego las Z rate sa »ovo hmjriaaa traaootka ponad« -Hf^flr a* uuvi tap*4aa4« li *f*k IM. »OVIM* tt taf oMJad luk, odsmaOo u r»i pojavi ki saf ađi ojik lult *9*to* im tfv*. Utpta k saootHiv pri 60 te 160 paimfc. kakot to •o *t komm 4*M U— atr«a al tapađal to«J< C*m a *o«aT*v*» m*twa uraMb m 4oms «0 «r .115 Da. M «r. 150 Dte, 100 w I« Dio. 160 v »0 Dla. VaakMBi aafofite mifil^i laiaaofto aa popoto a«tk sa U tek. Za »kćaL đa bi m Mo upeta, rrmm Umi li mwi) m ****- ^ V MiiMMm »ofl* W* nmtUi Dt^o m *f**tavgo poaaOa »MJSCU. Beocrad, VMnt 8. — V Btocrad« prodaja letam* Dlinl Kaez Wlh»flora 1. tf Zahvala. Vsem vam, W rte dobroarčao lajiali bol In dajali nam tolažbe ob prerani 3oškota Jenko •UTbaega tebail» isr^Eamo iakreao ii floteko ob^uteno »hvalo. — Zahvaljujemo M gg. »drav-nikom, UMtti)j«akam in atrateiikenm otobju. Toplo zahvalo iirekamo daroral-cem poklonjenih veooev ia iopkor in y—m* ki *te ga poćaatili na »dalji poli. — Qwbito pa prtorfna hvala vam, dragi pevci >Ljubliaj^kefa Zvoaa« aa vale v rrc* t«gtjo{t petje. Obenim prosima vse znance, da ohranijo blagopokojni-ka v najboljieia apornUu. V LJsMUtai, aa BM» i« «ak«. GLOBOkO 2ALLJOCI OHIALL Motorno kolo Đ. S. A., specialn« koo&trukcij«, 3.40-il7 k. s-, dovolj moJtno za pr>-koJico, z električne lii^Jo ia reffek-torje.ni, z cletotrično in ročno hu-po, s soowi6-«e in v bretdsiibnecii staciju. u««odflo prodtt V«k>o*lttv Krmorarii, Ljubliiana, BođlatnAia cesta 3 (bliau fanaaične direkci>e). 1601 Wtf VO JJHI TU po^tjemo brtz&la.ČDO pojasnjujoOo l4.terat.uro. Nov naćio obea^jajnja moći, adrarvija ia đ«k)tvine sposob* noeti. Obraćati m: Beograd* Mo* lercva 27, Miloš Markoviić. 1441 Zoboadravnic dr. Rodoftchettt w iwdWra do 28. mrmm** 15OI Katcra oscb* po«ora;vi »Sicv. Naroda«. 1MT Knharioo prideo in pošteno, ki ocr*vEa m bišsa đ«La, sjprejsme takoi hraaka Zocfco, tr»o• rarvca vode in -clnc« mo) ediai pri am*L%L m p aaj«. Smm Ma*«aopitaa, vtodar pa toliko pitvitfs* ta ^aawaa. d« perem 1« t . ^CSj^^SjI ISfpSMMO>>M mNom h<3A2ELA". GAZELA >i 110 Popelin, batist in svila damsko perilo E.$A. Skaberni Makulaturni papir ka * Din 4'-orodate uorava *'Sl9v. Maroda*4 ■ ■--...- _____________________... _ . "W Stran 8 •SEOVENSKI NAROD*, dne 13. Julija 1929. Sfcv. 157. Dvokofeca oajboDiik iv«tow3i snamk v relild izbiti selo poce-ai. Nalnovejii modeli otro&kiB vo-tiSkov. od preprostega do «410» aeiiega, ta Igračui voslOu v galoni. Ve<5 inarnk Ihratnli ttnofev aajnovejSib tnodelov, del to paevmatika Oo*W frtnJco. Prodaja oa obroke. .TRIBUNA- P. B. L. torama dvokoles io otroških vozićkov, Ljubljana, Kariorskr c. 4. ZA STAVBE po znliatdb ceoab vsakovrstea »ah, tesaa la žagu to. — Vsaka množina v zalogl. 2aianje. odpadkj od lesa. drva. Deetava tadl aa • .. ^ slavbo. . -r ^ FRAN SUSTAR * :; ;■;■■*.;^. >esna »ndustnja n trgovina, parna 2ags y*" ' 7 UUftUANA. Dottnisk« cesta 12 / 134 Klavir |il Svarim pred aakopo« aavkierae-ea blata, ceoib kJevkfev! Kupujte bi obroke od Din 400*— prve svetovne fabrikate: Bdsee~ đoHcr. Stafaw»y» Fftrstar, Htlzl, Stlaff origleal. ki so nesporno nilbokjSi! (laska, precizna mehanika) Prodaja }ib Istflaćao I« sođ. Izvedeaec Ln biv. u&k. Olasbcne Matice - i -r Alfonz Breznik Meetal trg 1 i Veftkaeska Iztlra! Ođretniikega " ' *T r kandidata sprefme dr. Ivaa Sa}ov:c. odvet- A KoCevje. .. - -,. 1MI Ptin—tta aparat k meni, da ga Kam se>prf um/lm, in ro brezpiačno. Za dobro ddmrml* mpvata jmmilm, ako bottm kupovati Preservaf in Fixat z varttvtno Amatnku Globus pri OuJL SoMfo, £fnhtjmmn, ŠmU-h**^* mJSm i—*, t, Glavna zaloga in šamoprodaja origfnat Opaio&apha. fCilioa slovenska teđenska revija m^ ki daje na le>to dve knjigi, vsako po več kot 700 strani ilustriraiic-ga štiva najraznovrstncjSe vsc-bine, pričenja 6 knjigo in vabi ob začetku šeste knjige vse one ufc«Wiae Slovence, ki še nišo naroćeni nanj, da pristopijo v krog njecovih tisočerih naroćnikov, kajti čin vBja bo naklada, tem boljši in cenejšl bo časopis. v Prihodnja številka ^Žirljenja in srela« bo vsebovala med drugim: PodaljSanje življenja. — Roke. — Zdrav-Ijenje mrtvoudnosti s pritiskom. — Lov na gamse med Slovencu — Glavobol. — Na vrvi nad prepadom. — Boditc previdni pri uživanju sadi a! * ■ Naroćnina je neznatna: Za 40 Din nad 700 strani po-učnega }n zabavnesa štiva s par sto slikam] in lepimi um©tni§kimi prjk>sami je naravnost malenkost. NaroČnina se laftko plaču je tuđi Četrtletno 20 Din in mesečno 8 Din. . Uprava in urednlfttvo: ^Zi\ ljenja in sveta6 Ljubljana, Knafljeva ulica 5 Dino z izporolii ihiei P. S. 1*84, Volt 115, Amp. 16, število obratov 2010, se poceni proda. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod: „Dinamo". Po- . jasnila daje tuđi Narodna tiskarna. GRlTZHER. AOLER in KAYSER šivanu tuo ter s« «e najboljla v materijalu. Lepe opreme, ugodn pladlm pogo?i tstotam švicarsk pleciini stro „OUII IO-edino pn losip Petelinc, Oubliane o^ vodu« iol«i» Pre^ oveo»> Do*nen*k >t->^ 4» NJUBOLJsE TAMBURICE <~arka$evegd >n >remskeca sistema zdehi^e n .^\ , . .. raipoliUa ob iam«trti staii»a Hanr. tvornio« tamtouric Stjepan M. Gilg ^ Sisak 610 Hai6i6€)va ulioa 174 (Hrvatska* Cenovntft tam£>unc pošljcm na larttevt. ^asio r Odlikovan r dvema zlatima kolajnama V9JAVA" pšenična kava to Isvrotn«, >•#• r«tfll«« I* ofc»*r»». 1 -; ZaJiiBvait« >o prt vaati tigoi»ib ' ' * 3 KAOdAtljAOM JO tU Kv I* /U !>!■, Ct ft «9fMi oaprer poilj« ali p« p« povsetfu za 7S Dim. fova«t|* >« 5 Din diaij« Poitninj plaćamo nit Vukcmu i kg zavoju ^Javi* pteaičn« kave t« kot danio pnU«)»»c w{m skodaUca za kavo. Kdor poilic 2 Di» v • ««kaJi dobi vxof«c 100 avamov Java" irtTMlfM mvc poitalat prosio. i>prtjmemo za v«ak većjl kraj zastopnfka rruio%A 1L41K ? •■■'»- ; r:, /tt o;^ »java« h. d. 64"L UOMAD ■ „i,, .ft. f« • PR8HETH! ZAVOD IAPREHOQD.L LJUBLJANA • " prodaja po naiugodnejiih cenah in satno na ctetoMo • j^iPM^alart fm lom««ć n nozemsk) za dooiac • ■^■■•"^F^bJ kuriavo n •nđustniskr ^rrtie KOVAiKI PREMOG .^- KOKS '^arniiki, olavžarski m plmski BRIKETE Prometni zavod za oremog d. d. ' L'Ublian- Miklošičeva cesta štev 15/1 ^----- _______________ „Brezimena'* .... —- je ona mo*, ki daj« lem nj« vme cktrajajočo ? ; :■«- .^-dralest . . . nje osvajalno lepoto, ki prenii-kaka evetovt . , m t , „Brezimena44 . . , , ■ , . je ooo ie nLkoli iluteno dragoreno marilo, ki ien«ki poklanja »Veliko l#poto< kot i*-polnjenje vilinskih telja iz bajko. Da kakor v bajki, kjer at 6ei noć t*polnjujcjo * > ., - _ tajinatveae iclj*. ki smo jih podnavi nosili . v creu . . . tako tajinetveno rudi »Breiimo- na{ prinaJa ono Čarobno draiest in lepeto, ki xa ujo hrepeoi vaako ientko trt«, . ' ' . . ■#■ * i. » W" ', * + "!'■-. srce vsake ženske • • ■ ki kopmi aa jpiado*^ itv^f^mm io aola-cem. —*_»•.-.. ... ■»_-_. —— HL srce vsake ženske ~.v ki noii v krvi svoji kraijioo c kralj«r«ktin nagonom vlada« ja, vladanja nad ilove kom, ki pred njo kleči v prahu. Wj „Brezimena" _____ - - ni iiavadna krema, to je ženska skrivnost, *r;,4*.- spravljena v porcelanast lonček. „Brezimenau ~* -ni navadno kozmetično sredstvo, to je izpol-•{: * nitev Vaših želja. „Brezimena" ; i . 66bc prodaja v lekarnah in drogerijah, do-• • r i biva se gamo po posti od proizvajalca preko . edine zaloge za SHS na točni naslov; „M AGI A- KOZM A", Zagre1>; .' Bregovita ulica 2/11. ... Samo za naprej poslan denar. Po povzetju se ne polilja. >Đrezimena< za podnevi, veliki lonček Din 50__. ' »Brezimena« ra ponoći, veliki lonČek Din 50__. •2 lončka, za podnevi in ponoči ekupai samo Dia 60.—. — 3b Orazer Waggon- und Maschinen Fabriks-Actiengesellschaft vorm. JOH. WE1TZER DIESELOVI MOTORJI S KONPRESORJEM ALI BREZ MEO. 00 30-2000 KP Izvrstni strofi - Najbdj*« miagmc* BrerpUčna pojasnila in ponadh* dafs MH castopstva: BtOORAO, Knez Mihajlova 49 Ing. O. M«nhard ZAORCB Gajeva ulica Uev 32 „SNOP", Hrvatska Gospodarska Prometna Zadruga ^a^a^a^^^^ ^aaa^^^amaS aaam^^^aW\ ^PV|^BF ^^^^^^^H ^^^^^^^^K ^^^^^^^^^^. ^aaaaa^^^ Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBU ANA Prefteraova «ltea Stev. SO (v lastnem poslopta) OUresUTaaja »Ug, aak«» ia pr^laja v»uKu miaia vreda«atmtt a«p4r|*9t 4«vU ta ▼alti-bM-zaa aar«