leto 1884.
447
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LI. — Izdan in razposlan dne 1. oktobra 1884.
--- -------------------------------------------------------
153.
Dopustno pismo od 15. julija 1884,
za lokomotivno železnico od Aša v Rossbach.
Mi Frane Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je Vilhelm Rzizek na Dunaji zaprosil, da bi mu se dala dopustitev ali *°ncesija v delo in rabo lokalne železnice od Aša v Rossbach, vzvidelo Nam se ' Je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovanemu prositelju po postavi 0 dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. Št. 238) in tako tudi po postavah od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) in od 26. decembra 1882 (Drž. Zak. št. 180) to dopustitev podeliti tako le:
§• 1.
Dajemo Vilhelmu Rzizku na Dunaji pravico narediti in uživati lokomotivno eleznico, od postaje Aške kraljevske bavarske državne železnice v Rossbach, ki J° bode izvesti kot lokalno železnico s pravilno medkolesno širino.
Gledé morebitne podaljšbe tu dopuščene železnice v stik s kralj, saskimi davnimi železnicami pridržuje se ustanovitev dotičnib določil državni pogodbi,
(SloYwiiaoh.j	g8
ki se sklene s kralj, sasko vlado, ter je koncesijonarjeva dolžnost, podvreči se tem določilom in dolžnostim, ki za-nj iz njih izvirajo.
§. 2.
Železnici, kije predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vrsba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vrsbenega leta;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij, kakor tudi od presnemščine, kar seje nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§• 3.
Koncesijonarjeva dolžnost je delo lokalne železnice precej začeti in najdalje do 31. oktobra 1885 dokončati.
Dodelano železnico, je precej v občno službo izročiti ter vožnjo po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
I)a bode držal se zgornjega roka za delo, dolžan je koncesijonar dati varnost, položivši deset tisoč (10.000) goldinarjev kavcije v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci.
Ako bi ne dostal zgornjega roka, sme se izreči, da je položnina propala.
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se koncesijonarju pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§. 5.
Koncesijonarju se je ob delu in rabi dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko mini-sterstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mcrčči zakoni in ukazi, zlasti železno-cestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zale. Št. 238) in železno-cestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1862 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö/
§• 6.
Koncesijonarju priteza se pravica, s posebnim odobrenjem državne uprave in pod uveti, ki jih ona postavi, narediti delničarsko družbo, ali pa pravice in dolžnosti izvirajoče iz te koncesije, predjati na katero uže obstoječo delničarsko družbo.
Delničarska družba, ki se napravi, stopi v vse koncesijonarjeve pravice in obveznosti.	,
Predstvene obligacije se ne smejo izdajati dotle, dokler jim se ne najde, kar se tiče njih obrestovanja in poplačanja, zadostno pokritje v djansko pridobljenem in za stalno zagotovljenega spoznanem čistem donosu železnice po izkazih, ki jih preskušuje država. Skupni iznos istih ne sme presezati nominalno dveh stotisoč goldinarjev avstr, veljave.
Nasproti se dodeljuje koncesijonarju pravica, izdati predstvenih delnic (akcij), ki gledé obrestovanja po 5 od sto in razdolžbe uživajo predstvo pred založnimi delnicami, do dveh sto tisoč goldinarjev avstr, veljave.
Vso napravno glavnico treba je odplačati po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava, v času, dokler traja koncesija.
Družbena pravila in obrazci delnic založnih in predstvenih, ki se izdadö, in pa morebiti predstvenih obligacij, potrebujejo odobrenja državne uprave.
§• 7.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem in o polajšilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri železnici po cesarji Franc Jožefu imenovani.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéli državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na i’aöun državne blagaj-uice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in pri-glednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žan-darstvo, ter po vojaško osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonar se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-cestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte m o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dodatni dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troŠkih vojaške bla-gajnice.
Tako je tudi dolžan pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje 2 ozirom na diugotnost te proge in na polajšfla vsled tega dodeljena gledé uaprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršljivo, o čemer pristoji razloka trgovskemu ministerstvu.
Koncesijonar se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postave 0(1 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, v°juega pomorstva in deželne brambe.
§. 8.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novib železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, štejoč od današnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti ustanovljene o začetku in zvršetku delanja (§. 3), in začetku ter vzdržbi vožnje (§. 9), in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §f* 11**, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
:	§. 9.
PoslovrŠbo na železnocestnih kosih, ki so predmet te dopustnice, bode država za koncesijonarjev račun vodila.
Načini te voditve bode uravnovala vršbena pogodba, katero sklene državna uprava s koncesij onarjem.
§. io.
Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koncesijonirano železnico, ko se dodela in v službo izroči, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ koncesijonarju.
Da se določi odkupščina, seštejd se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih treh letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki najslabejšega leta in povprečni čisti dohodek ostalih dveh let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% nominalne napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega veljâ koncesija, — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred preteklim tretjim letom vršbe.
Odškodba naj se dâ v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se koncesijonarju v dobi še ostali koncesije poluletno, 30. junija in 31. decembra vsako leto po dospetji plačuje.
Državi se pridržuje pravica, kadar koli namesto še ne dospelih plačil rente plačati glavnično vrednost istih, diskontirano po pet od sto na leto, obresti na obresti računeč.
Ako se država odloči, da bode to glavnico plačevala, naj jo — kakorsi sama izbere — plača v gotovini ali z državnimi zadolžnicami. Državne zadolžnice je pri tem računiti po ceni, kakoršna se podâ kot srednja cena državnih zadolžnic enake vrste po uradnih zapisih da je v neposrednje poprejšnjem poluletji bila na Dunajski borsi.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država v bremen čisto last in užitek te tukaj’ koncesijonirane proge z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil, če so se katera omislila, in zalog
naaterijala, in tako tudi iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih za-logov, kolikor le-ti niso uže po svoji namembi z odobrenjem državne uprave celo ali deloma posli.
§• H-
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila neobremenjena svojina in užitek dopuščene železnice, in vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilnega parka, če se je kateri omislil, in zalog mate-rijala, in tako tudi iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalo-gov, kolikor le-ti niso uže z odobrenjem državne uprave po svoji namembi po polnem ali nekoliko pošli (§. 10).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica, ostaja koncesijo-Narju last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar imajo denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidal ali si pridobil vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• 12.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi vršbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
V oziru na odkupno pravico pristoječo državni upravi po §. 10, dolžnost je koncesijonarjeva, pogodbe o delu in dobavi pred sklenitvijo položiti v odobrenje pred državno upravo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje, in sosebno po nadzornikih ob troŠku koncesijonarjevem pošiljanih kakor si ji koli pozdi primerno prigledovati, da se delo izvede po projektu in po pogodbi.
Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, ako se napravi delničarska družba, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljâ za načelniŠtvo železnocestnega podjetja, in ustavljati vse sklepe in naredbe nasprotne zakonom ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja po komisarji, koncesionar ne plačuje v državno blagajno za zdaj posebnega povračila. Takisto se on odvezuje dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledč povračila večjih troškov, ki bi se Nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledč dolžnosti, zastonj Nabaviti in vzdržavati uradne prostorije.
§. 13.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejš-njega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici,
v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še predno izteče koncesija, izreči da je ista ugasnila.
Resno opominjàje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč koncesijonarju pravico, zastran izkazne škode pred Našim* sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, 15. dne meseca julija v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem četrtem Našega, cesar-jevanja tridesetem šestem
Franc Jožef s. r.
Taafte s. r.	Pino s. r.	l>unajewski s. r.
154.
Razglas ininisterstva za finance od 4. septembra 1884,
da je mali colniji I razreda v Bernaticah dana oblast prejemati col od rudninskih olj tarifnih
številk 119 sv) in 121 a).
C. kr. mali colniji I. razreda v Bernaticah (Barzdorfu) dala se je oblast prejemati col od rudninskih olj tarifnih številk 119 o) in 121 a).
Diinajcwski s. r.
155.
Razglas ininisterstva za finance od 10. septembra 1884.
da je c kr. veliki colniji v Zgorelci dana oblast odpravljati denatnrirano laško olje.
O.	kr. veliki colniji v Zgorelci (Görlitz) dala seje, vendar samo za poletne mesece, t. j. za čas oil 1. aprila do 30. septembra vsakega leta, oblast, odpravljati denaturirano laško (oljkovo) olje po opomnji k številki čolne tarife 72.
IkiiiiajewMki s. r.
150.
Razpis ministerstva za finance od 13. septembra 1884,
se pri izvoza pilé-cakra v sodih proti povračila davka ne bode več zahtevalo, da bi vsi kosi
(sodi) imeli enakšoo čisto težo.
V porazumu s kralj, ogerskim ministerstvom za finance preklicuje se dolomo §* 3, št. Ill 5 zvršitvenega propisa k postavi o davku od repnega cukra, izda-nega 28. junija 1878 (Drž. zak. št. 83), po katerem imajo pri izvozu tolčenega °ukra, cukra kockovitega, pilé-cukra, cukrovega peska ali cukrovih kristalov Proti povračilu pristojbine vsi kosi biti enake čiste teže, za pilé-c uk er, kateri Je spravljen v sode, ter dopušča, da pri izvozu pilé-cukra v sodih smejo posamični kosi [colli) ene izvozne poslatve imeti tudi različno čisto težo.
Ali pri takih izvoznih poslatvab mora pošiljajoči urad vsakemu posamič-neruu kosu (sodu) posebej ovedeti, kolika mu je kosmata teža in teža tare, odnosno čista teža.
l>iinizjewski s. r.
157.
Ukaz ministerstva za trgovino od 14. septembra 1884,
o vvedenji poštnine prostih dopisnic v avstro ogerskem poštnem občenji.
Počenši od 15. oktobra 1884 smejo se med onimi oblastvi, uradi itd., kate-'itn za vzajemno občenje pristoji poštnine prosto pošiljanje svojih dopisov v zinislu postave od 2. oktobra 1865 (Drž. zak. Št. 108) o pristojbin prosti porabi c- kr. pošte, poštnine proste dopisnice (dopisne karte) pod naslednjimi uveti upo-rabljati :
1.	Kot dopisnice, za katere ni plačevati poštnine, smejo se rabiti samo go-1Ce (blanketi), ki jih je poštna uprava na belem papirji tiskati dala; od le-teh Prodaje se pri vseh c. kr. poštnih uradih 25 enovitih dopisnic po 4 kr., a 25 dvoj-Dlc (dopisnic s pridodanimi odgovornicami) po 8 kr.
2.	Nadpisno stran treba je popisati s podatki, kakor kažejo tiskane besede, s°8ebno mora na njej stati ime in pečat oblastva (urada), ki kaj na pošto daje, nadpis ali adreso in namenišče ali kraj, kamor je dopisnica namenjena, naposled naznamba razlogov, na katere se opira prostost poštnine in sicer tako, kakor je
zdaj zapovedano za pisma poštnine prosta.
3.	Zadnja stran dopisnic je namenjena za piiobčila, ki smejo biti z roko. I)18ana, ali tiskana, ali deloma oboje.
4.	V oziru na dajanje na pošto in oddajanje poštnine prostih dopisnic, po teRl na priporočilo (rekomandacijo) istih uporabljajo se propisi za uradne dopise sl>loh veljajoči. Poštni pečat se na-nje udarja takisto kakor je zapovedano za na-Vadne dopisnice.
5.	Kadar se katera poštnine prosta dopisnica porabi za taka priobčila ka-eritn nc prjatoji prostost poštnine, treba jih je za vrniti, ko se daje na pošto, a
kadar bi kaj tacega zapazil stoprv poštni urad, ki karto razkaznico prepisuje, ali pa oddajni poštni urad, naj jo pošlje nazaj prejemnemu poštnemu uradu, da jo vrne oddajatelju z naznambo razloga.
6.	C. kr. poštni uradi naj si tako, kakor je pisano za dobivanje drugih poštnih vrednotnic, dobavljajo poštnine proste enovite dopisnice v ovojkih po 250 a dvojnice v ovojkih po 250 dopisnic, ali tudi v manjših množinah, ki se vendar dad<5 deliti s 25 brez drobca.
7.	Take dopisnice izdajö se v nemškem in dvojezičnem besedilu (tekstu).
Pino s. r.
158.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 16. septembra 1884,
o tem, koliko časa so veljavne listine v izkaz nekim vrstam blaga, ki so v mejnem okraji podvržene prigledn.
Doba veljavnosti listinam služečim v izkaz ustanavlja se za naslednje vrste blaga, za katere je z ukazom ministerstev za finance in trgovino od 9. julija 1882 (Drž. zak. št. 102) izrečeno, de so v mejnem okraji čolne okolije (izimši suho mejo proti Italiji), odnosno v mejnem okraji bukovinskem pri-gledu podvržene, tako le:
za kardamom, zvezdast janež in šafran na eno leto; za vinske jagod e, posušene; korinte in rozine na šest mesecev.
Dnnajewski s. r.	Pino s. r.
159.
llkaz ininistcrstva za trgovino v poraznimi z ininisterstvom za notranje reči od 16. septembra 1884,
o pravicah trgovskih popotnikov (potujočih trgovskih agentov).
Bodoč da so nižja oblastva neenako razločala o tem, kako je določila §§”T 9 in 10 ministerijalnega ukaza od 3. novembra 1852 (Drž. zak. Št. 220) o pravicah' trgovskih popotnikov (potujočih trgovskih poverjencev ali agentov) zvrševati, opominja se, da naslednja določila v misel vzetega ukaza še veljajo in sicer tako za domače kakor tudi za vnanje (tuje) trgovske popotnike:
§. 9.
„Dovoljenje agencije daje agentu pravico, s trgovci, fabrikanti in obrtniki obojostranske poslovršbe poslove nasnavati, jim za tega delj vzorce (muŠtre) od blaga na ogled podajati, in cene blagu svojih pooblastiteljev naznanjati, od njih
u&ročbe za taksno blago prejemati, in storjene naročbe na svoje poveritelje pre »Pisovati, kakor tudi na njihov račun blaga nakupovati.
Naročeno blago naročnikom pošiljati ni agentov posel“.
§• 10.
„On ne sme poslov po kom drugem, temuč jih mora sam osebno vršiti ter mu ni dopuščeno, razven vzorcev še drugega blaga s sabo voziti, imeti zaloge blaga ali vkladališča (magazine), blago kakeršno bodi prodajati in sklepati agentske poslove z ljudmi, ki niso trgovci ali fabrikanti“.
O tem povodu omenja se tudi, da je trgovskih popotnikov dolžnost, svojo °brtno izkaznico vsegdar pri sebi imeti.
Taaffe s. r.	Pino s. r.
160.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 23. septembra 1884,
o začetka uradovanja okrajnega sodišča v Beči na Gališkem.
Novo okrajno sodišče v Beču (Biecz), ki se po ukazu ministerstva za pravo-8odje od 30. januvarja 1884 (Drž. zak. st. 19) ustanovi, ima svoje uradno potovanje 1. dan januvarja 1885 začeti.
Praždk s. r.
161.
Hazpis ministerstva za finance od 20. septembra 1884,
* določili k popisa V. Prickovega aparata za merjenje špirita in k propisu o uporabi istega-
Dodatno k razpisu ministerstva za finance od 1. julija 1884 (Drž. zak. , 113) in z delovito premeno istega ukazuje se v porazumu s kralj, ogerskim 011td8terstvom za finance:
1. Maksimalni termometer iz kovine, ki se omenja v propisu V. Prickovega aPftrata za merjenje špirita v točki 6 pod d) in je nameščen v alkoholometerskem stebriči, nadomešča se z navadnim steklenim maksimalnim termometrom, napol-nJenim z živim srebrom, ki ima kovinsko stoglo po Celsiji, ter se nahaja na desni 'tfani aparatove omare.
v Ta maksimalni termometer je treba, — predno se vdene v omaro aparata — . Poskusiti takö, da se horizontalno položi v krop, čez 2 minuti iz kropa vzame lQ v horizontalni legi pusti, da se ohladi.
g Termometer mora pri tem kazati 95 do 105 Celsius in te naznambe skozi 111111 ute ne sme premeniti.
Na to je treba živosrebrni stolpec s tem, da se termometer nekolikrat za-Je, spraviti na najnižjo lego ter poskus ponoviti.
(SlotenUch.)	gg
Na mesto termometra, ki ni več za rabo, lahko organ superkontrole vloži preskusen plombiran termometer.
Kadar se aparat s katerega koli razloga več ne drži pod uradno zapiro, naj finančni organ, ki mu je superkontrola v žganjarni zaupana, plombo meroizkus-nega urada z maksimalnega termometra sname in posebej shrani.
2. Ako bi v žganjarni davek od pridelka plačujoči postavljena žgalna priprava po čez voč nego 10 litrov špirita v minuti dajala, dolžan je žganjar omisliti za-njo bodi dva merilna aparata, ki sta preskušena in oštempljana na dotok od 1 do 15 litrov v minuti, ali pa en merilen aparat, kateri je na dotekanje od več nego 15 litrov v eni minuti preskusen in oštempljan.
Kadar se dva aparata pri eni žgalni pripravi, odnosno eni hladilni pripravi rabita, treba je merilna aparata s hladilno pripravo tako zvezati, da se spirit, kar ga izteka iz hladilne priprave, med oba merilna aparata razdeljuje v zračni omari, pripuščeni po zvršitvenem propisu k postavi o davku od žganja (Drž. zak. od 1. 1884 št. 114), katero je v primeri k temu večjo narediti.
Ko se merilna aparata postavljata in s hladilno pripravo strinjata, mora se sos' bno tudi na to gledati, da bode spirit iz zračne omare enakomerno v oba aparata odtekal ter se mora le-to od strani finančnih organov tako pri pregledovanji žganjarne kakor tudi pri mesečnem obračunjanji prigledovati.
Dunajewski s. r.
169.
Razglas ministerstva za finance od 28. septembra 1884,
da se mali colniji II. razreda v Kathareinu (Pilška cesta) ia v Privoza ustanovita.
S 1. dnem oktobra 1884 začneta svoje poslovanje mali colniji II. razreda v Kathareinu (Pilška cesta) in v Privozu.
Z rečenim dnem prestane finančne straže oddelek v Kathareinu, službovati kot čolna odpravljalnica.
Dunajewski s. r.