SREDNJEVEŠKE IN STARONEMŠKE VERZNE OBLIKE* Po zaslugi slovenskih založb se povečuje število priročnikov in leksikonov, ki smo jih še pred nedavnim močno pogrešali. Lani spomladi se je drugim pr idruži la še SAZU in izdala prv ih pet zvezkov svojega Li terarnega leksikona. Po besedah urednika Antona Ocvi rka se hočejo pri obdelavi posameznih gesel pisci dvigniti »nad vso normat ivno in poučno razlago l i terarnih pojmov«; že- lijo to re j napisat i delo, ki mu je strogo znanstveno načelo in izčrpna obdelava snovi glavna vodilna misel. Po svoji zasnovi hoče bili leksikon slovenski, ka r pomeni, da noče posameznih gesel razlagati v nekakšnem brezbarvnem inter- nacionalizmu, temveč se sodelavcem leksikona zdi pomembno raziskati t u j e l i terarne vzorce in poglede na u s t v a r j a n j e ter ugotoviti, kako so se pri nas udomačili in spremenili . Tudi četrti zvezek Literarnega leksikona, Srednjeveške in staroneinške verzne oblike Dušana Ludvika, je rezultat takšne uredniške politike. V treh razpravah — Nibelunška kitica (str. 5—17), I l i ldebrandska kitica (18—24) in Vagantsko pes- ništvo (25—70) je Ludvik na z u n a j suhoparno snov — po zaslugi povezanosti teh na prvi pogled od nas tako odmaknjen ih oblik s slovenskim, tudi na jmoder - nejšim pesništvom — uspel napravi t i zanimivo ne le za l i terarne teoretike ali šolane germaniste, temveč za vse, ki jih pesništvo in njegova a rh i tek tura zanima. Pr idevnika »srednjeveški« in »staronemški« seveda pomenita, da gre za lite- rarnozgodovinske stvari, za s tare verzne oblike, ki pa so še žive in živijo tudi v sodobnem slovenskem pesništvu. Razprave tako p o j a s n j u j e j o s t rukturo , izvor in čas nas tanka pesniških oblik, ki so se izkazale kot t r a jne in lepe posode, pr imerne tudi za sh ran j evan je na jmoderne jš ih liričnih občuti j . Ludvikova knj iga je p rva sinteza r azmiš l j an j in ugotovitev o omenjeni pro- blematiki v našem jeziku, čeprav so o n j e j pisali tudi že drugi. Ker o omenjenih treh geslih (razen morda v neki meri pri zadnjem, uagnnfsko pesništvo) v ger- ganističnih krogih v glavnem vladu soglusje, vidimo avtor jevo zaslugo v prvem delu r azp rav l j an j predvsem v tem, da je zgoščeno in s trokovno neoporečno defi- niral pesniške oblike, ki jih razlaga. Takšna je seveda tudi prva in poglavitna ( naloga vsakega leksikona. Izvirncjši (in za mnoge bo ver je tno tudi zanimivejši) je tisti del razprav, k je r zvemo, kater i slovenski pesniki so srednjeveške in sturo- nemške verzne oblike uporabl ja l i , kuko so jih pr i lagaja l i potrebam in možnostim slovenskega jezika, o tem, kdo je o n j ih pri nas teoretično razpravl ja l . Ludvi- kovo delo je zategadel j pomembno tudi zarudi zbranih bibl iografskih podutkov. V razpravi o n i b e 1 u n š k i kitici je podana sintezu na jnovejš ih dognanj o te j pesniški obliki; p r ikazan je njen rimovni in ritmični obrazec; razložene so razl ike med srednjeveškimi iu modernimi tipi nibelunške kitice (izza romantike), anal iz i rane so razvezane in polovične kitice. Zanimiva je ugotovitev, da sta Čop in Prešeren poznala izvirno nibelunško kitico, da pa je Prešeren v Poezijah spre- jel moderni tip, t ako imenovano Uhlandovo kitico, ki je potem postala stan- da rdna kitica našega baladnega pesništvu, vse od Prešerna prek F. Svetličiča, F. Zakra j ška , E .Tomšiča idr. do Aškerca in Menartu. Analiza je pokuzalu veliko metr ično pisanost naših »nibelung«, kukor je verz poimenovul Aškerc (kur bi * Dušan Ludvik, Študije, Li terarni leksikon, četrti zvezek, L jub l j ana , DZS, 1978 (izšlo 1979), 82 str. bilo dobro obdržati kot strokovni izraz). Prešeren je — po Ludviku — celo upo- rabil prevod prvega stiha iz pesnitve o Nibelungih za prvotni začetek svojih Sonetov nesreče: »Pov'do let starih čudne izročila«, po nemško: »Uns ist in alten maeren Avuuders vil geseit«. Ludvik je za svojo razpravo analiziral številne variante nibelung v naši ljudski pesmi; pregledal in kritično ocenil je tudi vse pomembnejše (in skope) zapise o tej kitici v našem strokovnem slovstvu (Kidrič, Glazer, Grafenauer, S. Trdina, Vodušek). Po enakem načelu je obdelana v naši strokovni literaturi skoraj neznana h i l d e b r a n d s k a k i t i c a , ki je v slovenskem pesništvu zastopana pred- vsem v svojem razvezanem tipu ter v kratki ali polovični hildebrandski kitici (večinoma iz nemških metričnih obrazcev). Kitica, ki je dobila ime po tako imenovanem Mlajšem spevu o Hildebrandu iz 13. stol., je v različnih inačicah posebno v prejšnjem stoletju bila v rabi tudi med slovenskimi pesniki. Zaradi metruma, ki je v našem jeziku tuj , pa se ji ni posrečilo uveljaviti se tako kot nibelunški kitici, s katero v naši ljudski pesmi često nastopa. V razpravi o hil- debrandski kitici bo najbrž kak bralec pričakoval tudi razjasnitev problema o obliki, v kateri je napisana starovisokouemška Pesem o Hildebrandu (Hilde- brandslied) iz katere verz je aliteracijski starogennanski stabreim, a o tem bo govor v naslednjih zvezkih Literarnega leksikona. V najobsežnejši razpravi, V a g a u t s k o p e s n i š t v o , se Ludvik naprej spoprijema s problemom poimenovanja ustvarjalcev tega pesništva. Njegovi avtorji so popotovci, l judje, ki so užili inalo časti, a so zato poznali življenje z vseh strani, posebno še njegove temnejše kotičke: revni sholarji, pobegli me- nihi, propadli kleriki. Za te ljudi po svetu uporabl ja jo več terminov in tudi pri nas je do sedaj prevladovala precejšnja zmeda oz. nenatančnost. Zdaj bomo po zaslugi etimološke in pomenske razlage posameznih poimenovanj v svoji rabi lahko bolj znanstveni, kadar bomo uporabljali besede oagant, goliard, ribaldus, jokulator. Na podlagi številnih, predvsem srednjeveških primerov Ludvik nam- reč dokazuje, da je oagant anahronistično ime za srednjeveškega popotovca (lat. vagus). Avtor pa je z analizo socialnega statusa pevcev tudi ugotovil, da med pojmi oagant/Dugus in goliurd/goliurdus ni bistvenih razlik, da obstojijo le so- cialni odtenki (goliardus je npr. isto kot csl. glumbe, slov. glumec = popotovski igralec, torej ioculator). Tudi poznavanju vagovske poezije in pojmov vagaid, goliard na Slovenskem, ki sega v reformacijski čas (Vlačič), preko Сора do naj- modernejših časov (Pregelj, Sovre idr.), je avtor posvetil potrebno pozornost. Po predstavitvi glavnih predstavnikov evropskega vagantskega pesništva se avtor ustavlja ob najpomembnejšem srednjeveškem rokopisu te vrste, ob Codexu Buranumu (nastanek okr. 1230), ki je (tudi po zaslugi Carla Orffa) pravzaprav bolj znan pod imenom Carmina Burana, t j . pesmi iz samostana Be- nediktbeuern na Bavarskem. Zbirka pa neupravičeno nosi to ime, sa j v resnici ni nastala v omenjenem samostanu, ampak po vsej verjetnosti v gomještajer- skem k ra ju Seckau, ki je 1218 postal sedež sekovske škofije (sosede naše lavan- tinske oz. mariborske), najbrž po naročilu tamkajšnjega škofa, ki je v zgodnjem času svoje vladavine s prijaznim očesom gledal na uboge vandrovce in je cenil njihove izdelke. Poleg umetniške vrednosti posameznih pesmi je zbirka zanimiv in bogat sociološki vir podatkov, s a j ni nič m a n j kot neuradn i (za razliko od dvorskega pesništva, ki je v času svojega razcveta — k l jub občasnim krit ič- nim tonom — bilo u radna umetniška l i terarna in terpre tac i ja visoko razvite vi- teške družbe) komentar družbenih razmer s strani popotnih študentov, kleri- kov in (potepuških) pevcev, l judi torej, ki so poznali tiste strani ž ivl jenja , o ka- terih viteški pesniki niso veliko vedeli ali pa j ih niso bili voljni popisovati . Našim k r a j e m ta vesela, obešenjaška, sat ir ično-ironična, pa tudi socialno- kri t ična in žalostna pesem seveda ni mogla ostati t u j a in je v obliki in motiviki zapust i la obilo sledov v slovenski l judski in cerkveni pesmi. Vendar ta po- vezanost še ni postavl jena na dovolj t rdne znanstvene noge, da bi lahko govorili o neposrednih vplivih v času samega nas tanka teh pesmi. Med slovenskimi umet- nimi in l judskimi pesmimi je avtor odkril obliko različnih vagantskih kitic in ugotovil nj ih metrični in r imani obrazec; tako imenovano razvezano vagantsko kitico na jdemo že pri T r u b a r j u (Stara velikonočna, 1584), druge različice pa še pri mnogih poznejših pesnikih (tudi pri Prešernu), ki pa so posnete po novo- nemških (carmina so napisane v glavnem v srednjeveški latinščini) predlogah ali pa slovenski cerkveni pesmi. Zanimiva je tudi (kritična) informaci ja o pozna- van ju sekovskega rokopisa na Slovenskem, o odmevih n a n j v naši književnosti (Pregelj) in p r e v a j a n j u vagantskih pesmi v slovenščino, ki se začenja pri Preg- lju, konča pa pri Simonit i ju (Carmina llurana, DZS 1976). Neka j rokopisov prevodov (Lah, Ludvik) občinstvu ni dosegljivih, kar je vredno obžalovanja . S svojimi ugotovi tvami je r azprava lahko spodbuda nadal jn im raziskavam, sa j predpostavl ja , da je »mogoč tudi direkten vpliv na izbiro tematike, motivov ali celo odlomkov verzov in rim« (68) na slovensko l judsko pesništvo. Nič tega še ni raziskanega. Ker je bila Slovenija že t ak ra t »prstan Evrope«, so takšni (tudi medsebojni) vplivi povsem verjetni . S tem, da opozar ja na še neraziskane predele naše ku l tu rne preteklosti, dobiva razprava še poseben pomen in vred- nost. (Popravit i je n e k a j tiskovnih n a p a k : str. 43, 15 je prav »nune mendicorum«; na str. 66, 2 pa > . . . ki melodično ni g e r m a n s k a , . . . m a n j k a vejica.) Anton Janko Filozofska fakul te ta , L jub l j ana Š T U D I J E , PREGLEDI IN KKITIKE O MAKEDONSKI KNJIŽEVNOSTI Pospešenemu razvoju makedonske književnosti , ki smo ji priča zadnj ih štiri- deset let, zvesto sledi tudi l i te rarna kri t ika. S svojo akt ivno in avtor i ta t ivno besedo je vz t ra jno usmer ja la in spodbuja lu vedno nova iskanja . Del kri t ike se je sicer ostro postavil v obrambo določenih ustal jenih vrednot, vendar v s ta lnem boju s tistimi, ki so z vso vnemo zagovarja l i novo, še neuvel javl jeno, a obetajoče. Bili pa so še tret j i , in ti niso šli v skrajnost i . S treznimi merili in morda z rahlo zamudo, vendar s pravim čutom za vrednote makedonske knji- ževnosti, so vz t r a jno sledili n jenemu razvoju. Med take kri t ike šteje tudi Aleksandar Spasov, profesor za novejšo makedonsko in slovensko književnost na Filološki fakul tet i v Skopju . Kot p r ipadnik rodu, ki se je oblikoval s k u p a j z makedonsko državo, rojen je bil 1925. leta, je neposredno lahko sledil celot-