2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25. septembra 2014  Leto XXIV, št. 39 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 25. septembra 2014 Porabje, 25. septembra 2014 Najvekšo nevarnost tö leko rejšimo, če vküper staupimo STR. 2 ROŽE IN CVETJE - DEL NJENEGA ŽIVLJENJA STR. 5 V Somboteli so se edenajstič srečale narodnosti Pred edenajsetimi lejtami je sombotelskim Hrvatom na pamet prišlo, ka bi trbölo v varaši gorobiditi tradicijo županijski narodnostni dnevov, štere so držali v šestdeseti-sedemdeseti lejtaj. Staro šego se je prišikalo obnauviti, vsikšo leto je ena od sombotelski narodnosti organizirala srečanje v Škanzeni. V najvekšom varaši Železne županije živejo Romi, Nemci, Hrvatke pa Slovenci. Letošnji, edenajseti Narodnostni den so organizerali Romi, šteri so tisti den pred podnevom držali eške svoj Romski den. Zadvečerka se je program začno s ciganjskov himnov, štero so navzauči stoječki poslüšali, vse zbrane pa je natau v imeni sombotelski muzejov pozdravila direktorica Andrea Csapláros. Slovenska zagovornica v parlamenti Erika Köles Kiss je v dvej gezikaj povödala, ka je sploj lepau, ka so takšo prireditev organizerali že edenajstkrat, sodelovanje narodnosti tak leko na pamet vzeme nej samo bližanja okolica, liki cejli rosag pa parlament ranč tak. Na začetki svojoga svetešnjoga guča je župan Sombotela dr. Tivadar Puskás navzauče pozdravo v peti gezikaj pa tapravo, ka je tisti narod leko močan, šteri v sebé vzeme drüge kulture. Sombotel je prej toleranten varaš, narodnosti pa bogatijo mesto, županijo pa rosag. Cejlo lüstvo varaša se trüdi, ka aj bi v Somboteli s kem baukši žitek biu. Štirge predsedniki narodnostni samouprav (Nemec Tamás Friedl, Hrvat Ladislav Škrapić, Rom László Orfeusz Vajda pa Slovenka Marija Kozar) so vse navzauče pozdravili v svojom geziki, s tem pa se je začno kulturni program tö. V veukom šatori v sombotelskom Škanzeni so - po tradiciji - oprvin gorstaupile mlašeče skupine. Hrvaški mlajšov je letos, žau, nej bilau, tak so bile tri skupine iz nemški vrtcov, edna plesna pa edna goslarska skupina pa z nemške narodnostne osnovne šaule. Program vözraščeni se je začno z romskov skupinov iz Budimpešte Karaván Família, na štero muziko je na konci že dosta lüstva plesalo. Peldo so na odri davali člani Romske plesne skupine Csepreg. Dva pevska zbora, slovenske Sombotelske spominčice pa hrvaške Djurdjice, sta nutpokazala svoje tradicionalne ljudske pesmi. Na konci pa sta eške dugo igrala Roma Prímás Sanyi pa Darvas Vili. Zmejs so pri staulaj skaus včili meštrije, med njimi izdelovanje slovenski papérnati rauž. Na tistom sunčnom zadvečerki so gostje sombotelskoga Slovenskoga drüštva bili člani Porabskoga kulturno-turističnoga drüštva Andovci, od šteri so za dar dobili edne grable pa edne vile. Narodnostni den je gorpoiskalo več stau lüdi, ka rejsan kaže na tau, ka so v Somboteli najgir na kulturo ovaški narodov. -dm- Nemški mlajši z vrtca »Pipitér« so se nutpokazali V sombotelskom Škanzeni se je zbralo več stau lüdi Najvekšo nevarnost tö leko rejšimo, če vküper staupimo Ranč trnok stari lidgé ne ponijo, če je v njinom žitki že gda telko deži spadnilo pa takša povauden bila v Porabji kak tistoga sobotnoga dneva na srejdi septembra. Voda se je začnila z néba lejvati zrankoma rano v tretjoj vöri, što pa je nej spau ali se je sprebüdo, pravi, ka je sploj veuki vihér biu. Povaudni so gratale na cejlom Vogrskom, v našoj krajini so najüše čase preživeli lidgé v Sakalauvci pa na Dolenjom Siniki. »Soboto zrankoma v petoj vöri so me zvali, ka povauden gé« - pripovejda županja Sakalauvec Valerija Rogan. »Nejsem mogla po poštiji priti, tü pri Grajka potoki je vse samo voda bila. Nejsmo vidli, gde je maust, gde je poštija, gde je potok. Tak je vövidlo, kak liki bi srejdi Rabe bili.« Prva iža pri mostej na Grajka potoki je vodau že pod auknami mejla, zatok so začnili včasik žakle s pejskom nositi, pravi županja. Voda je prihajala s potoka pa z gaušče med rami tö. Lidgé z vesi so včasik prišli pomagat s svojimi traktori, s šterimi so vozili pejsek pa lidi. »Že zrankoma rano sem zvala ’alarm’, pomagat so prišli domanji gasilci, prišli so pa ništerni z Gorenjoga Sinika tö. Vsi so pomagali vövlejčti vodau z zamanic. Gozdari so nam na pausado dali dva tovornjaka, na pomauč pa so priskočili mladi pa civilna drüštva z vesi tö. Vesela sem, ka je skoro 60 lüdi vküpprišlo pa ponosna, ka tak vküperdržimo« - je svojo veseldje v nesreči tapravla županja Roganova pa cujdala: »Žakle pa pejsek smo meli, leko smo je punili. Voda pa je prišla preveč na gnauk, nejsmo meli cajta, ka bi se pripravili. Tau srečo smo meli, ka kak brž je prišla povauden, tak brž je taodišla tö. Do 11. vöre se je že nazaj potegnila.« Pri bližanjom rami smo na pamet vzeli, ka Janoš Takač djenau gradec v red dejvajo pa smo je malo vöopitali. »Tau je moja materina iža, tü nega zamanice. Depa pri meni doma je voda vö s šanca prišla, pa nuta v dvaur letejla. Cejli bazalt, ka smo navoženo meli, je odnesla na njivo. Gda sem v 3. ali 4. klas šaule odo, te ponim, ka je tü takša voda dola išla, vse je v sausadnjo djümlo nota stekla« - se spomina gospaud Takač. Na ednom drügom tali vesnice, pri enom drügom mostej na Grajka potoki nam je Valerija Rogan vöovadila: »Ravén potoka se je zdignila na 3 mejtere, voda je zalejala dva rama. Probleme je delo drügi, Sakalauvski potok ranč tak. Tri poštije so čistak na nikoj prišle, tau vse trbej popravlati. Tak računamo, ka kauli 14 miljaunov forintov škode mamo. Nut smo dali papere za ’vis major’ pomauč, vüpamo, ka kaj dobimo.« Gda človek vö z vesi dé, na pamet vzeme, ka se brejg tü pa tam vküper sinjava, djarek pa vse puno mali drejv gé. »Djarek je nej vöspucani. Ge sem za čiščenje prosila že majuša, obečali so za julij, obečali za augustuš, eške itak pa so nej prišli. Djarek bi mogo šürši biti, vejpa če de pá dež üšo, mo pá probleme meli« - se žaurdja županja Sakalauvec. Tisto soboto je voda tak zalejala poštijo, štera pela nut v ves, ka je niške nej nut mogo od 5. do 13. vöre. Gasilski predsednik Štefan Majcan se tak spomina: »Krü so s traktorom notra v ves pelali. Bus je prišo v petoj vöri, ta gora je ešče leko išo v ves, nazaj pa več nej mogo titi. Od busa pod bi v vodau viso pa bi nej mogo dale. Z drügi vesnic je tö lüstvo v Sakalauvci ostalo, tiste so s traktorom vöpelali.« Zavolo vodé se je v soboto pred podnevom niške nej mogo z Varaša prauti Gorenjomi Seniki po glavnoj poštiji pelati, vej so go dojzaprli. Sakalauvčarge pa Dolenjesinčarge so se tak v Varaš pelali, ka so se v pravci Gorenjoga Sinika pa prejk nauve poštije v Ritkarovce pa Števanovce pelali. Depa na Dolenjom Seniki je nej tau najvekša problema bila. »Pred petov vörov me je gasilski predjen Imre Mákoš zvau, ka z ednoga brega voda fejst tečé na Glavno poštijo« - se spomina župan vesnice Zsolt Monek. »Eden ram je v nevarnosti biu, včasik smo pozvali vse prostovoljne gasilce. Z ednim mašinom smo oslobaudili djarek pa tak rejšili ram. Te pa so začnili cingati telefoni: z Mlinske ulice, z Ulice pri potoki pa tak tadale. Kauli šeste vöre je bila voda že vse kauli iž.« Včasik so začnili klasti žakle s pejsekom, ka so steli aukna braniti pred vodauv, pripovejda župan. Prejk pejškoga mosta je bila voda više 30 centimejterov, v ulici više 40 centinov. Pomagali so domanji traktoristi, vsikši je delo, ka je trbölo. »Rejšili smo sobe, na žalost pa je v ništerne zidine donk prišla voda. Kokauši pa svinjé je trbelo prejkznositi, žito zdigniti. Sploj smo se zbodjali, cejlo vse pa je trpelo dvej-tri vöre. Najüše je v ausmoj vöri bilau, do pau dvanajste se je normalizeralo. Gda smo tretjič z žaklami šli, je voda že 5-10 centimejterov nižiša bila« - se spomina Zsolt Monek, pa cujdeje, ka so kauli 800 žaklov vösklali pa pri ništerni ižaj eške zdaj vanej gestejo. Najbole nevarno je prej bilau pri ednoj tučanci, gde so mogli cejli ram kaulipakivati z žaklami. Gor smo poiskali strino Marijo Racker pa je malo vöopitali. »Zrankoma so mi prinesli novine, tisti mi je kričo, ka je viska voda. Dja sem pravla: ne spim, pa sem vidla, kak je vseposedik voda stala. Telefonerala sem hčeri na bregej pa te so prišli po mené z autonom. V nedelo pa sem pravla: dja več nemo tam, prišla sem domau. Poglednite, tepihe vse leko völičimo, mašinge v prékleti so na nikoj prišli« - so se djaukali strina Marija, šteri živéjo deset mejterov od Seničkoga potoka. Té je že parkrat vö s svojoga djarka staupo, depa tak fejst eške nikdar. Probleme so bile eške na poštiji Dolenji Sinik-Neumarkt, štera pela prejk grajnce v Avstrijo pa so go prejkdali pred dvöma mejsecoma. »Brejg se je počujsno, pa so se začnile drejve vözobračati. Zdaj samo menjše drejve vekše držijo pa mogauče korenjé. Tau je smrtno nevarno, zatok so poštijo dojzaprli. Depa ništerni eške itak prejkodijo« - guči od nevarnosti župan Monek pa cujdeje: »Malo smo računali, kauli 2 miljauna forintov škode mamo. Največ de košto pejški maust v centri vesi, dvej betonski sojé trbej vöminiti. Djarke moremo ranč tak v red vzeti, ka aj takše nevaule večkrat nede.« V soboto od ranoga zranka do podneva so venak vsi lidgé v Sakalauvci pa na Dolenjom Siniki na nogaj bili. Ništerni so iz svoji ramov čakali, aj povaudni gnauk že donk konec baude, depa najvekšo válo moremo dati tistim lidam, šteri so brezi trüdnosti pa s krepkov volauv pomagali v najvekšoj nevauli slejdnji cajtov v Porabji. -dm- Foto: Patrik Horváth V Sakalovec so s traktorom pripelali krü, žemle pa kifline Na Dolenjom Siniki je viska voda v dvaure tö nutprišla Pejški maust nad Siničkim potokom je zalejala voda Na Koroškem ... že ajda zori - 4. Negdešnji pa gnešnji centri Karantanije Naša pardnevna paut na Koroškom je bila tak planerana, ka smo kvatejr meli na ednom mesti nej daleč od Beljaka, pa smo od tistec vsikši den nikam kaulivrat ojdli. Tretji den smo vandrivali na južnom tali Vrbskoga jezera, za štrti den pa smo se odlaučili, ka se na sövernom tali té veuke vodé odpelamo do koroškoga glavnoga varaša Celovca (Klagenfurt am Wörthersee). V dobri pau vöraj smo že bili tam, vejpa na sövernoj strani jezera pela avtocesta. Tau je po ednom tali dob-ro, ka se človek brž pela, depa na priliko lejpe krajine smo nika nej vidli. V Celovci, v šterom živé kauli stau gezero lüdi pa je palajfi tak daleč od Sombotela kak Budimpešta, smo parkerali pred sedežom Mohorjeve drüžbe. Tau je najstarejša slovenska založba (kiadó), štero so stvaurili že pred več kak stau šestdesetimi lejtami, in tau v Celovci. V svojom več kak ednom stoletji in pau je vsikdar delovala po krščanjskoj misli, večkrat pa je svoje centre minjavala, kak so se zgodovinski cajti minjavali. Svoje knige so pošilali pa švercali Porabskim Slovencom ranč tak. Na njinom sedeži, v stau lejt staroj Mohorjevoj iži smo najšli edno knjigarno, za mladino pa vrtec, ljudsko šaulo pa eden dijaški dom. Tau se vej, ka je tau vse slovensko, je napravleno za koroške Slovence. V center Celovca se pride po Ulici 10. oktobra. Na začetki svoje poti smo že najšli té datum v varaši Velikovec, na te den so leta 1920 držali plebiscit (népszavazás) o ništerni talaj Koroške. Avstrijci so sploj gizdavi na tau, ka je skoro cejla dežela ostala v njinom rosagi, vejpa skoro v vsikšom vekšom varaši v centri ednoj ulici tau imé dajo. Eden od glavni trgov varaša se zové Nauvi trg, na tom najdemo na srejdi ednoga zmaja (sárkány), pred šterim stogi figura Herkuleša z veukim buzdovanom. Legenda pravi, ka je inda svejta v varaši živo grdi zmaj, šteri je djo človečo mesau. Lidgé pa so dosta brodili pa ga s čalivanjom bujli. Je pa stvarina ostala simbol Celovca, zatok ga najdemo v grbi (címer) pa kak kip na srejdi mesta. Té slejdnji je žmeten šest ton, gda so ga pred štiristau lejtami postavili, ga je vlejklo 300 mladi pojbov v bejlom gvanti. Od tistoga mau so ga večkrat na ovaško mesto prejkdjali, na priliko gda so pod zemlauv garažo redili. Na tom trgi najdemo eške lejpo varaško ižo pa eden veuki kip Marije Terezije. Tak vövidi, ka Avstrijci sploj poštüjejo svojo erično cesarico, vejpa njeno skulpturo najdemo skoro v vsikšom varaši. Tisti den, gda smo mi po centri Celovca ojdli, je bilau djenau senje s knigami. Med štandami smo najšli Mohorjevo drüžbo ranč tak, šteri so slovenske knige odavali. Za pultom so stali mladi, šteri so z nami lepau slovenski gučali. Nej daleč od centra smo najšli celovško katedralo. Najoprvin so malo cerkev tam zozidali protestanti, za 13 lejt pa so go prejkvzeli katoličange. Leta 1787 je gratala püšpekova cerkev, gda je püšpek iz varaša Krka svoj sedež prejk v Celovec postavo. Püšpekija pa se eške gnes »krška« zové. Ka je pa v etoj cerkvi za Slovence najbole zanimivo, je tabla o blajženomi püšpeki Antoni Martini Slomšeki, šteroga so v toj katedrali posvetili v dühovnika. Ovak je prvi slovenski blajženec več lejt v Celovec v šaule tö odo. Najgir turist najde pred katedralov malo maketo o Celovci pa vidi, ka eške dosta vse lejpoga v mesti geste. Splača se malo kaulivrat titi, pa gorpoiskati Stari trg s Starov varaškov ižov, Deželni sedež pa lejpo zidino Mestnoga gledališča. Če rejsan je Celovec nej veuki varaš, je v zgodovini dosta znamenüvo za Slovence, zatok ga vsikšoma priporačamo. Eden varaški tau Celovca se zové Vetrinj (Viktring), šteri je za turiste nej baugvej kak zanimivi. Če pa štoj malo pozna slovensko zgodovino, vej, ka je majuša 1945 na Vetrinjskom pauli biu lager za slovenske begunce (menekültek). Je pa žalosten tau zgodovine, ka je britanska sodačija od tistec povrnaula 11.000 domobranski pribejžnikov komunističnoj Jugoslaviji, večino od šteri so tam brezi birovije vmorili. Na šteroj koli strani politike je človek, ne smej dopistiti, ka bi se takše morije eške gda zgodile. Prauti söveri od Celovca geste eden 160 mejterov visiki brejg, šteri se zové Ostrovica (Hochosterwitz). Na njem se že od daleč vidi veuki grad, do šteroga se leko pejški pride prejk 14 krepki dveri, vej so se pa tistoga ipa trnok bodjali Törkov. Če pa je štoj nej tak športen, se leko v dvej minutaj odpela gor z liftom. Ta kabina pa je nej tak gvüšna, po dvej vaužaj se gori vlečé, vöter go na léki sinjava. Od vrkaj je sploj lejpi pogled kaulivrat, tau nam leko samo volau vzeme, če se začnejo črni oblacke zberati. Mi smo tö brž poglednili lejpe zidine, dvaure pa cerkev na gradi, pa smo si brodili, ka se naglo doj v dolino nazaj odpelamo. Te pa je prišo viher, šteri nam je držence vöobračo pa na gnauk več litrov vodé za šinjek spüsto. Moški, šteri je lift pelo, je pravo, ka se un v takšom vrejmeni ne vüpa pa ne smej doj pelati. Tak smo si vseli v restavracijo pa čakali konec deži, šteri je nej sto enjati. Gda je malo bole tüoma gratalo, smo se odlaučili, ka pejški dojdémo. Dež je več samo špricko, smo stapali doj, pa prejk 14 dveri pomalek mokri donk dojprišli. Smedjali smo se, vejpa gda smo že spodik bili, v tistom momenti je začno lift pelati. Naš slejdnji ciu je bila cekev pri Gospe Sveti (Maria Saal). Ta lejpa veuka katedrala je bila sploj važna v staroj zgodovini Slovencov. Pred gezero dvejstau lejtami je prvo božo ižo tü dau postaviti irski püšpek Modest, šteroga so zatok iz Salzburga poslali, aj poganske Slovane prejk na krščanjsko vöro obrné. (Legenda guči, ka je pokopani v etoj katedrali.) Gospa Sveta je bila cerkveni center karantanskoga rosaga, posvetni center pa je biu nej daleč, na Krnskom gradi, gde so karantanske kneze (fejedelem) do 1414 postavlali v slovenskom geziki tak, ka so je posadili na knežji kamen. Naš štrti den je biu najbole povezani s slovenskov zgodovinov, vidli smo dosta eričnoga iz nek-dešnjoga cajta naši stari-stari starcov. Čakala nas je slejdnja nauč na Koroškoj, za štero je eške pokojni glavar Jörg Haider gnauk pravo, ka je inda svejta rejsan slovanska bila. (se nadaljuje) -dm- Cerkev pri Gospe Sveti je bila sploj važna za karantanske vörnike Na grad Ostrovica se pride prejk 14 dveri Kak v Ljubljani tak v Celovci je najvekša stvarina zmaj OD SLOVENIJE… Ljubljana: sklepni del priprav na simpozij Gostüvanje Pismo iz Sobote PROTESTANTIZEM VČERAJ, DANES IN JUTRI Borovo gostüvanje je že davnik minoulo. Depa, v tom pismi iz Sobote neškem pisati od borovoga gostüvanja. Eno drugo gostüvanje mi je naprej stoupilo. Tisto gostüvanje, od njega je minoulo že dvajsti lejt, je eške bole puno norij bilou. Vse vküper pa se je začnolo na ednoj ribičiji. Če dobro pounim, je ranč takša gesen bila, kak je ta zdaj. Dež je nej pa nej škeu enjati. Tak smo možakarge kuman čakali, aj leko demo k vodej ribe lovit. Sunce je zemlou eške nej vöposišilo, že smo tisto soboto skrak vode sejdli, že smo črve plavati včili. Več ne vejm, če smo kaj poštenoga zgrabili. Ne vejm, depa dun smo dobra drüžba bili. Pa, če se lidge lepou majo, si za drgouč znouva zgučijo. Si zgučijo, ka se znouva vküper dobijo. Depa, eden od nas je nej časa emo. Pravo je, ka se v soboto, ranč za eden teden, ženi. Nejsmo njemi najbole vörvali. »Pojdje, najbole za istino. Tista, s sterov se tak zmejs malo vküper najdeva, je kusta ostanola. Zdaj pa, kaj aj delam? Nika. Gemala va se. Vej pa, po tejm, kak ribičijo zgotouvite, prite v krčmou. Prite, ka malo pogejte pa spidjemo kaj. Vej je pa tista krčma vcejlak skrak poštije, ka es k vodej ojdimo.« Tisti eden teden je brž taodišo. Znouva smo pri vodej bili. Ribe so vcejlak noure gratale. Nejsmo je folgali vö vlačiti. Tak smo tapozabili na našoga pajdaša. Kuman v krčmej skrak vode smo si na njega zbrodili. Možakar se trno rad šali, smo najprva nej vörvali. »Vej se pa pelamo skrak krčme. Stavimo se pa mo vidli,« smo prajli pa že bili na poštiji. Kaulak krčme je dosta autonov bilou. Čüla se je muzika, dun je istina gé. Nut stoupimo; neje lažo. Sejdo se tam na srejdi dugoga stola, na njegvom lejvom kraji pa njegva mladoženka. Kak nas je vpamet vzeu, že je nam vövtalo mesto, kama se leko sedemo. Po tejm nam je tam od daleč kazo, aj na zdravdje pidjemo. Vsikši pet minutov je puno posnaco vüška zdigno, mi pa z drugoga kraja krčme njemi nazaj. Gda je sedmo pout takšo naredo, ga je njegva mlada za rokou prijela, aj malo menje pidje. Samo go je čemerno pogledno: »Mer mi njaj, če si neškeš zobe gor brati!« Za pet minutov je znouva puno posanco nam na zdravdje zdigno. Mlada si je nej dala valati, znouva ga je prijela za rokou, aj malo menje pidje. Zdaj go je nej čemerno pogledno, rouka je sama od sebe že sejgnola k njenoj glavej. Skur je s stouca spadnola. »Ti, pidjanec eden! Ti boš na mojo čerko rokou zdigavo,« je začnola raščati njena mama. »Kokouš stara, una je moja žena! Več nika s teuv nema,« njoj je nazaj zabrüso, stara pa njemi je že tri kaulak vüj stepla. »Boš njala mojga sina na mejri! Mi smo auto meli, ka ste vi eške pejški ojdili. Ka se pa tak za velko držiš,« je zdaj od njega mama že držala njeno mamo za glavou pa jo trousila es pa ta. Tadale sta se od njega pa od nje oča začnola mlatiti, že malo po tejm pa cejlo gostüvanje. Eške tisti najbole mlajši so se vküper zgrabili. Samo gospoud plebanoš so na glas molili, dokejč so nej doubili posanco v glavou, po tejm so se uni tö začnoli biti. Mi smo se samo s strajon poglednoli pa kak najbole na skrivma odišli tavö. Za nas se je gostüvanje zgotouvilo. Dnevi so po svoje tadale šli. Pomalek je mrzlo gračüvalo. Šli smo na slejgnjo ribičijo. Tam se je najšo naš mladoženec tö. Pomalek si je nažigo cigaretlin, kak bi se nigdar nika nej zgodilo. Mi smo ga tö nika nej spitavali. Po ribičiji pa po staroj šegi v krčmou. Geziki so nas srbeli, mogli smo pitati. Dun smo tou naprajli. »Pajdaši moji, takšnoga gostüvanja eške nigdar nej bilou. Pou vöre smo se bili, kak bi za pejneze šlau. Na, dun je za hasek bilou. Že sam razpitani gé. Krčmarica, eške eno rundo,« je zapovedo, mi smo pa nej vörvali, če istino guči ali pa nej, vej je pa ribič gé. Miki Poslanci potrdili novo vlado Poslanci so s 54 glasovi za in 25 glasovi proti - navzočih je bilo 85 od 90 poslancev - potrdili 12. vlado Republike Slovenije pod vodstvom Mira Cerarja. Prvak DeSUS Karl Erjavec ostaja na čelu zunanjega ministrstva, predsedujoči SD Dejan Židan bo še naprej vodil kmetijski resor, Anja Kopač Mrak (SD) bo tudi v novem mandatu ministrica za delo, družino in enake možnosti, Gorazd Žmavc (DeSUS) pa minister brez listnice na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Iz kvote SMC je novi gospodarski minister postal Jožef Petrovič, finančni minister Dušan Mramor, pravosodni pa Goran Klemenčič. Resor javne uprave prevzema Boris Koprivnikar, infrastrukturnega Peter Gašperšič, zdravstvenega pa Milojka Kolar Celarc. Nova notranja ministrica je Vesna Györkös Žnidar, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, vodenje novoustanovljenega urada za razvoj, strateške projekte in kohezijo pa kot ministrica brez listnice prevzema Violeta Bulc. Ministrica za kulturo iz kvote DeSUS-a bo Julijana Bizjak Mlakar, Irena Majcen pa ministrica za okolje in prostor. Iz kvote SD je med ministri še Janko Veber, ki prevzema obrambni resor. Novi predsednik vlade Miro Cerar je pred poslanci poudaril, da so se v koaliciji zavezali preseganju nesmiselnih delitev. Uvodoma je povedal, da se nanj obrača veliko ljudi, ki si želijo, da bo nova politika delovala povezovalno in državotvorno in da nimamo več časa za politikantska obračunavanja. Ljudje namreč že leta poslušajo o izhodu iz krize, ta pa je še vedno prisotna in se še poglablja. Zato so po Cerarjevih besedah potrebni ukrepi, da »bomo živeli boljše« in da bomo preprečili, da bi kot družba nazadovali. S potrditvijo nove vlade so iz poslanskih klopi v ministrske vrste odšli štirje poslanci, dva iz poslanske skupine DeSUS in dva iz SD. Židana bo v novi vladi nadomestila poslanka Marija Bačič, Vebra Franc Križanič, Erjavca Marija Antonija Kovačič in Bizjak Mlakarjevo poslanka Jana Jenko, ki je bila poslanka DeSUS že v prejšnjem mandatu. Na zaključni seji v Ljubljani so se zbrali člani odbora, ki ga vodi mag. Franc Kuzmič in ki pripravljajo dvodnevni mednarodni simpozij Protestantizem včeraj, danes in jutri. Simpozij, ki ga organizirajo Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Protestantsko društvo Primož Trubar in Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bo 16. in 17. oktobra v Radencih, prijavljenih je 25 referatov iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Vsebinski poudarki, in tako so porazdeljeni referati, bodo na zgodovini, sociologiji/teologiji/etiki, jeziku in umetnosti. Simpozij je načrtovan kot nadgradnja simpozija o protestantizmu, ki je bil pred petnajstimi leti. Povabljeni so strokovnjaki, ki imajo o tematiki povedati kaj novega. Hkrati bo simpozij v znamenju 20-letnice ustanovitve Protestantskega društva Primož Trubar in 500-letnice reformacije, ki jo bomo praznovali leta 2017. Prejšnjemu, zdaj častnemu škofu evangeličanske cerkve na Slovenskem mag. Gezi Erniši se je uspelo dogovoriti, da bo v evropsko reformacijsko pot, ki se bo začela v nemškem Württembergu, vključena tudi Slovenija. Udeleženci simpozija bodo obiskali Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih, evangeličansko cerkev v Puconcih, Pavlovo hišo - kulturni dom štajerskih Slovencev v Potrni ter avstrijsko in slovensko Radgono. Predvideno tudi je, da bo izšel zbornik referatov s povzetki v angleškem in nemškem jeziku. Organizatorji želijo pritegniti na simpozij čimveč poslušalcev, tako zgodovinarjev, teologov in drugih izobražencev in še posebej srednješolcev. E.Ružič Na seji v Ljubljani: dr. Albina Nečak Lük, akademik Anton Vratuša, Viktor Žakelj, dr. Marko Kerševan, mag. Franc Kuzmič, mag. Geza Erniša, Marjan ŠiftarinErnestEbenšpanger zveza.hu … DO MADŽARSKE Olga Varga - obraz s soboške tržnice ROŽE IN CVETJE - DEL NJENEGA ŽIVLJENJA »Cvetje razveseljuje in tolaži,« sporoča Olga Varga na stojnici soboške tržnice ljubiteljem cvetlic, zgolj mimoidočim ali kupcem njenih šopkov in aranžmajev. Nekateri se ob petkih in sobotah ustavljajo zato, da zgolj pokramljajo, ker poznajo Olgo kot dolgoletno sodelavko nekdaj v slovenskem prostoru uveljavljenega Vrtnarstva (zlasti v letih, ko je firmo vodil dr. Aleksander Šiftar, hortikulturni strokovnjak, tudi predavatelj na ljubljanski Biotehniški fakulteti), kot avtorico člankov v Vestniku o urejenosti okolice hiš in vrtov in članico ekipe, ki izbira Naj domačijo (v domeni regionalnega Vestnika). Obiskovala je vrtnarsko in kmetijsko šolo, se izobraževala v cvetličarstvu na različnih strokovnih izpopolnjevanjih in seminarjih in študirala agronomijo, bila dolga leta vodja cvetličarn v Murski Soboti, skratka živela je in živi s cvetjem, cvetlicami, z naravo. Zato je tudi čas, koliko je uspevala, izkoristila za delo med cvetličnimi gredami na vrtnariji, kar ji je pomenilo mnogo več kakor delo v pisarni ali za računalnikom, čeprav se temu, kot vodilna delavka, tudi ni mogla povsem izogniti. Olga Varga pravi, da s cvetjem, vzgajanjem rož, živi desetletja in brez tega pravzaprav ne more tudi zdaj, ko je upokojena. Morda tudi zato, ker se kar 18 družinskih članov oziroma ožjih sorodnikov ukvarja z vrtnartsvom in cvetličarstvom ali podobnimi dejavnostmi. Več kot 20 let doma v Murski Soboti in Strehovcih goji rože, kakršne želi imeti sama in kot jih želijo stranke, ki se ustavljajo ob njeni stojnici. Za večino kupcev so privlačne v domačem okolju vzgojene cvetlice, ki se, primerno posušene, dolgo ohranijo z vsemi značilnostmi, preprosto rečeno, so lepe. Ali, kot pravi, aranžmaji se dolgo ohranijo in živijo z naravo. Večino šopkov naredi kar na tržnici, za neznane kupce, ki si izbirajo med ponujenim, pogosto pa dela sproti in oblikuje in izbira cvetove po želji stranke. S tem hoče pokazati, koliko ji pomeni pristen odnos do cvetja in do tistih, ki se odločijo za njene šopke in aranžmaje. Čeprav je večina šopkov iz njenih pridelanih cvetlic, so v njih tudi cvetlice in druge primerne rastline iz narave, iz travniškega rastlinja in celo iz gozda. V resnici je tako zaokrožena »zgodba« najbolj njena, izvirna, od nikogar »prekopirana« in pristna. Seveda je za to potreben tudi pristen pristop do naravnih lepot, do preprostega, a zategadelj nič manj prijetnega šopka in cvetličnega aranžmaja. Pogovarjava se na tržnici in ob tržnici, zato se dotakneva tudi ponudbe, ki v glavnem zaostaja za tem, kar je na voljo kupcem v večjih mestih, recimo v Mariboru in Ljubljani. Nekaj razlogov, ugotavljava, je v tem, da je Sobota sredi izrazito kmetijskega prostora z nadpovprečno visokim številom zasebnih hiš z vrtovi in s povezavo z rojstnim krajem na vasi. Tudi po sami arhitekturi soboška tržnica ne daje prijetnega vtisa, ne v poletni vročini, ne v deževnih dneh, ko je preplavljena z vodo. Na tržnicah v večjih mestih se pogosto nekaj dogaja, kar pritegne obiskovalce, na soboški tega za zdaj ni. Bolj živahno je spomladi, ob nakupih raznih sadik za vrtičkarje ali pred prvim novembrom. Ampak tržnico je potrebno, soglašava, vzeti takšno, kot pač je, ker nič ne kaže, da bo kmalu drugače. Olga Varga, obraz s soboške tržnice, kaj dosti ne razmišlja o tržnici, bolj se posveča svojim strankam, tako tistim, s katerimi se malo pogovori, obuja spomine, izmenja informacije, kakor onim, ki kaj kupijo. »Seveda bi lahko preživela s pokojnino, toda to je način mojega življenja, brez tega ne morem in enako mi pripovedujejo sošolke iz vrtnarske šole, ki vsaka nekaj še dela, ustvarja zase, za dušo,« skleneva kratko srečanje na tržnici in ob tržnici. Ernest Ružič Socialna ogroženost še večja Po podatkih Nacionalnega davčnega urada se je na Madžarskem leta 2013 še povečala socialna ogroženost prebivalstva, kajti naraslo je število tistih, ki imajo le minimalno plačo ali še manj dohodkov. Hkrati se je povišalo število tistih, ki so v dveh najvišjih plačnih razredih, njihov letni dohodek je od treh do šest milijonov forintov ali še več. Leta 2013 je bilo na Madžarskem zaposlenih 3.849 tisoč ljudi, kar je za nekaj sto tisoč manj, kot ima podatek Centralni statistični urad, ki verjetno prišteva tudi tiste, ki so zaposleni v tujini. 1.556 tisoč ljudi je zaslužilo le minimalno plačo ali še manj. Njihovo število se je v primerjavi z letom 2012 dvignilo za 3,5 odstotka. Za slabih 8,5 odstotka se je znižalo število tistih, ki živijo iz povprečne plače, ki je znašala leta 2013 bruto 174 tisoč forintov (cca. 600 evrov bruto). Večji del teh je zdrsnil med tiste z minimalno plačo, toda del zaposlenih se je vseeno povzpel za razred više. Zanimivo je, da je število zaposlenih v dveh najvišjih dohodkovnih razredih naraslo za več kot 20 odstotkov. Kot zanimivost, najvišji letni dohodek iz delovnega razmerja je bil lani na Madžarskem 3 milijarde forintov, se pravi mesečno je ta človek zaslužil 250 milijonov forintov. Navracsics se je odpovedal funkciji zunanjega ministra Madžarskemu zunanjemu ministru Tiborju Navracsicsu je predsednik Juncker v evropski komisiji namenil mesto komisarja za šolstvo, kulturo, mladino in državljanske zadeve. Navracsics, kot je sam zapisal v blogu, se je zaradi priprav na zaslišanje v Evropskem parlamentu odpovedal nalogam zunanjega ministra in je o tem obvestil tudi premiera Viktorja Orbána in predsednika države Jánosa Áderja. Po mnenju določenih novinarskih krogov se je že ob sestavi nove vlade vedelo, da bo imenovanje Navracsicsa za zunanjega ministra le prehodno, kakor tudi to, da ni bilo naključno, da je ministrstvo dobilo tudi naloge, povezane z gospodarskim sodelovanjem s tujino. Resor je od Navracsicsa prevzel Péter Szijjártó, ki se je tudi do zdaj ukvarjal s tem področjem. Kako pod spretnimi prsti Olge Varga nastane prijeten šopek, lahko obiskovalci vidiji kar na tržnici, nekateri zahtevnejši aranžmaji pa so izdelani doma; oblike in kreacije nastajajo bolj po navdihu kot vnaprejšnjem načrtu Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri Z vrčom smo odli po vodau Prvin, gda je lüstvo rame red-lo, so poduploma poglednili, kama do zidali, nej ka bi je voda prala, pa tau je tö važno bilau, aj sonce kak največ sije na ram. Zavolo tauga pa zavolo grünta so rami po slovenski vasnicaj raztraušeni bili. Na ednom brejgi par ramov, na drügom brejgi par ramov, pa tak je te ešče edna mala ves tö velka gratala. Zavolo tauga so bili taši, steri so rame že daleč kraj meli od vesi pri gaušči kak Kalman Dončec iz Števanovec, steri so rojstno kučo v gauštji, že skurok v Sakalovci meli. - Kalman, te je že tö gauštja rasla tam, gde ste vi rojstno ižo meli? »Te je ešče nej taša gauštja bejla kak zdaj, bola je vse čisto bilau. Če sem vö na kudjau stano, te sem kaulakvrat daleč vido. Zdaj tam pri rami več nika ne vidiš, vse je vküpzaraškeno, samo kauli rama, ka je taščiščeno.« - Kama se tisti grünt drži? »Tisti funtoš, gde ram stoji, tisto se ešče k Števanovcom drži, dapa prejk brga, kak je gauštja, tisto je že sakalovski tau. Zvekšoga grünt, njive, gošče, košalino, ka smo meli, je že vse v Sakalovci bilau, dapa tam gnesden že vse gauška rasté.« - Kak tau, ka je vaš ram tak daleč kraj od vesi bejo? »Tam smo meli grünt pa ta so zidali, dapa te je ešče tam več ramov bilau. Od nas tadola sta ešče dva rama bila, kak so starci goučali. Pa skaus gauštje na sakalovskom so tö bili, gde ešče Montiski majo ram, pa ešče eden stoji, če dobro vejm, Sukičovi ali Boreči so se pisali, pa te je ešče tam bejo Paliva ram tö. Dja se na té spomnim, dapa kak so starci pripovejdali, gnauksvejta je ešče več ramov bilau tam.« - Vi ste se po kuči Bejbarski zvali, pa ešče gnesden vas tak zovejo v Števanovci. Kelko mlajšov, kelko Bejbarov je tam v tistom malom rami gorraslo? »Nas je osem mlajšov bilau doma. Lepau je bilau tam gorrasti, dapa žalostno je tü bilau. Zato, ka smo nej meli vodau, če smo tjöjati ali piti steli, te smo iz Cireke, iz sakalovske vretine prinesli vodau. Ali smo prejk na števanovski tau šli, kak so Čafardini bili, tam je bejo eden stüdenec pa od tistec smo nosili vodau. Vejš, kak je tau daleč bilau! V zimi je tak bilau, ka smo z vrči nosili, etak smo te vodau nej vözmlatili. Dostakrat smo te vrče potrli, tak ka nejsmo zandoleli od lončara vrče kipüvati. Če smo pa s kanti nosili, te smo pa na plečaj nosili s šraglami, dapa če si se počujsno pa si tavlejo, te si leko üšo nazaj pa si znauva mogo zagrabti. Dostakrat je tak bilau, ka smo snejg vöodmetali do poštije pa dočas, ka smo po vodau šli, smo že pa po snegej šli, zato ka veter je že dočas zanoso. Dočas je dobro bilau, dočas mlaka tam niže nas nej vöposenila, zato ka tam smo maro napajali pa s tiste vode smo prali. Gda je pa süča bila, te smo maro tü na sakalovsko vretino gonili napajat, dapa zavolo pranja smo mogli ešče več vode nositi domau. Dja ne vejm, če so starci nej vedli ali nej so steli probati kopati stüdenec, dapa gda je ram na odajo prejšo, te tisti, steri ga je dolatjöjpo, vretino zisko pa skopo eden stüdenec. Vidiš, če bi mi tau vedli tistoga reda, tjelko menja bi se mantrali, nej bi nam trbelo vodau domau vlačiti. Pa kak daleč smo mogli odtistec v šaulo, k meši pa v slöjžbo odti, če bi ti tau vedo.« - Zavolo tauga, aj vam lažej baude, ste tü paulak pri poštiji ram zozidali, gda ste se oženili? Najprvin potistim, ka sva se oženila, sva prišla k materini sestri ta prejk na brejg k Kolarski. Tam smo te steli rama zidati, te je taši velki viher prišo, ka gauško je vse vküpstrgo. Tisti lejs smo vse domau zvozili, pa zavolo tauga ka mo zidali, smo ga vse vöstesali. Dapa starce, gda so küpci odli, so je nanje vzeli pa so lejs pomalek vse odali. Gda so sterjo dolavtrgnili, ka so ram s črpnjami pokrili, ešče oni za svoj tau so latoše nazaj mogli küpti. Te naja z ženauv više prišlo pa sva se tak odlaučila, ka va zidala. V kancalaji mi je predsednik občine tak pravo, zaka sem nej pravo, ka mo zidali, te bi lejs leko gorazdržo sebi na rama zidati. Te sva že z ženauv telko prislüžila, ka bi leko vcujstanila. Dja sem na železnici delo, ona pa v židanoj fabriki. Potejm sva si zvolila, pa tü gde te ram stoji, sva si zemlau sprajla. Dočas sva v ednoj iži živela, ka sva tü sedemdesetdrugoga nej začnila zejdati. Töj je več parcel bilau vözmejrdjano, dja bi više na kugli mogo biti, samo nika so vse vküpzmejšali, pa tak smo te sé prišli. Če bi dja tau vedo, ka de se tü trbelo mantrati, te bi v Varaš üšo, tam bi dosta lažej leko žejvo.« - Zaka? »Zato ka sem odtec daleč emo do Varaša, petnajset lejt sem se vozo z biciklinom vzimi, vleti delat. Gda je že bus bejo, te sem se tö nej mogo vsigdar z busom voziti, zato ka tašo delo sem emo, ka gda sem zgotauvo, te je že bus odišo. Zazranka na pau šesto sem üšo, večer pa največkrat do devete pa do pau desete sem mogo delati, pa te ešče v snegej domau.« - Ram ste brž gorazozidali? »Dočas smo telko vküpsprajli pa od banke pejnaze dobili, ka smo leko vcuj stanili zidati, dočas smo že lejs gotovoga meli. Te lejs so mena z vesi vküp zdavali, ka sem potistim dja nazaj slüžo. Na Verici smo razmatavali Röfcini ram, ka je krčma bejla, od tistec smo sprajli mosnice, črpnje pa cüdjau (opeko). Sreča, ka gda sem se kreda dejvo, ka mo zidali, sedemdesetprvoga leta, sem nej tjöjpo cüdjou. Zato ka potistim je žena v špitale prišla, pa te bi brezi pejnez ostali. Z razmetavanjom stare krčmé sem dosta vse leko falejše tjöjpo, samo s tejm je pa preveč dosta dela bilau.« - Gda ste začnili zidati? »Sedemdesetdrugoga leta sprtulejt smo začnili, samo tjesnau, dapa augustuša smo že pod strejo djali ram. Na djesen smo se zato telko pritisnili, ka smo se v edno sobo leko nutspatjivali. Dosta sva delala, dapa zdaj sva pa badva betežniva. Gnauk eden k doktora odi, gnauk drugi, dapa ka mo, moramo trpeti.« - Töj je vam zato baukše bilau kak doma tam med goštjami? »Telko je baukše bilau, ka vse skrak mamo, nej trbelo po tistoj blati vöodti, pa tü smo včasin pri poštiji«. - Zdaj tak vögdleda, kak če bi se zgučali, sausedica je vaša sestra, malo više pa je ešče brat doma. »Tak je prišlo, brat je sam bejo pa je on tü sé zido. Dobro je bilau, vküp smo odli pa eden drugoma smo kaj pomagali. Samo gda je srmak zgotauvo, te je betežen grato pa je mrau. Sestra je v Farkašovci bejla, pa te so si tak zmislili, ka aj itak ne tjöjpi drügi te ram, pa te so oni sé prišli. Drügi mlajši so se pa tak raztepli, edna sestra je v Slovensko ves odišla, dva sta v Števanovci, z menov vret smo trdjé. Eden je v Mariaujfaluna, dva sta pa tak mrla.« - Prvin je lüstvo zato dobro vöodebralo parcelo, kama naj zida. Po dolaj so nej zidali kak gnesden, gda voda vse iže taodnese. »Tau je gvüšno, ka so bola samo po brgaj zidali, dapa tam so tö fejst skrb mogli meti, če je velki brejg bejo, zato, ka tam se je pa zemla vlejkla, najbola te, gda je dosta deža bilau. Najbaukše je gora na brejg zidati, gde je gnako, tam se ti nej trbej bojati nej od vode pa nej od tauga, ka bi se zemla počujsnila. Zdaj sledkar, gda smo mi zidali, je že bola tak bilau, ka se je vsakši vö k poštiji vlejko, niške nej sto več po blati odti. Zato če töj tagora gledaš po pauti, tak eden za drugim so rami zozidani. Ne morem se žaurgati, v dobro mesti mamo ram, samo tau je velka baja, ka nejmamo pauti do rama. Naprva samo pejški leko gora prideš po stombaj, zato ka je breg. Dapa če ti kaj pripelajo, drva ali ka koli drügo, samo ozark kaulak leko do rama prideš, dapa tam nega pauti. Istino, mi, tej pet kuč, smo se tü nej brigali, ka bi telko tanjali s parcele, ka bi paut leko naprajli, pa tisti na tau tö nej mislo, sto je parcele audo. Zdaj, če je lagvi cajt, ranč si nika ne moremo dati pripelati, zato ka tovornjak se pogrozne, pa če leko pride, te tö nej na svojom, zato ka se tisto, gde vozimo, že k drugomi gazdi drži.« - Zdaj ka več ne odite delat, zdaj bi tö raj v Varaši živeli? »Zdaj bi več zato nej üšo, težko bi bilau, ka bi cejli den samo gledo pa odo ta pa nazaj. Če tak gledamo, v Varaši bi dosta lakejše bilau živeti za volo slöjžbe. Nej bi se trbelo telko voziti, dapa töj, gde smo doma, je zato lepše, sploj pa zdaj, ka smo že v penziji.« Karči Holec Kalman Dončec pa njegva žena iz Števanovec POLETNA DOŽIVETJA Poletne počitnice so za nami, otroci in učitelji so se vrnili v šolo. Učenci gimnazije v Monoštru in DOŠ Števanovci so nam poslali spise o svojih doživetjih na taborih in v kolonijah. Pri sestavljanju spisov jim je pomagala njihova učiteljica Metka Perger. Hvala jim in tudi Metki. JEZIKOVNE POČITNICE V PIRANU Moje najboljše dogodivščine v Piranu To je moja zgodba o Piranu. Rad bi jo povedal vam, zato me dobro poslušajte. V Piran smo prišli in takoj imeli kosilo. Ves čas smo imeli zelo dobro hrano. Tudi v akvariju smo bili. Videli smo dosti lepih rib, muren in drugih podvodnih živali. V Kopru smo jedli sladoled in opazovali dosti lepih stvari. Mislim, da je Koper imeniten. Vsak dan smo šli po zajtrku na plažo ali v telovadnico malo igrat nogomet. Po kosilu sem se družil s svojimi prijatelji. Skupaj smo šli tudi na pouk slovenščine. Moja mama, teta Metka in bratranec Luka so bili tudi z mano v Piranu. Malo je tudi padal dež. Takrat smo bili notri. Ko smo šli domov, smo bili žalostni, ker je Piran bil za nas prava pustolovščina. Samuel Bekő, 6.g, Gimnazija Mihalyja Vörösmartyja, Monošter Dobra izkušnja Pol osmih zjutraj smo se odpeljali v Piran. To je dolga pot, vendar se izplača. Prispeli smo opoldne. Šli smo v sobe, nato pa smo imeli kosilo. V nedeljo je bilo slabo vreme, bili smo notri. Ponedeljek je bil dober, zato smo šli na plažo. Organizirano je bilo veliko vsega, zato so dnevi hitro minili. Meni je bilo najbolj všeč plavanje. Piran mi bo ostal v lepem spominu. Lorand Časar, 6.g, Gimnazija Mihalyja Vörösmartyja, Monošter Bil sem v Piranu V Piranu je bilo zelo zelo dobro. Hrana je bila zelo dobra in tudi vse ostalo. Igrali smo nogomet, rokomet, košarko in še veliko iger. Poslušali smo dobro glasbo. Plavali smo v morju. Bili smo v akvariju. Tam je bil morski pes. Piran je res zelo lepo mesto. Zalan Lang, 6.g, Gimnazija Mihalyja Vörösmartyja, Monošter Piran Jaz sem bila v Piranu na morju. Piran je zelo lepo mesto. Bila sem sedem dni in igrala sem nogomet, rokomet, košarko in še več dobrih iger. Plavala sem v morju in šli smo tudi v akvarij. Tam je dosti rib. Ester Kovač, 6.g, Gimnazija Mihalyja Vörösmartyja, Monošter POLETNI JEZIKOVNI TABOR NA DOŠ ŠTEVANOVCI Jezikovni tabor Jezikovni tabor je trajal od 17. – 21. 6. 2014. V tem tednu je bilo zelo dobro. Pekli smo zelo dobro potico. Peš smo šli na Gornji Senik. Tam smo videli vzorčno kmetijo, kjer so bile krave. Z gospo Iluško Dončec smo naredili lepe papirnate cvetlice in medtem je Dušan Mukič pel porabske in slovenske pesmi. Tretji dan smo se peljali s kolesi do jezera Haršaš. Bila sem zelo utrujena. Laura Bedi, 8. razred, DOŠ Števanovci Poletni slovenski jezikovni tabor Jezikovni tabor je trajal od 17. – 21. 6. 2014. Prvi dan je bil zanimiv, ker smo se učili angleške besede. Drugi dan smo šli peš na Gornji Senik. Tam smo gledali krave. Utrujeni smo počivali na dvorišču. Učitelj Dominko je šel z nami. Pred kosilom smo pekli potico. Tretji dan je prišel Dušan in peli smo stare in nove slovenske pesmi. Potem smo z gospo Iluško naredili lepe papirnate cvetlice. Peljali smo se s kolesi do jezera Haršaš. Zadnji dan pa smo gledali filme. Na koncu tabora sem bila malo utrujena. Vanesa Horvat, 8. razred, DOŠ Števanovci LONČARSKI TABOR V PUCONCIH Tabor je trajal 4 dni. Udeležilo se ga je 30 učencev. Bili so s Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Devet učencev je bilo iz naše šole. Poleg lončarstva je bilo še tkalstvo pri Gradu na Goričkem. Šli smo na turistično kmetijo Smodiš v Otovce. Imeli pa smo še različne delavnice. Obiskali smo tudi doživljajski park Vulkanija pri Gradu na Goričkem. Učili smo se nordijsko hojo in opravili smo pohod s palicami. Kopali smo se v termah. Bilo je lepo. Marcel Meluš in Patricija Dončec, 8. razred, DOŠ Števanovci Učitelj Krt je učil angleščino s pomočjo slovenščine V Piranu pri uri slovenščine Delo na vretenu na lončarskem taboru Veselje v morju PETEK, 26.09.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 11.00 PRAVA IDEJA! 11.55 SVETO IN SVET: UPANJE ZA OKOLJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 MEDNARODNA OBZORJA: TANGO V RITMU KRIZE, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: PASCALOVA TRGATEV, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.10 MOJA SOBA: ZADNJA, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 16.35 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.50 EKO UTRINKI: MOBILNOST, 18.00 IZJEMNE DOGODIVŠČINE SAMA FOXA: PONORELI NOSOROG, AVSTRALSKO-NEMŠKA MLADINSKA NANIZANKA, 18.30 INFODROM: BISTRE GLAV’CE, 18.35 MILI IN MOLI: NOVA PLEZALA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PRELEPA GORENJSKA, KONCERT OB 35. OBLETNICI ANSAMBLA GAŠPERJI, 21.25 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB: MEDIACIJA, 0.15 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL PETEK, 26.09.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.40 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.50 OSMI DAN, 14.25 MAKO., DOKUMENTARNI PORTRET, 15.25 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 15.55 PRIČEVALCI: TONE OBLAK, 18.00 VOLITVE 2014, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 TRIDESET LET VOJNE V IMENU BOGA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.55 DA, GOSPOD PREMIER: KAVALIRSKI DOGOVOR, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.25 INXS: GLASBA IN PRIJATELJSTVO, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 22.15 ŠPICELJ, BRITANSKO-KANADSKI FILM, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 27.09.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.10 MLADI LEONARDO: BOJNI PSI, ANGLEŠKA NADALJEVANKA ZA MLADE, 11.50 RAZKRIVANJE PRETEKLOSTI: BARVITA BOŽANSTVA – ESTETIKA ANTIKE, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12.20 AVTOMOBILNOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA! 14.45 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 CESARSKI TRST IN SLOVENCI: MESTO PRIPADA ZALEDJU, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE DEŽEVNEGA GOZDA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI: KRALJEVSKA ZMEŠNJAVA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.40 PISATELJ V SENCI, ANGLEŠKO FRANCOSKO NEMŠKI FILM, 23.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 0.15 URA (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1.10 OZARE, 1.15 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFO-KANAL SOBOTA, 27.09.2014, II. SPORED TVS 8.50 SLOVENCI V ITALIJI, 9.55 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 10.20 OSMI DAN, 10.50 UMETNI RAJ, 11.25 POLNOČNI KLUB: MEDIACIJA, 13.00 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 13.25 KAJAK KANU - SVETOVNO PRVENSTVO: FINALE: K1W, C2M, 14.25 SLOVENSKA POPEVKA 2014, 16.55 NOGOMET - PRVA LIGA: CELJE : DOMŽALE, 18.50 SVET STAV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.00 DOBRI SOSED, NEMŠKI FILM, 21.30 ARITMIJA, 22.00 ARITMIČNI KONCERT: THE TIDE, 23.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.30 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 0.00 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 28.09.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TRALA TRALI: RITMIČNI MUZIKALČKI, RISANKA, 10.30 BACEK JON: SLADOLED, RISANKA, 10.45 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2014, 60 LET ANSAMBLA ŠTIRJE KOVAČI, 15.25 LOU, AVSTRALSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA - FRANE MILČINSKI JEŽEK, 18.20 100 JEŽKOVIH LET - MISIJON DOBRE VOLJE, 18.40 MUCIKA: ROŽNA VOTLINA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 VONJ DEŽJA NA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 20.55 INTERVJU, 21.50 CESARSKI TRST IN SLOVENCI: MESTO PRIPADA ZALEDJU, DOKUMENTARNA SERIJA, 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 ZAKAJ REVŠČINA: ROPANJE AFRIKE, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 23.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.10 DNEVNIK, 0.35 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI NEDELJA, 28.09.2014, II. SPORED TVS 7.45 GLOBUS, 8.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 8.50 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 9.20 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 10.00 ŽOGARIJA, 10.30 FESTIVAL IMAGO SLOVENIAE 2014: KONCERT OB 100-LETNICI ZAČETKA 1. SVETOVNE VOJNE (VAL, CORO FILARMONICO TRENTINO, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, DARKO VIDIC IN STOJAN KURET), 12.00 SPEVOPLES ZELENI JURIJ, MUZIKAL PO LJUDSKIH MOTIVIH: FS TINE ROŽANC, MKZ LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, KARIN MOŽINA IN GREGOR VOLK, 13.00 NOGOMET - PRVA LIGA: CELJE : 14.45 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA SINGAPURJA, 17.30 AVTOMOBILNOST, 18.00 JUNAKI AMERIŠKIH TV-SERIJ: GOSPODAR HIŠE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.55 ARITMIČNI KONCERT - NARAT, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBENI VEČER: VEČER POSVEČEN 80-LETNICI SKLADATELJA LOJZETA LEBIČA: POGOVOR S SKLADATELJEM IN KONCERT PROFESORJEV KGBL, 21.35 CITY FOLK - OBRAZI MEST: LJUBLJANA, 22.05 PO SLEDEH ISLAMSKEGA TERORIZMA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.15 LIMONADA, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 23.40 ARITMIJA, 0.15 ARITMIČNI KONCERT: THE TIDE, 1.15 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 29.09.2014, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 OBZORJA DUHA: MLADI, STE SREČNI? 11.10 POGLED NA ... PLAŠČ HASAN PAŠE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 POLNOČNI KLUB: MEDIACIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: KMETIJA S SOCIALNIM PROJEKTOM, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 15.55 MARCELINO KRUH IN VINO: BALON, RISANA NANIZANKA, 16.20 STUDIO KRIŠKRAŠ: STRIP, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 ODPRTA KNJIGA: ANDREJ E. SKUBIC: SAMO PRIDI DOMOV, 18.00 PISAVE: OB JUBILEJU ALOJZA REBULE, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI: MAJHNO JE LEPO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PISAVE: OB JUBILEJU ALOJZA REBULE, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: MAREZIJAZZ 2014: BIG BAND GVERILLAZ, 0.05 DUHOVNI UTRIP, 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 29.09.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.15 ZABAVNI KANAL, 10.30 DOBRO JUTRO, 13.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.40 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 15.15 INTERVJU: DR. YUVAL NOAH HARARI, 16.05 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 16.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.00 TRIDESET LET VOJNE V IMENU BOGA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.00 VOLITVE 2014, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: DOM ZA VINCENTA VAN GOGHA, NIZOZEMSKA MINI-SERIJA, 21.30 SHERLOCK (III.), ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.00 ODPRTA KNJIGA: ANDREJ E. SKUBIC: SAMO PRIDI DOMOV, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 30.09.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 DUHOVNI UTRIP, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI: GLUHI POLITIČNO SOODLOČAMO, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.50 CITY FOLK - OBRAZI MEST: LJUBLJANA, 12.20 PISAVE: OB JUBILEJU ALOJZA REBULE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: MLADI, STE SREČNI? 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: LUČKA – PITYPANG, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: PIERROVI PAŠNIKI, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 GLOBUS, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.40 LUKA, REŠEVALNI ČOLN: OPICA, RISANKA, 18.45 PUJSA PEPA: NAJVEČJA BLATNA LUŽA NA SVETU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 KOMISAR REX (XII.): OBLJUBA IZ PRETEKLOSTI, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 20.55 OB 80-LETNICI GLASBENO NARODOPISNEGA INŠTITUTA: SVITAJ SE, SVITAJ ... PODOBE GLASBENE FOLKLORISTIKE, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: ALOJZ ARKO, 1.15 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.40 DNEVNIK, 2.05 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFO-KANAL TOREK, 30.09.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.25 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.10 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 16.45 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 17.10 MOSTOVI - HIDAK: LUČKA - PITYPANG, 17.55 KOŠARKA - SUPERPOKAL: KRKA : UNION OLIMPIJA, PRENOS IZ ŠENČURJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.25 VODA, IZRAELSKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.20 NA UTRIP SRCA: WIM VANDEKEYBUS: BLUSH, PLESNI FILM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 01.10.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.30 OSMI DAN, 12.00 OB 80-LETNICI GLASBENO NARODOPISNEGA INŠTITUTA: SVITAJ SE, SVITAJ ..., PODOBE GLASBENE FOLKLORISTIKE, DOKUMENTARNI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: RDEČA JABOLKA, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 TOČKA PRELOMA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.40 TRALA TRALI: POČENA STRUNA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: LEPO JE ŽIVETI, POLJSKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL SREDA, 01.10.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.10 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 14.50 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 15.20 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 15.45 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 16.10 MOSTOVI – HIDAK, 16.40 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA – FRANE MILČINSKI JEŽEK, 5.DEL, 17.40 100 JEŽKOVIH LET - MISIJON DOBRE VOLJE, 18.00 VOLITVE 2014, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 SPEVOPLES ZELENI JURIJ, MUZIKAL PO LJUDSKIH MOTIVIH: FS TINE ROŽANC, MKZ LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, KARIN MOŽINA IN GREGOR VOLK, 22.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.40 COCO CHANEL IN IGOR STRAVINSKI, FRANCOSKO-JAPONSKO-ŠVICARSKI FILM, 0.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.25 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 02.10.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, 7.00 POROČILA, 10.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.40 ODPRTA KNJIGA: ANDREJ E. SKUBIC: SAMO PRIDI DOMOV, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA – HATÁRTALAN, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: RIBIČI NA REKI SALACA, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 OSMI DAN, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 SVET ŽIVALI: MORSKA ZVEZDA ASTRA, RISANKA, 18.40 BACEK JON: ZAJČEK, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, 19.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 VOLITVE 2014, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL ČETRTEK, 02.10.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.10 ZABAVNI KANAL, 10.45 DOBRO JUTRO, 13.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.40 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 15.15 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.40 TOČKA PRELOMA, 16.20 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATÁRTALAN, 16.50 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 17.50 SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE DEŽEVNEGA GOZDA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.45 ŽREBANJE DETELJICE, 18.55 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: RIJEKA : SEVILLA, 20.55 SODOBNA DRUŽINA (III.), AMERIŠKA NANIZANKA, 21.20 VERA (II.): TIHI GLASOVI, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.40 ZABAVNI KANAL