Po>thfrf» v fletovmr C s na 1 Din jfijf Leto I. (VIII.), štev. 99 Maribor, sreda, 31. avgusta 1927 » JUTRA Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 N«t]( meeečao, prejema« v »pravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ca ata it. IS Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernov« »lica It. 4 Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Bolgarsko Sklenjena bo že v bližnjih tednih BEOGRAD, 31. avgusta. Kakor se zatrjuje v političnih krogih, je že za Prihodnje tedne pričakovati sklenitve Prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarsko. V Beograd je prispel jugoslovanski poslanik na bolgarskem dvoru, da poroča vladi o uspehu svojih razgovorov z vodilnimi vladnimi in političnimi krogi na Bolgarskem. Razvoj naše vojne mornarice Naše prve podmornice in pomožne ladje — Nabava lahke križarke v Nemčiji Bred tremi dnevi je odplula v AngKio Pomožna ladja naše vojne mornarice »Hvar«, da jo tamkaj preurede v ploveči arzenal. 2 njo so se odpeljali tudi mornarji za prvi dve naši podmornici, bi sta bili dogotovljeni na neki angleški ladjedelnici in nam bosta izročeni prve dni meseca oktobra, nakar odploveta takoj v naša vojna pristanišča. Mornarji, ki prevzamejo službo na teh podmornicah, so že šzvežbani in sicer večinoma na tečajih, ki so jih posečali na Francoskem. Vsaka podmornica ima po 80o ton. Naši mornarji jih prevzamejo že meseca septembra in ostanejo po-te-m več dni v Angliji, da iz vrše poizkusne vožnje v angleških vodah pod nadzorstvom vodstva tvondce. Sele po vec daljših poizkusnih vožnjah nastopita obe Podmornici pot v domovino. Razen teh dveh podmornic je naročilo naše voino ministrstvo še dve na-daljni podmornici v Franciji, katerih vsaka bo imela po 600 ton «u bosta izročeni naši vojni mornarici začetkom prihodnjega leta. Poleg podmornic, ki so najbolj primerne za obrambo naše zelo razkosane in dolge obale, je počelo vojno ministrstvo nabavljati tudi druge tipe vojnih ladij, prikladne za našo obalo. Tako sta med drugim že nabavljena dva maasa, ki bosta gotova že letos, prihodnje leto pa še 4 maasi. (Maasfi. so ladje, ki morejo v vojnah preskočiti morske barikade). Vrh tega. naroči marnarica še en ploveči arzenal, v načrtu pa je izgradnja lahke križarke v Nemčiji, ki bo nekaka voditeljica naše vojne morna-I rice. »Pride of Detroit" v Jugoslaviji Ameriška letalca Brook in Shlee, ki sta na poletu okrog sveta, sta prispela včeraj ob 11.10 dop. na bežanijski aerodrom vi Zemunu. Vsled slabega vremena sta se zakasnila za ceh dve uri. Naši letalski oficirji so jima priredili! pričrčen sprejem. Letalo »Pride of Detroit« se je krasno spustilo na zemljo. Junakoma znaka so navzoči iskreno čestitali. Letalca sta nameravala sicer že popoldne nadaljevati polet proti Carigradu, vencu i sta morala svojo namero radi slabih vremenskih poročil z Balkana opustiti. Ogledala sta si zato popoldne Beograd, kjer jima je priredilo ameriško poslaništvo čajanko, zvečer pa sta bila gosta na velikem banketu, ki ga ie priredilo vojno ministrstvo na čast češkoslovaških poljskih in našli letalcev z raida Beograd - Praga - Varšava in Hazaj. > Brook in Shlee sta se danes, ob 4.30 2jniraj, dvigikla na polet proti Cari-Kradu. Kriza v angleški premogovni industriji LONDON, 31. avgusta. Radi J^nja d^a v pr' ozemli" ,et>a je bilo odpuščenih zopet 4.200 delavcev. Sploh so pojavlja v angleški Premogovni krizi vedno večja kriza, ki ■io le zlasti po ukhijenju trgovskih od-£ošajov z Rusijo zadel najhujši udarec, '»vsod vlada velika skrb. Vsi doseda-m Poizkusi, da bi sc premogovna industrija poživila, so bili brez uspeha. Ste-brezposelnih rudarjev znaša že nad O.OOo Pričakovati pa je še nadaljnih 'Pejitov dela in novih odpustitev de-^vstva Vojašnica se |e porušila LIVORNO, 31. avgusta. V vojašnici 88. pešpolka se ie v noči od pondeljka na torek porušil strop nad dvema sobama, v katerih je bilo 70 vojakov. Po eno urnem (iskanju so potegnili izpod razvalin 7 mrtvih in 40 ranjenih, 15 vojakov pa še pogrešajo. Desno krilo vojašnice se je — izvzemši temeljev — popolnoma porušilo in predstavlja samo kup razvalin. Z drugam nadstropjem se jo porušila tudi streha in potegnila do pritličja vse s seboj. Katastrofa je imela tako usodne posledice samo zato, ker jo presenetila vojake v spanju. Umor znanstvene ekspedicije na Kitajskem LONDON, 31. avgusta. »Times« poročajo iz Pekinga, da so budističir r1,ihov niki umorili v Sečuanu znanstveno ekspedicijo, obstoječo iz 3 oseb. Domneva se, da gre za Angleža Watkinsona, Amerikaoca Splvmeiija in nemškega u-čenjaka Filchnerja, kii so bili že začetkom letošnjega leta opozorjeni od misijonarjev, da nai se umaknejo iz, Tibeta, ker jim grozi nevarnost. Ekspedicija je bila na povratku »z Zapadnega Tibeta v Indiji. VELIKA POVODENJ NA POMORJAN-SKEM. BERLIN, 31- avgusta. Radi neprestanega deževja .so nastale na Pomorjan-skeoi katastrofalne povodnji, ki resno ogrožajo žetev. Večina poljskih sadežev je že uničena. Vlada je odposlala v prizadete pokrajine večje oddelke čet, da pomagajo Hudstvu prti žetvi, v kolikor šo ni uničena. Tudi v Schles\vig-liol-Steinu so velike poplav©, Mestna hranilnica v Mariboru in minister dr. Spaho Naročilo za suspenzijo gerenta in upostavitev razpuščenega upravnega odbora — Izrabljanje revizijskega porečila v strankarske namene Zagreb, 31. avgusta. Minister za trgovino in industrijo, dr. Spaho, ki se je te dni mudil v Zagrebu, je bil pri tej priliki opozorjen, da mariborski veliki župan še dose-daj ni izvršil njegovega odloka glede suspenzije gerenta Mestne hranilnice v Mariboru in upostavitve razpuščenega bivšega upravnega odbora. Minister je odredil naročilo velikemu županu mariborske oblasti, da se mora njegov odlok takoj izvesti. * * Maribor, 31. avgusta. »Slovenec« poroča že nekaj dni pod bombastičnimi naslovi o revizijskem poročilu, ki ga je dal sestaviti radikalni gerent Mestne hranilnice in je bilo prečitano na petkovi občinski seji. — Ko so gospodje hoteli že lani izsiliti izpremembo pravil mariborske Mestne hranilnice, ki bi naj omogočila klerikalcem v hranilnici odločujoč vpliv, so dali izvesti po svojem zaupniku v Mestni hranilnici revizijo. Da bi bil efekt večji, niso spravili revizijskega poročila le v sejo mestnega občinskega sveta, temveč so ga objavili tudi po svojih listih. Toda javnost je mogla takrat sama presoditi kvaliteto poročila. Ko smo stali v volilnem boju za oblastno skupščino, so spet pogrevali to revizijsko poročilo. In da je bil upravni odbor Mestne hranilnice pred tedni razpuščen samo radi volitev v narodno skupščino, je tudi jasno. Tako naj bi namreč bila dana prilika za teroriziranje in gonjo. V ta okvir bi spadalo seveda zopet revizijsko poročilo po starem konceptu. Da bo efekt večji, so svoje revi- zijsko poročilo izročili tudi državnemu pravdništvu. Kaj je državno pravd ništvo ukrenilo, ne vemo. Najbrže bo preiskalo poročilo na njega objektivnost. Predložitev poročila državnemu pravdništvu je naravno imela namen, omogočiti v javnosti efektne napade na SDS, češ, da so njeni voditelji radi Mestne hranilnice pred državnim pravdnikom. Pred vsem je treba ugotoviti, da je po prvotnem ključu, ki je bil dogovorjen med NSS, SLS in z radikalno ter narodno socijalistično stranko v upravnem odboru Mestne hranilnice izmed 16 članov, 9 pristašev SDS, 3 SLS, 2 NSS, 1 NRS in 1 SKS. Posle Mestne hranilnice vodi ravnateljstvo, obstoječe iz 5 članov, izmed katerih sta 2 SDS, 1 SLS, 1 NSS in 1 SKS. O kakem partizanskem poslovanju upravnega odbora ali ravnateljstva absolutno ne more biti govora. Zakaj naj bi bila pri takem dejanskem stanu za vse posle Mestne hranilnice odgovorna edino le SDS, je seveda jasno le za one, ki hočejo brezvestno izrabljati Mestno hranilnico za volilni manever. Če bi bilo gospodom resno do tega, da se številčno razmerje v upravi in v ravnateljstvu še izpremeni, bi bila vendar malenkost za SLS, ko je bila na vladi in tudi še danes, izposlovati že lani soglasno sklenjeno izpremembo pravil, po kateri bi imel mestni občinski svet v upravnem odboru in v ravnateljstvu večino. Partizanskemu izrabljanju najvažnejšega denarnega zavoda mariborske oblasti bo sedaj konec. Kakor se nam namreč poroča brzojavno iz Zagreba, je minister za trgovino in industrijo, dr. Spaho, odredil, da se mora njegov odlok o suspenziji gerenta in upostavitvi stare uprave takoj izvesti. Drzen vlom pri belem dnevu v Mariboru Tat v dr. Stamolovem stanovan u — Vlomilcu že na sledi Maribor, 31. avgusta. Včeraj okrog 3. ure popoldne je bil v stanovanje zobnega zdravnika dr. Franca Stamola v palači Pokojninskega zavoda v dr. Verstovškovi ulici izvršen drzen vlom- Skozi okno stopnjišča je neznan storilec vdrl v zaklenjeno stanovanje iu odpul omaro zdravili, v kateri je bila tudi srebrna doza za cigarete, ki si io je seveda izposodil, dočim je zdravila pustil nedotaknjena. Vlomilec je nato odprl sosednjo sobo in vzel iz omare tri dobro ohranjeno obleke, dežni plašč. 5 srajc in drugega perila, v skupni vrednosti 6000 Din. Tatinski plen jo skrbno povezal v rjuho in vrgel culo na dvorišče, nato pri vlomi: m e m oknu zlezel na stopnjišče in nemoteno z dvorišča odnesel pokradeno blago. Neposredno po kršeni tatvini se ie dr. Stamol vrnil domov in na svojo pre senečenjo zapazil, da je bilo v njegovo stanovanje vlomljeno- Zanimivo je, da je spretno manipulacijo vlomilca z tt» kraclcnim blagom ves čas opazovala služkinja v stanovanju na nasprotni siiani dvorišča, a se ii neznanec ni zde’ čisto nič sumljiv. Videli so ga tudi deiav.ci, ki so bili zaposleni na dvorišču. Takoj po prijavi je bila uvedena preiskava, ki je imela tudi uspeh. Sled za vlomilcem ie vodila preko železniške proge v predmestje, kamor so ga videle odhajati- ženice, ki so bile zaposlene na polju. Sicer spretni vlomilec pa je bil toliko neroviden, da je obleke Še isti dan razpečaval, tako, da ie del ukrade-n h predmetov policija še istega dne zaplenila. Vlomilcu so oblasti na sledu in re bo ušel zasluženi kazni. LJUBLJANA, 31. avgusta. Devize: Berlin 1,35.50, Curih 1095.50, Dunaj 800.37, London 265-25, Newyork 56.75, Praga 168.47, Milan ž,308.75- — E*ekti: Celiska 197—199, Ljub. leredttn* 140. Sfrsti 2LS HartSorstf V E C E P N1 K JuTrsT y Ma r i b o r u, dne 31. avgusta 1927, Naif piloti o prekoalpskem letu Tekma brez obligatne klasifikacije aparatov — Naši piloti med Italijani — Skozi strašno meglo in oblake Dobre pol ure na to, ko smo jih videli nad Mariborom, so naši zariakoplovci: Ferdo Gradišnik, Teodor Uzelac, Janko Markičevič, Drago Rupčič, Oskar Vi-dale, kapetani; Kami 1 o Lukanovie, po-ruiemk; Gavro Skirivaaiič, podporočnik — že pristali na aerodromu v Boronga-ju v Zagrebu ter pripovedovali o dogodivščinah svojega težkega in častno izvedenega poleta. Naši piloti so lepi mladi, silno okretni ljudje s prisrčnimi izrazi velike ideje našega zrakoplovstva. E, da bi bili mi imeli take aparate, kakor n. par. Nemci in Francozi, lahke in specialne, mi ne bi izvedli samo vsega tega, kar so izvedli drugi, ampak bi naravnost šetali po zraku, — je dejal eden- Drugi so imeli letala, zgrajena nalašč za šport in zračno akrobatiko s 40 do 120 koniskih sil, naši aparati so pa težki s 450 do 500 konjskih sil. Drugi so se na tekmo pripeljali z železnico in potovali so z drugimi aparati. Razsodišče nii izvedlo nobene klasifikacije med voj nirni in turističnimi, ter športnimi in akrobatskimi aparati. Klasifikacije so pri vseh drugih tekmah. Tako se n. pr. pri avtomobilskih tekmah strogo upošteva velikost, teža aparata, moč motorja itd- Tu pa vsega tega ni bilo. Naši pftloti so imeli radi pomanjkanja, pri vseh tekmah obligatne klasih kacije velike težave, izvedli so Pa u sp ešno vso akrobatiko ter se v kategoriji vojnih zrakoplovov všteli med prve. Švicarski listi so našega pilota Gradišnika upravičeno nazvalli junakom dneva. Naš ekjp je edini dospel kompleten na diibendorfsko vzletišče, kar je vzorr na rešitev težke naloge. To je pohvalno omenil predsednik švicarskega aerokluba poleg mnogih drugih, ki so časti-tali. ^ Poleg triangla-tekme v trikotu Zurieh, Thun, Bellizona, kjer je de sacto Zmagal kapetan Gradišnik, je bi! še poseben program klasične akrobatike. To je najprej »looping«, okretanje v navadni zračni črti, potem »tono« (sveder), okretanje v hofficontalj, preobračanje letala., arrtimec itd. V akrobatičnih točkah je sodelovalo 32 letal Sz 13 držav. Naši pi loti Uzelac, Markičevič in Rupčič s svojimi aparati seveda niso mogli podati tega, kar je n. pr. s svojim posebnim aparatom podal Nemec Fiserer, ki seje ? letalom tako preobračal, kakor se ie matematikom in fizikom doslej dozde valo nemogoče. Senzacijo so vzbujali tudi Francozi in Švicarji s svojimi po sobnimi aparati. Po mnenju vseh — raz ven razsodišča bi moral biti Čeh Mal kovski, k)i je izvajal krasne bravure svojim lahkim vojnim letalom, tretj med aforobatičnimi tekmovalci. Ko so naši piloti 12. tm. na poletu Curih pristali na prvi italijanski postaji v Udinah, jth kljub obvestilu ni nihče pričakoval-Na aerodromu so imeli službo trije mla di podporočniki, ki so našim pilotom prepovedali hoditi po letališču. Naši le talci so se morali izmenjavati v straži svopb aparatov, V Mila-m so bili do stojno sprejeti. Pred odhodom so jih italijanski letalci svarili, ker je bila nat Milanom in Alpami huda nevihta. Najti so odleteli kljub svarilu ter so leteč preko St. Gotharda v višini do 6000 m srečno dospeli v Curih. Polet iz Diibendorfa nazal proti Innsbrucku je začel 27. t m. ob 5 uri zjutraj. Vreme je izgledalo povolj no. Meteorološka služba je v Švici veliko slabša kot pri nas. Nad Bludenz-om so zašli v gosto meglo, ki se je dvigala do 4000 m višline. Prvi je ves čas lete' podpolkovnik Živorad Petrovič s kapetanom Pajevičem. V gosti megli je krožilo vseh šest letal, da najde pot preko Arlberškega prelaza. Kapetan Markičevič je prvj našel prehod in začel drugim dajati znamenja Gosta megla je vse razdvojila in so se prehodi skozi oblake dali najti samo slučajno. Letalo kapetana Uzelaca se je vrnilo nazaj v Dii bendorf, podpolkovnikovo letalo se je pa izgubilo, ko je krožilo v megli od Bludenza proti Arlbergu. Vsi razven podpolkovnika Petroviča in njegovega pomočnika so se zopet sestali vi Innsbrucku ter srečno nadaljevali: pot v domovino. V Zagrebu čakajo na povelja in upajo, da se vrneta prei ko prej pogre sama tovariša. Lep koncert v Rogaški Slatini Pretekli četrtek se je vršil v zdraviliški veliki dvorani koncert, ki je bil menda, poslednji te vrste v tej seziji. .Sodelovali so pri tem koncertu: gdčna Ovsenikova, absolvirana konzervato-ristka, g. Stanič (konzervatorist) in kot spremljevalec pri klavirju gosp. Cvetko Branko. Nabito polna dvorana je pričala, da je vladalo med odličnimi gosti veliko zanimanje za kon cert. Gdčna Ovsenikova je odpela nekoliko arij iz Tosce, Mrtvih oči in lialke s tako uverljivo toplino, kakor ie $?vek čest° pogreša v naših najboljših gledališčih. Tirnbar njenega gla su je v vseh legah enako zvočen, u-goden in lep. Zaradi svoje iskrene, muzikalno lepo izražene interpretacije, jo je oduševljena publika ponovno poklicala na deske. Gdčna Ovsenikova je mimogrede omenjeno — nedavno absolvirala ljubljanski konservatorij pri profesorici g. Wisting-hausenovi. Mlada pevka nam daje najlepše nade za bodočnost. G. Slanič je odigral koncert od Brucha (g-mol). Delo samo po sebi spada po svoji muzikalni vrednosti med najlepša dela violinske literature e vrste. Živahen in spontan aplavz je bil zasluzeno priznanje, ki ga ie pazljiva publika izkazala njegovemu čuvstvenemu predavanju kemu razumevanju. Oba umetnika cvetje." a 23 SV0J° l0PO iffrai’ic G. B. Cvetko, ki se je izkazal kot vrlo diskreten spremljevalec, je od igral na klavirju Rachmaninova »I rcludc« in je s svojim izvajanjem dosegel efekt, ki ga delo samo zahteva. Koncertu je sledil ples, ki ga je po zno v noč animiraj originalni in zelo priljubljeni Cvirnov Jazz-trio. Državna trgovska akademija v Mari boru. Ponavljalni izpiti se prično v sredo dne 7. sept. točno ob 8. uri. Zadnje vpisovanje v I. in II. razred dne 8. septembra od 10. do 12. ure v prostorih državne trgovske akademije na Zrinjskega tr-gu št. L, I. nadstropje. Sprejemni izpli.ti se prično 9. septembra ob 8. uri. Natančne podatke o taksah za sprejemni iz pit zvedo prizadeti pri ravnateljstvu. Končen sprejem dijakov in dijakinj v h razred bo objavljen dno 11. septembra na oglasni deski ravnateljstva. Pričetek pouka dne .12. septembra točno ob 8. uri. Vse podrobnosti zvedo dijaki v šoli- — Lov za tenorji. Amerikanci so si izmislili originalen način za ugotavljanje zmožnosti peveev-tonoristov. Ameriško filantropsko društvo »Kent Fo-n-dation« bo izvršilo .poizkus za ugotavljanje dobrih tenoristov s pomočjo radia. V vseh državah, v vseli večjih mestih, se bodo ustanovili odbori, katerih naloga bo, da preizkusijo potoni radia zmožnosti vseh kandidatov-tenori stovi Srečke državne razredne loterije III. razreda so dogle tor so naročnikom v upravi do 3. septembra na razpolago-Uprava Večernika. Mariborski ia Preureditev mariborskega trga Pri zadnji seji občinskega sveta je bilo sklenjeno, da pridejo mesarji na novi del Glavnega trga, Špeharji na njihovo mesto, vse ostalo pa se premesti na Vodnikovi trg in v Strossmayer-iev drevored. Že večkrat smo se zavzeli za to, da se prestavi trg z dolenjega Glavnega trga, kjer tako zelo ovira promet, na višji, novi del, a vsakokrat se je reklo, da novi del ni tlakovan in bi nastalo ob slabem vremenu silno blato. Kdor pozna blato na Koroški cesti, se seveda s takim odgovorom ni zadovoljil in zato je pirav, da ie vendarle zmagala uvidevnost in se bo uporabil novi del Glavnega trga vsaj za mesarje. Iz občinstva pa prihajajo težki pomislek proti premestitvi ostalega trga na zahodni konec Koroške ceste, na Vodnikov trg in v Strossmayeriev drevored, kajti res je, da je ta del že razmeroma zunaj in bodo tako imele vse gospodinje, zlasti iz Melja enako kakor one z desnega Dravinega brega za celo dolžino Koroške ceste dalje na trg. Edino koroško predmestje bo zadovoljno. Morda bi bilo res bolj priporočljivo, ako se namestijo vse branjevke poleg mesarjev na novi del, da bi bili ob tržnih dneh producenti s svojimi stvarmi na prostoru med Rotovžem in kipom na starem Glavnem trgu, kjer ne ovirajo prometa in so tla prilično suha. Tako Petindvajsetletnica. Obče znani in med kmečkim ljudstvom mariborske oblasti izredno priljubljeni neumorni kmetijski strokovnjak, gospod Martin Zupanc, strokovni referent za živinorejo pri kmetijskem oddelku velikega župana mariborske oblasti praznuje 1. septembra petindvajsetletnico svojega uspešnega delovanja med narodom. Čestitamo in mu želimo še več takih obletnic! — Kovnico za naše novce je pričela graditi Narodna banka na Topčideru pni Beogradu. Kovnica bo dograjena prihodnje poletje po najmodernejših načrtih — Kap je zadela včeraj popoldne višjega revidenta drž-železnic vi Mariboru, g. Franca Mariniča in sicer na potu proti domu. Bil jo takoj mrtev. Pokojnik ie bil pristaš samostojne demokratske stranke in občinski odbornik v Krčevini. Zapušča 6 otrok. Pogreb bo v: petek, ob 4. popoldne. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje- — Šola Glasbene Matice v Mariboru. Sprejem in vpisovanje gojencev v šolo Glasbene Matice se začne dne 6. septembra. Vpisovalo se bo dnevno razen nedelj in praznikov od 10. do 12. in 15. do 17. ure. Bivši gojenci Matice naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo, novinci pa zadnje izpričevalo drugih šol- Rednli pouk se prične 16. septembra. Poučujejo se: klavir, gosli, viola, violonccllo, kontrabas, harfa in pihala. 4a zavodu se vršijo tudi skupno vaje 1 ensemble) za orkester, mladinsko petje, glasbeno teorijo in komorno glasbo. — Pevsko društvo »Jadran«, je pričelo zopet delovati. Kot prvo točko priredi v soboto dne 3. septembra v estavraeiii »Kosovo« družabni večer, člani in prijatelji vljudno vabljeni. — petek dne 2. septembra skupna vaja za mešan zbor. — Odbor. 919 Pouk posameznikov v strojepisju, stenografiji, trg. računstvu, knjigovodstvu a bilanco, korespondenci. — Začetek dnevno. Traja 3—5 mesecev. Samo praktično, temeljito, lahko umliivo. _ M. Kovač, Maribor, Krekova 6. — 871 Strojepisna soba H. K o v a č. Maribor, Krekova ul. 6 ie zopet otvor-ena. — gjj Gambrhiova dvorana priredi v četrtek 1. septembra veliko pojedino piščancev s koncertom. Pri negodnem vremenu bo koncert v dvorani. Za obilen obisk se priporočala — I. Ivačič. —. Borza dela išče tesarskega preddelavca za takojšnji službeni nastop. Javi naj se Borzi dela v Mariboru. — Dober lov mariborske policije. , Včeraj je bil aretiran Franc Kranjc iz Velike Varnice v Halozah radi suma tatvine. Osumljeni je bil že 21krat kaznovan samo radi tatvin in posrečenih sleparij. Dne 16. tm- ie nekemu hlapcu v Vrbanova ulici ukradel razne obleke v vrednosti 500 Din in se spretno izffli' kal zasledovanju varnostnih organov, včeraj pa je vendar prišel v roke pravice. Uradno je bilo tudi ugotovljeno, da ga zasleduie okrožno sodišče radi hudodelstva tatvine in goljufije, dalj® ga radi tatvine zasleduje tudi žandar* merljska stanica Sv. Barbara v Halozah in zagrebška policijska direkcija-Aretiranca so oddali zopet sodišču, ki mu bo že dvaindvajsetič odmerilo nagrado. — Včeraj je bil tudi aretiran 77 letni hlapec Jakob K. ki je pred dnevi ukradel z ograje pri evangelijski cerkvi moško suknjo, v kateri je bilo 60 Din gotovine in srebrna ura z verižico. Bi‘1 pa je tako drzen, da je suknjo že naslednjega dne oblekel in bil po oškodovani stranki opažen, in ovaden. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. — Nezgoda mesarja. Mesarski pomočnik tvrdke VVelle v Lajteršbergu, Janez Tornik, si je včeraj popoldne pri klanju živine tako močno obrezal desno roko, da ie moral iskati pomoči y, bolnišnici. — Pretkan slepar. Nedavčno se je zglasil v steklarni Gustava Bernharda neznan moški z naro-čilnim listkom, potrjenim s podpisom in štampiljko neke tukajšnje kavarne, kupil kozarce in steklenice v vrednosti J 39 Din in odšel, ne da bi plačal. Tvrdka ie seveda naročilu zaupala in ni slutila, da je nasedla spretnemu sleparju, kije v omenjeni kavarni ukradel štampiljko in s ponarejenimi naročili goljufal trgovce v Mariboru. Ugotovljeno je, da je bilo izvršenih več takih sleparij, ki so domače trgovce oškodovale za-znatnejše vsote. O pretkanem goljufu manjka vsaka sled. — S čevljem po glavi. Sinoči je prišel Franc K. ponovn® vinjen domov In se v vinskem razpoloženju brez vzroka lotil svoje soprog® Tolkel io je s pestmi! v obraz in končno sezul čevelj in j; z močnimi udarci povzročil na glavi težke poškodbe, tak0 da je morala soproga iskati zdravniške pomoči. Dobila je na licih, temenu i® prsih močne otekline in podplutbe i® na več mestih tudi krvaveče rane- P®" suroveli soprog se bo moral zagova1" jati pred sodiščem. — Telovadni točaj za dame se prične dne 1. sept. Vadbene ure s® vrše vsak pondeliek in četrtek od 7. ol° 8. zvečer v telovadnici v Cankarjevi 1 Pero Cestnik, tol. profesor. Štiridnevni tečaj za komservira®^ sadja in zelenjave od 19. do 22. septembra .. ,. bo na srednji vinarski in sadjairsk‘Jikle,. še potrebščin m knjig ž® 1 tozadevni m naval v trgovin&n- _ oglas vele trgovine * ' 57 iadii išče 3 Setaia tov za senzacijo — Resna beseda o prekooceanskih letih Pred štirinajstimi dnevi je odletelo iz San Frančiška 8 letal proti Havajskim otokom. Dvoje letal se je ponesrečilo že na letališču, dvoje se jih je moralo radi nekih defektov predčasno vrniti, od 4. ostalih je dvoje doseglo cilj, dvoje je pa pogrešanih. Ta usoda je doletela tudi letalo, ki je pogre-šance iskalo. Z letali vred je izginilo vsega skupaj 11 oseb. Ameriška vojna mornarica išče z ladjami pogrešane letalce. Sedaj išče že 57 ladij tri letala. Ob katastrofi se je začelo v ameriški javnosti vpraševati, ali se je sploh izplačalo žrtvovati toliko ljudi. Sedanja tragedija nad Pacifikom ni prva. Ravno pred enim letom je odletelo troje zrakoplovcev proti Honolulu, glavnemu mestu Havajskih otokov. Dvoje zrakoplovov se je sredi pota vrnilo, tretji je pa že blizu cilja radio-telegrafično sporočil mornariškemu uradu, da mu primanjkuje bencina. Dobil je za odgovor, naj vztraja do »zadnje bencinske kaplje«. Po takem navodilu se je moral zrakoplov kmalu spustiti na morje, kjer ga je k sreči še pravočasno rešila neka ladja. Letos koncem junija, se je dvojici amerikanskih vojnih pilotov posrečilo preleteti 4100 km dolgo progo od San Frančiška do Honolulu.. Par tednov pozneje se je pa ponesrečil Pilot Smith. Za sedanji polet je razpisal milijonar Dole nagrado 100 tisoč dolarjev. Enako nagrado je razpisal tudi za rešitev ponesrečenih 11 pilotov. Prekooceanski poleti so zahtevali že mnogo žrtev in je bil že skrajni čas, da se je o njih spregovorila resna beseda. O ponesrečenih poletih je dejal Engberding, zgraditelj znanega Schiitte-Lanz zrakoplova: »To so bila športna dela. Pa še to ni prava definicija, ker se športni rekord nikdar ne doseže z neprimernimi sredstvi. Bili so vratolomni in samo slučajno posrečeni poskusi drznih mož, izvrstnih letalcev, ki’so za ceno rekor da tvegali svoje življenje.« Podobno so izjavili tudi znani angleški in francoski zrakoplovski strokovnjaki. Samo v Ameriki se še ni čulo podobnega glasu. V Ameriki vse trezne pomisleke prevpije glas dolarja in se neprestano ponavljajo slučaji, da tvegajo življenje ljudje velike sposobnosti na nagradne in rekordne razpise raznih milijonarjev, ki imajo posebno naslado v tem, da se njih ime veže s kakor-šnokoli senzacijo, pa naj bi bila še tako strašna tragedija. Med zrakoplovci, ki niso omamljeni od dolarskih razpisov, prevladuje mnenje, da je treba delovati z vso vztrajnostjo in požrtvovalnostjo za dosego stalne prekooceanske zračne proge. Pri tem se pa ne sme stremeti za časovnim rekordom, ampak v prvi vrsti za tem, da bo proga res varna in podprta s stalnimi postajami. Zagonetna smrt gledališke igralke Forgacs V koroškem letovišču Millstatt je v hotelu »Lindenhof« več tednov prebival budimpeštanski industrijalec dr. Erdelyi s svojo soprogo, znano gledališko igralko Ano Forgacs. Z zakonskim parom se je družil višji inšpektor madžarskih železnic dr. Ferdo Galdi. Pred enim tednom so se vsi trije zvečer vrnili iz izleta na »Prižnico«, precej visoko steno v millstatt-ski okolici in dr. Erdelyi je poslal po zdravnika, ker se je soproga na izletu Ponesrečila. Portir ni na mladi igralki opazil nobenih znakov kake nesreče. Veselo se ie poslovila od dr. Galdija in je °Pita na moževo roko odšla v svojo sobo. Zdravnik .ie našel poškodbe na hrbtu, a je zatrdil, da ni nevarno. # Hva dni pozneje je pa dr. Erdelyi-jeva soproga — umrla. Kot vzrok smrti je zdravnik označil notranje iz-krvavenje. Po pogrebu sta se dr. Erdelyi in njegov prijatelj dr. Galdi odpeljala v Celovec. Isti dan je pa millstattsko orožništvo dobilo anonimno prijavo raznih sumljivih okolnosti smrti mlade igralke in nasvet obdukcije. Truplo so izkopali, obducirali ter želodec poslali sodišču v Celovec. OaMn v!°Y-Ui-S0 dr- Erdelyija in# dr. tiran* ft?’1 111 zopet izpustili, are- •inHiA pPo °ba takoi' k0 sta SC pripeljala v Budimpešto. Policija sumi, da je dr. trdelyi svojo ženo zastrupil in da je višji inšpektor Galdo njegov sokrivec. Povod zločina naj bi bila visoka zavarovalnina. 241efua nadarjena in priljubljena igralka For-gacs se je letos februarja poročila z dr. Frdčlyijcm. Kmalu po poroki je težko zbolela in sc je govorilo najprej o poskusu samomora, pozneje Pa ? us°dni zamenjavi nekih spalnih piaskov. Ta nesreča — ali karkoli je ~~ ic sumljiva, sumljivo je pa tudi to, da je dr. Erdelyi zavaroval svojo zeno kar pri dveh zavarovalnicah na visoke svote. Oba osumljenca čakata v zaporu na izid preiskave in izmenjavo aktov med celovško in budimpeštansko policijo. V živo zadel. Na postaji Kamrner na Gornie Avstrijskem je nabito sledeče opozorilo z uradnim pečatom: »Občinstvo so naproša, dn ne trga lepakov z deske. Na stranišču je dovolj Pauiria. — Postaienačelnik.« Posledica napačne razsodbe Neli Grosavescu dobi, kakor že znano, od neke ameriške tiskovne založl>e lepo svoto 100.000 dolariev za svoje spomtine. S tem se ji je posrečilo povečati in okrepiti vrste nasprotnikov o-prostihic razsodbe, izrečene od dunajskih porotnikov- Uvodničar dunajskega dnevnika »Die Stunde« ji je posvetil s-ledeče značilne besede: »Z napačno razsodbo dunajskih porotnikov smo mi, ki pišemo, prisiljeni smatrati gospo Grosavescu za svojo tovarišico. Ne, tako daleč pa ne gremo! Mi nismo vezani na napačno razsodbo in še vedno lahko rečemo: Gospa Nete Grosavescu je samo oproščena morilka, ki sedaj še vse senzacije svoje afere koristoljubno izkorišča. Ogorčeno se obračamo proč od spomenika, ki ga postavlja dobremu pokojniku- V Shakespearovih dramah so morilci! zahtevali plačilo na roko. dandanes pa kasirajo plačilo nekaj mesecev po umoru. To se pravi, svoje spomine prodajajo proti poštnemu povzetju«. Suženjstvo v zspadni Afriki Najvišje sodišče angleške kolonije Sienra Leone je oprostilo dva lastnika plantaž, ki sta s silo prignala nazaj nc-cobko iz suženjstva uteklih zamorcev. Oba lastnika plantaž sta bila že poprej caznovana radi trpinčenja črnih plantažnih delavcev. Razsodba ie izzvala veliko in ogorčeno debato o suženjstvu v zapadni Afriki. Proti suženjstvu so z vso odločnostjo nastopili angleški liberalni listi, ki napovedujejo tudi interpelacije v tem vprašanju takoj, ko se zapet sestane angleški parlament. List Manchester Guardian« pravi, da je v veliko sramoto angleškega imena razsodba sodišča v Sierri Leone, ki ie že 30 let pod angleško oblastjo a ima še vedno sramotno suženjstvo kljub vsem zagotovilom odprave. Oprostilno razsodbo sodišča smatrajo latniki sužnjev drugih afriških pokrajin za potrditev nečloveške institucije. Tudi Društvo narodov bo v kratkem obravnavalo vprašanje suženjstva in kako naj Anglija sodeluje, ko ima zločine proti svobodi sama na vesti- Nenavaden pojav sugestije V Rouenu na Francoskem se je primeril pred kratkim nenavaden pojav sugestije. Več sto radovednežev se je zbralo na trgu pred katedralo, kjer so z dvignjenimi glavami opazovali nekega človeka, ki je splezal vrh visokega stolpa in izvajal na velikem križu drzne akrobatske vaje. Nekateri od gledalcev so trdili, da je to kak blaznež, dočim so drugi tolmačili, da je splezal na stolp kak komunist, ki hoče na ta čuden način protestirati proti usmrčen ju Sacca in Vanzettija. Od šestih do osmih zvečer se je zbrala na trgu že ogromna množica, ki je z največjo pazljivostjo in potrpežljivostjo čakala, da spleza drzni akrobat zopet s stolpa. Ob osmih zvečer pa je splezal na zvonik domači cerkovnik in pri tem ugotovil, da na stolpu sploh ni nikogar. Vse skupaj je bila namreč čisto navadna sugestija. Ekspedicija na Južni tečaj Inženjer Anton Pau!y v Buenos Airesu v Argentiniji je že končal svoje priprave za ekspedicijo na južni tečaj. Odličnega znanstvenika, ki se je proslavil že s svojimi potovanji po najnevarnejših krajih Amazonskega veletoka, bo spremljal znani argentin ski geograf, polkovnik Pedro Zanni. Pauly je sestavi! načrt, po katerem bo po njegovem mnenju mogel prema gati vse ovire, na katere bi naletela v večno ledenih krajih. Pri svojem prodiranju v neraziskane kraje se bo posluževal posebnega aparata, ki bo kljuboval tudi najmočnejšim vetrovom. Inz. Pat,ly meni, da je antarktični kontinent do 3000 m visoka planota, na kateri se baje nahaja zemljepisni tečaj. Ekspedicija bo trajala najmanj deset mesecev. 77 let ni novoporočenec. Ch- Roulet I lint, eden najpopularnejših Amerikaneev in večkratni milijonar, je na žemitovaniskem potovanju posetil tudi London. Novoporočenec je star 77 let, dočim ie njegova soproga stara 37 let. hlint je zaslovel po Ameriki radi izrednega talenta 7,a usta »ovijanje industrij skih podjetij- Ustanovil ie že 22 družb. Po poklicu ie bankir, lastnik ladjedelnic, veloindustirignlec in diplomat. Za časa svetovne vojne je izvrševal nabave za a-.meriško armado, i-TTnrnnrrinnnri q q Kino APOLO. V sredo zadnjič Florentinski goslač Najlepša film Eliz. Bergner in ConmaS Veiidta. — V četrtek: Saltomortale Krasna cirkuška drama z krasno Mary Parker in Ernst Verebes-om. 1 o 11 m rop □ d er an«» ob Šport Nove žrtve v gorstvu Montblanca. Iz Chomoimxa poročajo, da sta od 17. t- m. pogrešani dve skupini planincev. Nemška skupina je z vodnikom odšla v vrhove 4050 m visokega Jorassesa. Druga skupina, trije italijanski turisti, ki so 19. t. m. odšli iz Chamonixa preko Gol du Geanita (3362 m) v Italijo, se tudi pogreša. Doslej o pogrešanih turistih ni ni kakega sledu- Domneva se, da so postali žrtev gora. Strahovit zločin laletne matere. Te dn)i je v Retzu na Nižie Avstrijskem, porodila 15letna deklica živega in zdravega otroka, ki pa ga je na uprav živinski način spravila s sveta. Nedolžnemu novorojenčku je' iztrgal* > bestijalnu mati najprej jezik, da ne bi mogel otrok kričati, nato pa ga je razsekala in pometala posamezne dele telesca v stranišče. Morilko pa je toliko pekla vest po izvršenem deianju, da je pobegnila neznano kam. Lastni starši pa »o jo naznanili orožništvu, ki jo sedaj zasleduje. Avtomati za peronske karte. Ker se redno in brzo poslovanie železniških blagajn za vozne listke in ponekod vratarjev, radi izdajanja peronskih kart znatno ovira, ie odločila generalna direkciia železnic, da se postavijo na vseli večjih postajah avtomati za peron ske karte. Tako dobimo po desetih letih tudi v naši državi zopet to praktično u-stanovo. Poneverbe pri romunski državni tiskarni. Policiia v Bukarešti je ugotovila, da ie ravnatelj državne tiskarne Tomeseu, ki jo nedavno izvršil samomor, pon e ve ril 23 milijonov levov. Pri samomorilcu so našli pismo, v katerem priznava, da je s sodelovanjem upravnika državne tiskarne Falcoianua, bivšega prvega taj nilka notraniega ministrstva, poneverjal državno denarje- Falcoianu ga je k zloči nu napeljal. Na podlagi najdenega pisma je policija takoi aretirala upravnika in blagajnika državne tiskarne. Afera je vzbudila v glavnem mestu veliko senzacijo, zlasti ker je Falcoianu \\elial za jako uglednega meščana in bi' priljubljen ar visokih krogih- Mladinski pokal Povsod se športnemu naraščaju posveča obilo pozornosti. Športni delavci vedo iz izkušenj, da je mogoče le s pomočjo zdravega naraščaja in s sistematično vzgojo mladine, doseči uspehe. Pri nas se ie za naraščaj doslej storilo bore malo. Klubi so se potegovali le za takozvane športne zvezde in presedi a vanju igralcev ni bilo nikdar kraja- Zadnja leta so prišli tudi pri nas vodilni športni krogi do prepričanja, da je bistvo napredka in razmaha na športnem' Polju le v dobrem naraščaju, ki da spričo primerne nege in vzgoje prvovrsten športni materijah Da se dvigne ambicija pri mladini in interes javnosti za njo, je prvak Slovenije SK Ilirija razpisala mladinski pokal, za katerega ge je doslej tekmovalo le v Ljubljani. Podjetnost naraščaja ISSK Maribora pa je šla tako daleč, da se je vodstvo kluba odločilo, da pošlje v Ljubljano na letošnje tekmovanje svoje najmlajše, svoj naraščaj, ki bodo v borbi za mladinski pokal zastopali njegove barve. Da se mladini olajša fin omogoči udeležba, ki je v zvezi z velikimi stroški, se je načelstvo odločilo, da priredi jutri 31- tm-ob 18. urf poizkusni nastop moštva, ki nastopi v Ljubljani Mladena »Maribora« nastopi proti prvemu moštvu in prepričani smo, da bo z igro nadkriHla marsiktero prvo moštvo tukajšnjih klubov. Apeliramo na ljubitelje športnega naraščala, da se skromne prireditve u-deleže v čim večjem številu in omogočijo udeležbo mladine v finalni tekmi z ljubljanskim zmagovalcem Ilirijo- V to svrho se bo jutri .pobirala malenkostna vstopnina. Dobrodošel ie vsak dinar. > Mairilborova mladina bo tekmovala za pokal vi sledeči postavi1: Kovačič; Nov-šak, Pliberšek; Nejžar, Božič, Janžekovič; Konič, Baumel, Jug, Bertoncelj in Starc. Gotovo je, da se bo moštvo borilo najodločneje fen da bo doseglo za svoje barve najeasitnejši rezultat Svoje znanje in upravičenost za nastop v Ljubljani pa bo dokazalo vi borbi proti prvemu moštvu, ki bo imelo težak posel, ako bo hotelo izit* iz boja kot zmagovalec. ISSK Maribor — nogometna sekcila. Za tekmo proti naraščaju v četrtek ob 18- je določeno sledeče moštvo: Laz-nička, Vodeb, Pavlin, Gajšek, Baumel; Pasternjak, Kirbiš, Bačnik; Košenfina, Laznička; Hribar. Rez. Pezdiček- Concordia (Zagreb) v Marlbonf- N» praznik, dne 8. .sept., bo gostovafa v. Mariboru družina »Coneordlje«, ki si je priborila spomladansko prvenstvo države, proti finalistu za prvenstvo Slovenije ISSK Mariboru. Na zanimivo prireditev, ki bo gotovo podala točno, sliko o izidu jesenskih tekmovanj za prvenstvo Slovenije, opozarjamo že danes- Amerikanec, dolarji in lepa šivilja. Neki newyorški trgovec je v trgovskih zadevah poselil Dunal in se za časa svojega bivanja v velemestu živahno zanimal tiudi za pustolovščine v dunajskem polsvetu. V neki kavarni se je seznanil s prikupljivo gospodično, ki ga je spremila v niegov hotel- Naslednjo moč se mu je zopet pridružila. Zjutraj je veseljak iz dolarske dežele opazil, da mu ie iz denarnice izginilo tujih valut v vrednosti 1500 šilingov. Takoj je osumil svojo spremljevalko, 25letno šivilijo Jožico Jankovič, ki je bila s svojim ljubimcem, ki je osumljen soudeležbe pri tatvu ni. aretirana kr izročena sodišču. Stran 'V tnantiorsTfl VFCFFNTK 7uTra. Zločin provarjeneg« delavca V Budimpešti je bil te dni odkrit grozen zločin, ki se je dogodil že pred petimi tedni. Izvršil ga je delavec v tamošoii tvornici »Csepel«, imenom Kurucs, ki je že davno sumil, da ga njegova ljubica, Suzana Kiss, vara z njegovim prijateljem Karikom. Neko noč je Kurucs zasačil ljubljence v postelji, zgrabil v ljubosumnosti za sekiro in oba ubil. Trupla je potertt razsekal na kose in jih skril v neki jami pod svojim stanovanjem. Skrivnostno izginotje Kissove in Karika je bilo sporočno policiji, ki je pričela takoj s preiskavo. Neka prijateljica umor-jnke pa je pričela še sama raziskovati dogodek. Posetila je Kurucsa in ga vprašala, ali ve, kje se nahaja Suzana. Kurucs je čisto hladnokrvno odgovoril, da je po njegovem mnenju odpotovala s svojim ljubčkom. Kam, pa ne ve. Med tem pa je prijateljica umorjene Kissove zapazila v nekem kovčegu obleko Kissove in Karika. Čim je zapustila stanovanje, je svoje skrivnostno odkritje takoj javila policiji, na kar je bil zločinec aretiran. Pri zaslišanju je Kurucs res takoj priznal svoj zločin in tudi pokazal, kam je skril trupli umorjenih. Prva turistkinia na Kili-mandžaru V krogih angleških turistov je vzbudila 20letma lepotica Shalom Macdonald, ki ie kot prva turistinja dosegla vrh najvišje afriške gore Kilimaadžaro, veliko navdušenje. Kilimandžaro je bil z njenim posetom šele petič obiskan. Povzpela se je na naivišjo vzpetost afriškega ledenika, o katerem je nemški učenjak Mayer leta 1848. ugotovil, da je visok 6010 m, dočim so drugi raziskovalci trdili, da me ri samo 5890 m- Mlada tuiistka je s svojim očetom z lahkoto premagala vse napore težke poti v neznanem in neraziskanem terenu. Z očetom je že od 12. leta prirejala velike planinske izlete po Švici in Škotski. Prepotovala je tudi Avstralijo in vzhodno Afriko- Mati oglaal, ki aluiijo v potre-»(ovalne in tocijalne namene občinstva: veaka beseda 30 aajmanjii znesek Din 5- z Milili Ženitve, dopisovanje in oglasi trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjSi znesek Din 10'— Gospodinja popolnoma samostojna, dobra kuharica so spirejme k samskemu gospodu. Ponudbe s sliko pod »Poštena« na upravo. 920 Zračno sobo, lepo, z električno razsvetljavo, v bližini gimnazije, oddam boljšemu gospodu, tudi enemu ali dvema dijakoma. — Naslov v upravi hsta. 921 Sprejmem dijaka na stanovanje in hrano v Ciril Metodovi ulici 18 I. vrata 7. 9l4 Oddam lokal, primeren za šiviljo, krojača ali kaj sličnega, Miklošičeva ul. 2, prva vrata desno. 917 Vzamem ▼ najem hišo s kuhinjo, 3 sobami, srednjo delavnico, hlevi In vrteli v bližini Maribora. Ponudbo na upra«> lista pod »Primerna oema«. 913 Sprejmem dijaka »H dijakinjo nižiih razredov na stanovanje in vso oskrbo. Eventuelno se jih tudi inštruira, Čerič, Smetanova ul. 46. št. 1. 918 Šolske torbice nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS, — Aleksandrova cesta 13. 830. Dijak ali dijakinia se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Večemika«. 900 Za dijake nudi po izvaniredno nizki ceni dobro hrano brezalkoholna restavracija »Pri zvezdi«, v bližini državnega mostu, Maribor. 903 Tri prosta stanovanja pol sobo s kuhinjo 20min. od Glavnega trga. Eno Etfn 350, takoj prosto. Naslov: »Marstan«, Koroška c. 10. 724 Studentinia se sprejme na stanovanje in hrano. — Frankopanova 10 I. nad. 925 Učitelj sprejme 2 dijaka ali dijakinji v celo o-skrbo. Koroščeva 2- I. 923 Zračna soba z električno razsvetljavo se odda. Naslov v upravi. 922 Izborna zabava, pili smo tudi M '• »» Din 199'— čevlji s spono lakasti in barvani pri Anici Traun Grajski trg 1 &70 841 w LIPSKI VELESEJEM LEIPZIGER MESSE 28. AVG. DO 3. SEPT. 1927 je največji kupčijski trg sveta in največji vzorčni velesejem v Evropi. Zastopanih je nad 1600 blagovnih skupin vseh strok. Nad 10.000 razstavljalcev iz 21 držav razstavlja najboljše in naj-dovršnejše blago. Pojasnila daje: ČASTNO ZASTOPSTVO ZA MARIBORSKO OBLAST: KEMIJSKI LABORATORIJ ZA INDUSTRIJO, KMETIJSTVO IN TRGOVINO MARIBOR, TRG SVOBODE 3 11 bil. pozori Tovarna vagonov v Srbiji sprejme 30 dobrih izkušenih nad 20 let starih mizarjev. Sprejem se vrši v petek dne 2. septembra dopoldan pri Borzi dela v Mariboru potom zastopnika tovarne. v Miklošičevi ulici 2 (Slomškov trg) se je izvršila v teh dneh, kar cenj. občinstvu naz-898 nanjava ter se za obisk toplo priporočava Evgen in Marenka Prašelj. Qrepp de chine od Din 60*— naprej »e dobi samo pri 6a I. Trpin-u, Maribor, Glavni trg 17 pp,—----------------------- *';t «Mit V..".'.'-v Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žafftsti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je nas iskrenoljubljeni, nepozabljeni soprog, oziroma oče, gospod Igrnacij Marinič uradnik dri. lalnznice v sredo, dne 31. avgusta ob 3. uri v 54. lelu svoje dobe bogu-vdano preminul. 1 ♦»m^?grKbincepoz,a^neSa pokojnika se vrši v petek, dne 2. sept-tembra ob 16. uri iz mrtvašnice mest. pokopališča v Pobrežju. nrd Z^?šnic,a. bo darovana dne 3. septembra ob pol 9. un v frančiškanski župni cerkvi, Maribor, dne 31, avgusta 1927. ’ 928 Zvonlatava Marini«, roj. Manini, sop,6g* Miroslav, Alojzij, Milan, Julijan. Anica. Dragica, otroci In vst ostali sorodniki. Rlojz Lisjak v iiermina Senk zaročena 9ig Maribor, 28. avgusta 1927 %. V; -'i v* “k i Učenci, Za šo/o se Vam priporoča moja veletrgovina papir/a ter vseh šolskih potrebščin in knjig v tokrat izvanredno veliki izbiri. Vsled ugodnega nakupa sem v stanu nuditI vse predmete po izdatno znižani cen/. Preden sl nakupite šo/ske potrebščine, poglejte s/ mojo zalogo In cene. Vs/ed zadostnega osobja bode postrežba žeto hitra m točna. S spoštovanjem V. 870 Maribor, Jurčičeva ulica. Ovratnice, klobuke, srajce nogavice, galanterijo in modne predmete si nabavite najbolje pri IGO BALOH Volrlnjska ulica 18. 865 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: ran r o z Mari o 11 e * p 1 n v Mrtrihnrti j]BBBBBBBi"]BBBmi ■lfiirilfidl¥]fi][i| Prevzem reitaiil linje. Čast mi je s tem vljudno obvejtlticenj. občinstvo in osobito svoie bivše stalne posetnike, da sem prevzela vodstvo kuhinje v dobroznani restavraciji Hinko Kosič, Maribor, Vetrinjska ulica St. 24 kjer bodem cenj postom nudila slej ko prej okusno domačo in tudi finejšo hrano v izdatnih porcijah, tako da bode z mojo postiežbo vsakdo zadovoljen, bodisi abonent ali sl učajni gost« Restavrater g. Kosič pa se bo potrudil, da bo lahko vsakdo oplahnil grlo z zajamčeno p**9tT nimi belimi m črnimi dalmatinskimi in Štajerski^ vini m da se v bodoči zimski sezoni nikdo n« dolgočasil v njegovem zimskem vrtnem s*,£> Sprejemam abonente p® jako zmernih ccrl 026 in se za obilni poset priporočam h- , Al,,Ca MuM Maribor bivša voditeljica kuhinje v hotelu .Kosovo - Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik