80. srromra. v Dninam, t samo J. opbio iizs. Leto 101. Izhaja vsak dan aopald^a, lavaaaaii neiel'e la praznika. In&orati s do 9 petit vrst al D. od 10—15 petit vrst i 1 D 50 ot večji inseraH petii vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, orekliei pe«* vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne pon idbe bese!i 75 a. Popust le pri naroČilih od 11 objav naprej. — Inseratni da ves posebej. Vprašanjem glede tnseratov nai se orilo? i znamka za odgovor. 0r»a7zzišt7O „31ov. Naroda1 la ar ada« tiskara V nlica 4t- 5, pritlično. — Tal«!»a it. 304. UradaUtaa „Slov. Mara*«" Kaaftasa nltaa M. 1, I. MtTM ittv. 14. Doatst sproten« la saaoitaa frnktv Rokopisav M na vrata, -ajpaj v Ju cj o slavili vs« tfitl no Olfi Inozemstvu navadna dni Oln 1, nadtija Din 1*23 Poštnina platana v gotovini. »Slovenski Narod* velja: v Ljubliaoi po poiii 12 mesecev • . . 6 a m m • . . . • • • Din 120-— . 60 — 30-— m 10-— Din 144*— . 72— 36 — . 12— Din 216 — . 108-. 54— . 18*- Pri morebitneia povišanja se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno 8M*T* P° nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. —-^a"aaaaa"a~aam"Mammm~a^M~aaamaammmmmmai Kriza italijanske ljudske stranke. Italijanska ljudska stranka, ki je se pred enim letom tako oblastno gospodovala v rimskem parlamentu, je z nastopom Mussolinijevega kabineta zašla v hudo notranjo krizo. Po eni strani jo je fašistovski voditelj potisnil popolnoma v stran, po druel strani pa jo je sodelovanje v vladi tako kompromitiralo, da je njena sedanja moč resno ogrožena. Kriza Italijanske ljudske stranice je pomembna tudi za nas v toliko, ker je levica slovenske Iiudske stranke, hotela posnemati italijanski vzor. prevzemajoč njegova radikalna socijalna stremljenja. Ravno socijalni radikalizem, ki je dvignil italijansko ljudsko stranko po svetovni vojni do prve stranke v Italiii pa zna povzročiti njena smrt. Oglejmo si, kako stoje stvari! Znano je, kako je svetovna vojna zapustita v revnem kmetskem in industrijskem delavstvu Ttalije strahovito mržnjo proti obstoječemu socijalnemii in političnemu redu. Komunizem in kar je ž niim tekmovalo, se je bohotno razširjalo. To mržnjo in pa komunistična gesla je prevzela italijanska liudska stranka in strnila agrarno in industrijsko delavstvo z dobrimi zadružnimi, kulturnimi in strankarskimi organizaci-jfcifri Nien tisk ie v demagogiji nad-krilieval komunistične licttatorje ruske revotuciie. kakor pri nas na Slo-darial. da fe liudska stranka edina ve™ckem, obenem pa je soretno rw-r^?tena gfasiMiica aprarnosociial-ni*». incf*istrii^kodelavskih in splošnih rlovečan^kih idealov, kar trdi spričo koruptnih socialističnih voditeljev ni bilo težko. V propagandi je bila ekstremna, v praksi je sodelovala pri vseh vladah in s svojo kom-p*ktnostio odločala o usodi italijanskih ministrstev. Ko je fašizem pozi gal delavske domove, pretepava! stavkuioče delavstvo in uničeval socialistični pokret, je mimo stala ob strani, upajoč, da z razpadom komunizma odklenka tudi fašizmu politična veliava. Prišlo je pa drugače. Fašizem je prevzel vlado in ljudska stranka je bila postavljena pred alternativo: ali sodelovati s fašisti ali pa riskirati krvavo borbo ž njimi. Ker ji je manjkalo borbenosti, oziroma ker je njena socijalna propaganda bila neodkritosrčna in demagoška, je rajši šc nadalje ostala ko-laboracijska, kar znači vladoželjna asa vsako ceno. S sodelovanjem v Mussolinijevem kabinetu se krhajo njena načela, mase čutijo njeno pro- gramatično lažnjivosi Koloni vidijo, da so njena socijalna obećanja ostala prazna. Delavstvu pa onemogoča fašistovska vlada vsako stavko in s tem izboljšanje gmotnega položaja. Toda Mjssolinijev režim gre Še dalje in uvaja protisocijalno in protidemokratično vladavino. Med gospodarjem in delavcem vzpostavlja staro razmerje. Načelo svobodnega gospodarstva razteza celo na državne obrate. Telefon in brzojav so že razdržavljeni, sledile bodo železnice in celo zavarovalnice, katere je italijanska država kot prva v Evropi odvzela privatni inicijativi. S sodelovanjem v taki vladi se je naravno morala omajati stavba ljudske stranke. Programatično sta fašizem in ljudska stranka nezdružljivi Obenem zaide ljudska stranka z izstopom iz vlade v nevarnost faši-stovskega preganjanja, ker je znano, da fašizem stremi za tem. da prešine italijanski narod brez vsake konkurence s svojo politično religijo domovinske ljubezni. Te razmere so prisilile vodstvo ljudske stranke, da je skl'calo v Turi n za 12., 13. in 14. april koneres. na katerem se bodo razpravljala programatična in taktična vprašan ia. V sami stranki obstojajo tri različne struje, ki sedanjo krizo še poostru-jejo. Desničarska stran, ki jo vodi »Corriere d' Italia« z direktorjem Mattei - Gentili, zastopa umirjeno stališče in iz boječnosti za stranko zagovarja lojalno sodelovanje s fašisti. Levičarji, ki se zbirajo okoli lista »Domani df Italia«, so za odločen prelom s fašizmom. Preizkušeni politični tajnik in pravi voditelj stranke Don Sturzo, ki je obenem odgovoren za socijalni radikalnem ljudske stranke, pa se giblje s praktično previdnostjo v sredini. Preveč bi bilo zanj, da spričo nezavidljivega položaja, ki ga je zakrivil s svojo politiko, ne bi preprečil razdrobitve še vedno mogočne stranke. Utegnil bo premostiti nasprotstva in začasno odložiti razkol strake. Tudi če se to posreči, ostane italijanska ljudska stranka še vedno v krizi. Osebe se lahko pobotajo, toda programa ne bo moči brez radikalnih izprememb sprijazniti s prakso fašistovskih pro tisoči jalnih in pro-tiljudskih dekretov. Mase bodo čutile na lastni koži pri gmotnih potrebah, kako so varane radi takozvane-ga sodelovanja v vladi. Zapuščale jo bodo bolj in bolj. V tem obstoja prava kriza italijanske ljudske stranke, ki jo imenujejo s kratico Pipi. Imenovanje županov. V Trstu, 3. aprila. NuIIa dies sine linea — noben dan ne preide brez spletke proti naši narodni manjšini v Italiji. Fašisti so nam zadali brez števila udarcev. Razdelili so Julijsko Benečijo na troje, da jim bo dano s pripravnejšimi sredstvi udušiti slovenstvo in hrvatstvo v Trstu in okolici, na Goriškem in v Istri. Gorici so vzeli deželno samoupravo in jo prenesli v Videm. Centralistični vijak dela. Fašisti noč in dan kujejo načrte, kako bi nas čimprej zredčili in iztrebili Interes irani so na tem, da se Julijska Benečija čimprej »očisti«, da se poitalijan-Či Šele ko bo to doseženo, bodo fašisti v Trstu, Gorici, v Puli in Rimu mirno spali, prej ne. Ali če bodo Čakali na končni uspeh raznarodovalnega dela — bodo imeli še mnogo nemirnih dni in noči. Mussolinijeva vlada reformira državni upravni aparat od zore do mraka. Njeno geslo je štednja, štednja, štednja vedno in povsod, kajti Italijo rešijo lahko samo uravnane finance. ?rtev te štednje je v Italiji doslej dosti Mussolini je najprej reduciral policijo, potem železničarje, potem državne uradnike. Sedaj se je spravil še dalje — posegel je v delokrog občin. V javnosti že nekaj Časa krožijo vesti, da namerava vlada v "seh občinah, ki štejejo manj nego dvaiset tisoč prebivalcev, župane kratkomalo imenovati brez občinskih volitev. Ukrep, ki sicer še ni uradno razglašen, ki pa ga tudi nihče ne dementi-ra, je zelo verjeten. Povsem umljiv nam postane zlasti še, če pomislimo na dejstvo, da obstoiajo v Italiji samo velike občine. Občine so centralizirane. Ena občina v Italiji je tako velika kakor šest, osem aH deset občin naše vrste. Ta sistem upravljanja je lažji in v finančnem pogledu skromnejši Manjši kraji imajo v taki veliki občini svojega zastopnika, glavno besedo pa ima povsod občinski tajnik - jurist, čigar delokrog je v nekem pogledu delokrog manjšega našega notarja ali advokata. Tudi pri nas se je preje govorilo o tem, da bo po več občin strnjenih v eno samo. Zgodilo pa se to doslej še ni Iz kakšnih razlogov, bi nam vedeli morda povedati naši dragi soobčani italijanske narodnosti. Kajti če ima vlada z nami poštene namene, potem naj izvede upravno reformo tako, da bodo naše občine v vsem enake italijanskim. Saj se povsod povdarja, da smo »enakovredni italijanski državljani«! Naj torej sledijo besedam enkrat tudi dejanja! Občine v sedanjem obsegu m z imenovanimi Župani bi bile za nas pravcato zlo. Niti za trenutek ne dvo- mimo o tem, da bi zasedli ▼ tem primeru mesta občinskih predstojnikov ljudje, ki so glede naše narodnosti dvomljivo kvalificirani. In baš v tem obstoji poglavitna nevarnost županskih imenovanj. Na krmilo naših občin bi prišli ljudje, ki so se iz tega ali onega vzroka priliznili novim gospodarjem m ki stoje v službi uničujočega nas fašizma. Takih manjvrednih mož in značajev je med našim ljudstvom žal precej. Treba je tudi v naših vrstah energično čistiti, kajti za nobeno ceno nam ne kaže gojiti na prsih gadov, ki nas bodo potem, ko se nasesajo našega mleka, morili s svojimi strupenimi piki Politična situacija. SONDIRANJE TERENA ZA SPORAZUM Z DEMOKRATI. — DEMOKRAT-JE ODKLANJAJO VSAKO KOALICIJO Z RADIKALI. — Beograd, 6. aprila. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva se je v političnih krogih zelo mnogo govorilo o obnovt demokratsko - radikalne koalicije. Raz-motrivale so se vse mogoče kombinacije. V demokratskih vrstah te vesti odločno demantirajo, naglašajoč, da ie sporazum z radikali sedaj absolutno nemogoč, o kakem sporazumu ne more biti govora. Splošno je sedaj v Beogradu nastopila velikonočna pavza. 2e sedaj pa je opažati veliko zanimanje za sklepe demokratske stranke, ki se imajo storiti na plenarni seji glavnega strankinega odbora oziroma na prvem sestanku demokratskih poslancev, ki se ima vršiti dne 12. t. m. in na katerem se med drugim konstituira predsedstvo parlamentarnega kluba demokratske stranke. Proti sodelovanja z radikali so v glavnem somišljeniki Ljube Davido-viča, ki sedaj ohranja popolno rezervo, d oči m je Sveto zar Pribičevič s svojim! ljudmi zelo agilen in se skuša kolikor toliko približati radikalom. Kolikor bolj se približujemo važnemu momentu, ko se sestane narodna skupščina, toliko bolj je dalje živahno vprašanje o stališču Stjepana Radića. V Beogradu vlada veliko zanimanje za to, ali pride Stjepan T?adić s svojimi poslanci v Beograd ali ne. Po neki verziji namerava Stjepan Radić priti v Beograd k prvim formalnim sejam, ko poslanci še ne polože prisege kralju m ustavi, ter se namerava udeležiti volitev članov za verifikacijsk! odbor, da tako omogoči verifikacijo nekaterih vprašljivih mandatov in na drugi strani, da pripomore k temu, da se obravnavajo zelo Številne pritožbe proti izvolitvi nekaterih radikalnih poslancev, ni pa pričakovati da bi Radić mogoče pozneje s svojo skupino položil prisego. Druge vesti pa zopet trdijo, da bo Radić sodeloval ▼ parlamentu m bo skušal oživotvoriti revizijonistični blok, kateremu načelu naj bi bil Ljuba Davi-dović. V nekaterih političnih krogih pa se še vedno vzdržuje mišljenje, da naj vla- da nastopi proti vsem elementom, k! skušajo rušiti edinstvenost države in ustavo. Treba je najti izhoda iz te ne-vzdržljlve politične situacije. Tako zopet ti krogi prihajajo na edino rešilno misel, sanacijo in konsolidacijo države izvesti potom radikalno - demokratske koalicije. Včerajšnji ministrski svet. ki je trajal pozno v noč, je ponovno razpravljal edino o politični situaciji ▼ zvezi s stališčem Stjepana Radića. Porajajo pa se zopet kombinacije o rekonstrukciji vlade. Neka kombinacija govori da prevzame dr. Laza Markovič ministrstvo notranjli zadev In da pride dosedanji notranji minister Vujičić popolnoma iz kombinacije. Povodom teh vesti so se mnogokrat tudi omenjali demokrati češ da bi demo kratje zahtevali ▼ slučaju lpotaiuma isto število portfeUrv, kakor «o tk Poprej imett. Po porocTTfn beoffradskffi mttov te Zagreba Stjepan Radić odklanja vsak sporazum s Pašfćem in Pribito t Ide wt je pa za Davidovića, s katerim bi tanka sklenil tekom 24 trr perfekten sporazum. Tej izjavi pa pristaši Ljube Davi-dovića, ki sedaj nenavadno f eter vi rano nastopajo, ne pripisujejo nikake važnosti m so napram Radiću zelo itezaup-luvi ker vedo, kako je Radić nastopal lansko leto. rZKJUCITVE IZ RADIKALNE — Beograd, 6. aprila. (Izv.) Pod predsedstvom Nikole Pašića je bila včeraj ob 10. dopoldne seja glavnega odbora radikalne stranke. Razmotrivali so notranjepolitično situacijo. Sklenjeno je bilo, da se izključijo iz stranke vsi oni člani ki so s svojimi samolasrnimt kandidaturami cepili radikalne glasove. Iz stranke je bil izključen Pera Jovano-vić-Komita, ki je postavil samostojno listo v beogradskem okrugu. Slede še nadaljne izključitve. Za 14. t. m. ob 9. dopoldne je sklicana seja vseh radikalnih poslancev. Dnevni red je konstituiranje parlamentarnega kluba in pa debata o razčiščenju politične situacije. A. E. W. Mason: KLIC NA POMOČ. Roman. Osma ura se je bližala; dež je bil prav prenehai »Oditi moramo,« je dejala gospa Dauvray, ki je zadnje pol ure neprestano gledala na svojo uro. Peljale so se na kolodvor in stopile v vlak. Še enkrat se je vlilo, a prenehalo je. predno se je ustavil vlak ob devetih v Aixu. »Vzeli bomo izvoščeka,« je dejala gospa Dauvray, >da si prihranimo čas.« »Dobro nam bo delo, če gremo peš, mada me,« je ugovarjala Adela. Vlak je bil poln. Adela je hitro šla mimo toči na postaji in se zamešala v množico potnikov in čakala nanje na temnem trgu. »Ravno devet je. Neki prijatelj mi je obljubil da me pride iskat v vilo Rose po enajsti uri in me odpelje z avtomobilom v Ženevo. Tako Imamo dovolj časa.« Tako so stopale skupaj navzgor. Madame Dauvray je hodila počasi, ker je bila debela, in Celija ji je korakala ob strani. Tako je izgledalo čisto naravno, da je Adela Tace* korakala spredaj, da bi mimoidoči mogli misliti da ne spada k njima. Na oglu Rue de Casino je Adela počakala in naglo rekla: I »Mademoiselle, mislim, da tu v tej prodajalni lahko kupite vrvico,« in pokazala je na prodajalno Corvai »Madame in jaz bova šle počasi naprej, vi, ki ste najmlajša, najn boste lahko dohiteli.« Celija je stopila v prodajalno, kupila motvoz in dohitela gospo Danvray, predno so prišli do vile. »JOe je gospa Rossignol?« je vprašala. »Šla je naprej,« je rekla gospa Dauvray. »Hodi hitreje kot jaz.« Srečali nista mkogar. ki bi ga poznali. Čeprav ie šel nekdo mimo, ki ju je poznal, kakor ie odkril Perrichet Dohiteli sta Adelo, ki je nanji čakala na oglu ceste, ki se zavija proti vili »Ali je vila Rose blizu?« je vprašala. »Še eno minuto in tam smo.« Šle so skozi vrt. zaprle vrata za seboj in korakale proti vili Okna in steklena vrata so bfla zaprta, ok-nice pritrjene. Luč Je gorela ▼ veži. »Helena nas pričakuje,« je dejala gospa Dauvray. kajti ko so se približale, je videla, da so glavna vrata odprta in da stoji Helena Vauquier na pragu. Vse tri ženske so šle naravnost v mali salon.ki je bil pripravljen; luči so žarele in mal ogenj je gorel v kaminu. Celija se je jezila, ko je videla ogenj. Postavila je paravent predenj. I »Razumem, zakaj ste to storili, mademoiselle,« je dejala Adela Rossignol s satiričnim nasmehom. Toda gospa Dauvray je prišla dekletu na pomoč. »Prav ima, Adela. Lue je velika zapreka med nami in svetom duhov,« je dejala slovesno. Med tem je Helena Vauquier v veži zaklenila In zapahnila glavna vrata. Stala je mirno z nasmehom na obrazu, toda srce j? je glasno utripalo. Celi popoldan se je bala. da se ne bi v zadnjem trenutku kaj pripetilo, kar bi prekrižalo njen načrt, da se Adela Tace nI dobro naučila svoje vloge, ali pa da se je Celija prestrašila in se ne bi hotela vrniti. Sedaj je spoznala, da je bil njen strah prazen. Imela je svoje žrtve na varnem v vili. Postrežnico je bila poslala domov. Seda} jih je imela sama. Stala je nepremično v veži ko je začula naenkrat nepotrpežljhr klic gospe Dauvray: »Helena! HelenM« In ko je stopila v salon, je bil, kot se je Celija spominjala, še vtis smeha na njenem obrazu. Adela Rossignol Je oifložila ktobnf? m slekla rokavice. Madame Dauvray je nemirno govorila Celili: »Pripravile bomo sobo. med tem ko ti bo Helena pomagala pri oblačenju To bo lahko. Vsedli se bomo v tale kot« Ko je šla Celija gor po stopnicah, je slišala, kako se je gospa Dauvray razgovarjala s svojo služkinjo, kako obleko naj ji obleče. Bilo ji je vroče in v naglici se je skopala. Ko je prišla iz kopalnice, je opazila z nezadovoljstvom, da je njena svetlozelena obleka ležala zunaj. To je bila zadnja, ki bi jo hotela izbrati. Toda ustavljati se ni smela. Morala je odvrniti vsak sum. Dala jo je sama Heleni v roke. Celija se je pozneje spominjala ene ali dveh točk, ki jih je takrat opazila. Prvič, ko je Helena urejevala njene lase, je pogledala njen obraz v zrcalu in videla, da je naravnost strašen, a se je takoj spremenil, ko ji je pogledala naravnost v oči. Razen tega je bila Helena izredno počasna in natančna ta večer. Nič je ni zadovoljilo, niti gube dekletovega šala. niti ji ni prav stalo njeno spodnje krilo, niti ni bila zadovoljna z lasmi »Hitro, Helena, požurite se!« je dejala Celija, »Saj veste, kako gospa nerada čaka ob takem času. Vi me tako oblačite, kakor bi šla k svojemu ljubimcu.« In zardela je in se nasmejala, ko je videla v zrcalu, kako je lepa. Tudi Heleni Vauouier se je nakremžil obraz na smeh, kajti prav ta vtis je hotela napraviti s svojim oblačenjem. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« d n c 7. aprila 1923. štev. 80 TetefnfssMs f ss brzolauna poročila PAŠIĆ IN RADIĆ. — Beograd, 6. aprila. Uzv.) Nekateri listi reproducirajo vesti iz Zagreba, da se Radić absolutno noče pogajati s Paštčem, niti z radikali. Na drugI strani pa zopet kolportirajo v političnih krogih verzijo, da je PaSič baje zagrozil Radiću, da se bodo on in njegovi poslanci morali ukloniti, kakor so se uklonili oficirji v Solunu. Radić 5e vedno lz;#rlja. da je pripravljen Za sporazum, drugače pa računa na nove volitve, zahteva pa, da se te volitve izvedejo pod vodstvom Ljube Davlđovića. Radić je baje dalje izjavil, da ie on »po čustvu« vanju Jugosloven, toda momentano sedal to ni oportuno«. SESTANEK ZEMLJORADNIKE STRANKE. — Beograd, 6. marca. (Izv.) Po poročilih iz Sarajeva je sklicala zemljo-radniška stranka za ponedeljek 9. t. m. Širšo konferenco vseh najuglednejših članov. Na konferenci se Imajo določiti Slavne smernice bodoči sti.mkini politični taktiki. Zanimivo je dalje dejstvo, da skušajo zemljoradniki stopiti v stike z radikali in je včeraj dlje časa konferi-ral delegat zemljoradniške stranke s Pašićem. Zemljoradniki pa v glavnem ostro protestirajo proti nasilju, kako so se volitve izvršile. EZ GOSPODARSKO-FINANČ-NEGA CDBORA. — Beograd, 6. aprila. »taleče v vprašanje reparacij. Madžarske je pripravljena naši državi plačati reparacije, toda pod pogojem, da naša vlada privoli v to* da se te reparacie plačajo v materiala in v izdelkih madžarske Industrl e. V notranjem ministrstvu sedaj proučava jo predloge madžarske vlade. HORTHTJEV POSKUS DRŽAVNEGA PUČA. — Dana!, 5. aprila (Tzv.) »Abend« Jav- Pa Iz Budimpešte, da ie državni upravnk Horthv, namerava) Madžarsko proglasiti za kraljevino fn sebe oklica«* za madžarskega kraPa Nikola h V nekf tiskarni so bili že natiskani zadevni proglasi na madžarski narod. Angleški poslanik, ko le izvedel za ta načrt, je ostro protestiral proti temu, in Horthv se je moral uklon'tl. Madžarska vlada te vestf skuša dementi^atl. ANGLEŠKO D13LAVSTVO O RUHRSKEM VPRAŠANJU. — London, 5. aprila (Reuter). Rnmsav Macdomld je v svojem govoru v Porth-cawl (Walcs) izjavil, da je bil nedavno v Parizu. kTer je ugotovil, da po prepr?čan*u tamkaT5n"!n krogov Francija ne bo đcb'la Iz Porur'a nobenih reparaclf. On In n*e-govl so sodelovali s član! francoskega bel-jri'skeRa jn Italijanskega parlamenta v Pa-rizuin v drugih krauh, da bi ugotovili, pod kakšnimi pogoji bi bilo mogoče doseči sporazum. Nato je zaupno pripomnil, da je rešitev ntnrskega profclema tlžje kakor jfc tria pred 3 tedni. Delavska stranka de''i'e za angleško-ameriško sodelovanje z Evropo In sicer ne v kapitalistične al? irrpe-r?"?tisMcne, marveč v moralne svrne. Ver-salllsko pogodbo bo treba pod pritiskom razmer revidiratl. — London. 5. aprila (Reuter) V Aber-deen so Izbran'?? novi nemfrl. Stavkujoči rfbolovci so hoteli zadržati nosflre, ki so prispel? z nemStrfm? r"bar odperejo ribe na trg. Ko so rlnr?! pod obrano polic i "e hoteli odnesti svo'e bbgo na trg, je tlsoČglava množica stavku ?oČlh zp7*eli metati n^n'e kniren'e, iz oken bT?ž-niih hiš pa so leteli različni predmeti. Ra-p'enih je bilo več stavkujočih in en stražnik. — Par*z, 5. marca (Havas) Po poročilih listov i2 Mannheima so n?5Te francoske oblasti v tovarn! za tovorne avtomobile Disel-motor z Y$ tfsoČ HP in več drugih D?e*el-motor;ev. Tehnični izvedene! so ugotovili, da te vrste motori služio za podvodne ladje in so po mirovni pogodbi prepovedani« TRGOVINSKA POGODBA S POLJSKO. — Beograd, 5. aprila, (Izv.) Mhd našo kraljevino in Poljsko republiko sc v najkrajšem času prično pogajanja za sklenitev definitivne trgovinske pogodbe. Obenem se prično pogajanja za sklenitev konvencije o medsebojni pravni pomoči. Ta konvencija bo sklenjena na podlagi principov, ki so bili mero-dajni pri sklenitvi zadevne pogodbe s Češkoslovaško republiko. Kot delegata za pogajanja o pravni pomoči sta določena univ. prof. dr. Dragoljub Arang e-lović fn načelnik ministrstva pravde dr. Kugter. TRGOVINSKA POGODBA MED AVSTRIJO IN FRANCIJO. — Dtmaj. 4. aprila. v obsodbi i»« smrt- Smrtne ch» sodba je bila takoj izvršene. HUDI SPOPADI MED KATOLIKI W PRISTAŠI NARODNE CERKVE NA ČEŠKEM. — Praga. 4. aprfla (CTK.) Na Veliko soboto povodom procesl-e le prišlo v fup-nfj! Radhoft pri Visokem M itn do spopadov med katoliki In prsta si narodne cerkve. Pcbitih je bilo 4t oken. — Praga. 4. aprHa (Izv.) V Radhoftn so se na veTffco nede1*o ponovile demonstracije med katoliki In som:š!?entki narodne cerkve. OroSnlftrvo spopadov ni moglo preprečiti In ie bilo pozvano na pomoč vojaštvo, ki ie šele napravilo red in mir. Nad župani:o je proglašeno obsedno stanje. BOJKOT PROTI NEMŠKIM RIBIČEM. — London, 4. aprila (Izv.) V Aberde- emi so Škotski rTb«či napovedali bottcot nem5kTm rIVčem. Ko so se pribijali Čolni nemških ribičev, so škotski rfbfčl preprečili izkrcanje. Nemlke rib'če so bombardira!! s k*men'em. Obenem so vzklikali: »Doli e Huni!« VREMC — Dnnaf, 8. aprihi (orodno vremensko1 poročilo) V srednji Evropi le ie vedno jasno fn hladno, toda barometer ie nekoliko pada. Na vseh avstrFskfh pos*alan 'e bfla znotraj slana. V Avstrii le Jasno In suho vreme. Jntr?»n«a lempersmre v splošnem ni dosegata ničle. Opoldne 'e enaJaTa temperatura na T>tna»n S6, v Oradco IO*, v fnomostn 17°. Tudi v drugih severo-vzhodnih deželah ie jasno fn hladno. Vetrovi ve-*eio od vzhoda tn Jugovzhoda. V zapadni Fr»nd*i «e severozapadnl veter prinesel del Pričakovati le lepo. toda vedno boff oblačno vreme, temperatura blizu ničle, pozneje malo bolj toplo. Ljubljanski občinski svxt. LJubljana, 5. aprila. Danes ob 18. je otvori! lupan dr. L. P e-rič II. redno sejo ljubljanskega cbčtaskcga sveta. Potek se ie ie bil mestoma telo zanimiv, živahen in značilen, kajti tekom raz* prav o volitvah v mestni šolski svet so kle* rikalci razgalili vse svoje demagoštvo In le* po je bilo videti, kako Je komunist sekun-diral izvajanjem klerikalnega govornika. Prvi dve točki dnevnega reda: vclltev v upravni svat Mestne hranilnice in mestni Šolski svet ste izzvali živahno d:bato, na drugi strani pa Je bilo opažati, da le voditelj komunistov dr. Lctnei vporabTJal vsako priliko sa svoje politične ekspek:orači)e. Zastopniki mestne o^čl-?e v raznih korpo-racijah. Občinski svetnik Pire (kler.) je kot poročevalec predlagal da se voli v upravni svet Mestne hranilnice ljubljanske po ključu 18 : 1 : L Občinski svetnik Ivan Tavčar }e v Imenu Jttgoslo venske Zajednice cdlečno protestiral proti temu. da se manfSini. ki ime za seboj enako Število fflasov. ne dovoli zadestna in prava kontrola nad gospodarstvom v Mestni hranilnici. Odklanja vsako odgovornost (Med klerikalci in komunisti vzkliki in vihar.) Občinski svetnik dr. Ivan S t a n ov n i k (LLS) Je govoril o kapitalizmu in »svobodomiselnih bankah«. Občinski svetnik Jcsip T o r k (dem.) se je pridružil stališču zajednice. Občinski svetnik dr. Vladimir Ravni-h a r je v mirnem in stvarnem govoru Se enkrat preciziral stališče opozicije napram večinskemu predlogu. Končno Je večina, ker je opozicija vs trajala pri svojih zahtevah, izve lila v upravni svet Mes'ne hranilnice ljubljanske samo svoje Člane in sicer so bili delegirani: A vse nek, Kerč. Jernej Lož ar, Erai« Orehe k, Jože Pire, prefesor Bojnimi! Remec dr. Ivan Stanovnik, Anton Roj in a, Alojzij Vrtovec, Albin Zaje, Ivan K o c m n r, Fran Kralj. M. M a k u c. Ostre Ivan Tokan. Vidmar, P e s t o t n i k, Rozman in C e -lešnik. Mestni šolski svet. Proti odločnemu protestu opozic Je od strani dr. Vlad;mirJa Ravniharja in Josipa Turka Je večina izvolila člane v mestni šolski svet Izvoljeni so: Jeglič, dr. Rožič, Tckan, dr. Lemež. Namestnika: Adamič, Orehek. Višji šolski svet: dr. Andrej Gosar, namestnik Makuc — V kuratorij mestnega dekliškega liceja: Kralj. Celešnik, dr. Brecclj, Jeglič, dr. Pire Ivo. Ostre, Lah, Tokan, Makuc, Marija prof. RemČeva. Sledile so volitve v druge korporacije in sicer v: Kuratorij •Mladike: Jeglič, dr. Rožič, iz meščanstva: Lavtliar, dr. Angela Piskernik, SI ovsa. Novak. Mlhevc, 3 zastopniki v držr.vno zršCUo ćece: Albin Zajec, Kralj, Ogrin. Upravni Odbor meščanske Imovine: Ivan Krfžnar, namestnik Ferdo Turna. Okrajni načelniki la skrbniki ubo-ib: Barje: Edvard Meee. — Trnovo: Hln-ko Zirkelbach. — Sv. Peter: Fran Lavti-žar. — Notranje mesto: Rrd. Strnad. — Poljane: Ivan Rakovec — V o d m at: Peter Sare. — Šiška: JrsJp Prelern. — št. Jakob: Vidmar. — Koiicei: Gro-belšck. Naborna komisija: Orehek, Pire, Vidmar. Mihevc Trgovsko - gremije Ina Šola: Jeglič. Odbor droštva za otroško varstvo In aa mladinsko skrb: Fran Lav ti žar. Lfnfjftanskl velesejem: Orehek. Bolniška blagajna: Rajner, Alcjzil Zaje, Krč, Celefnik. Čepel n k. V odbor Simon Gregorčičeve knjižnice: Pestotnik. —• V Jugoslov. Olimpijski odbor: Kralj. Davščina na nezazidane parcele. V razpravo Je prišel dalje na prvi selt stavljeni nujni predlog občinskega svetnika Pirca o reviziji naredbe glede davščine na nezazidane parcele. Naglašatf Je treba, da so to naredbo skovali klerikalci, ki sedaj uvide vajo veliko pomanjkljivost naredbe. Debata je bila prav zanimiva. Dr. Vladlmi? Ravnihar je opozoril večino, kako ie bila naredba netočno in nejasno stilizirana. Na to okolnost Je manjšina že v prejšnjem občinskem svetu opozarjala. Opezoritve pa takrat večina nI hotela vpoftevatt Dr. Fran Tominšek Je Izvajal slično. Sprejet Je bil predlog, da se skliče posebna anketa Občinski svet Je dalje sprejel predlog, da se a 1. aprilom zvišajo meščanske podpore od 50 na 75 dinarjev. Za zgradbo poslopja mestnega dohrdarstvenega urada se dovoli kredit v znesku 2 In pol milijona dinarjev proti obrestovani u in lOletni amortizaciji. Po poročilu mestnega fizlcata se le zdravstveno stanje v LJt'b'jant znamo izboljšalo, Zupan se Je pooblastil, da najame potreben kredit za zeradbo kopališča ob Ljrbljanici in slede skupne vporabe dspan-zerja za bolne na pljučih na Mirju. Občinski svet Je vzel na znanje in rešil nekatere predloge sa napeljavo vodovoda, sprejel predlog sa sestavo nove službene pragmatike ter Je končno, ko |e bil dnevni red izčrpen, razpravljal o predlogu obč. svetnika i. Hren glede odprave smodnišnice na Ljubljanskem polio. Izvoljen je bil poseben akcijski odbor treh Članov, ki imajo stopiti v stike s merodajnimi oblastmi da se smodnišnice odstranilo. Zupan dr. Peric Je bil da-||e naprošea, da intervenira radi stalnih kart pri vodstvu električne železnice, ker ao bUl nboneotje oškodovani ob zadnji stavki, dalie da Intervenira radi čuvajske službe na križišču Dunajske ceste, kjer se Je pred dnevi zgodila nesreča, ker opravlja tu noč In dan čuvajske stuZbo en saaa železniški uslužbenec Ob IK Je funea zaključil tri ure traja- Bospodarstvo. —g žitni trg v Sombom. Sombor. 5. aprila (Izv.) Cene notirajo; pšenica 455^ 455, koruza 235—275, oves 300—310, p5e-nlčnej moka »0« 675—70<\ otrobi 170—175. Tendenca nelzpremenjcna. —g Zagrebški trg. Zngreb. 5. aprifa. Cene v d'narlih za 100 kg, postavno kolka odnosno volvodlnska posta.a notirajo: pšenica (75—76 kg) 450—455, začasno suha koruza 235—2SJ, rž 400—405, ječmen za pivovarne 223—225. oves 291—275, pŠ2-nxna moka »0« 675^—700. »2« 65(3—675. »6« 625—653. za krmo 210—250. drobni otrobi 162—175. debeli 2:0—210. Tendenca mirna. — Novosadska tlagovm fcorz* 5. aprila. Novi Sad, 5. aprila. Cene v dinarjih notirajo: br.škn rSenlca 457.50—450, b~s*ki ječmen 315, baSkl oves ponudba 291, b~ška kortrza prompt 251, hr.ška za april 258.75. b-ška za mal-?unr? K0% kr»se ponudba 260, bnnrtska 100^ kase 232. brska za junij ponudba 270. b-ška za maj 100% kase ab Tfsa 2*2.5"», hela bas*ka koruza 307.50, beli bnSkl f žol ponudba 465, p$en;Čna moka »0« ponudba 660, »6c 512.50 baška »0« 665—660. otrcbl v vrečah od jute ponudba 165. otrcbl v papJrnatfh vrečah 187.50. Tendenca: n^iz^remen'ena. Iz višjega šolskega sveta. Prva seja nnvega v??Jega sveta Je bila včeraj. Predsednik dr. Bevk Je pozdravil navzoče ter predstavil nove Član?. — Za-pisn k zadnje s?Je S3 je verificiral. Za ove-rovatclje sta bila imenovana g. J e r a n in lm Jelene, Predsednik se Je spominjal vel c kult urnega delavca in pisatelja, zaslužnega moža ges»p. dr. Tvana Tavčarja in zaslužnega šolnika dr. Verscovška. V znak sožalja so vstali vsi navzoči. — Tz predsedstva se Je poročalo, da so odpravljeni vsi znnki za omladino, raz ven onih. ki so specijalno za društva šolske mladine. Tudi učiteljstvo naj v uradnih urah znake opusti. Zrelostni izpiti se vrše peslej po onih predpisih, ki veljajo za Srbija Rešili so se trije majhni predlogi, cd katerih Je najpomembnejši o pomožnem učiteljstvu. Prslej bedo morali vsi nekvalificirani pomožni učitelji v treh letih položiti izpit sposobnosti, sicer bedo morali iz službe izstopiti. Predlog o upokojitvi učiteTjstva z 55 sTuZbcnfmi leti se je obravnaval temeljito. Do sklepa nI prišlo, ostane torej stara praksa še v bodoče. Rešila se je neka sporna drscfpflnama preiskava. Predlog o razpisu služb na me-ščanrkih šolah se je soglasno od^bHl. — Temeljit referat o naoredku v srednjih Šolah se je vzel na znanje, 5.) Oddale so se stalne službe: a) učiteljske v Svibrem. Ivo Pečnfk" — b) nčfte'frke v Trebnjem (se rdlo-Či): c) ttčitelfske v Dol. Ncm?kf vasi Dutat-i-va Marija; č) 2 uč'tefiskih v C-mo?rJ'cnh. KHž Anton. Posar Poza; učiteljske v Dol. Kartc!J?vem. Se nečaka na soosobn^stnl tz-plt>: e) učitcUske v Ambrisu, Mevar Ve-trovičeva; f) nadučiteljske v šent Petru pri Novem mestu, Malešič Janko; g) učiteljske v ŠtČ Lambertu, MenaSa Komati-čeva; h) učiteljske na Polju pri Muljavi, Samec Franc; t) 2 učiteljskih v Velikem Gabru. Klaus Marija Klane t rova (drugo mesto se razpiše); J) nčlteljske v Radečah. (Se akt vrne radi nepravilnosti); k) učiteljske v Mlini peči. Rozalija MuŠič Klaricijeva — začasno; l) učiteljske v Smartnem pri Litiji Sto-vlčck Svatopljug; m) učiteljske v BoŠtanju, Apamik Gojmir; n) 2 učiteljskih v Št Janžu na Dolenjskem, Roječ Vladlslav, Mrzelova Ivana; o) učiteljice ženskih ročnih del v Ko-privniku Glcbisarjeva Jak^b.; p) nadučiteljske v Grosupljem, Terjan Gustav; r) nadučiteljske v Gornjih Pimičah, Macarrl Al izij; s) nadučiteljske v Šmarju pod LJubljano, Leban Fran. stalno; Š) učiteljske v BAv-kah. Ahčin Matalfja: t) nadučiteljske v It-llmljah. Flajs Andrej; o) 2 očite!jskh pri Dev. Mar. v PcIJa. I. Viljem Deržaj. II. se rarpfše; v) 2 učiteljskih v Borovnici, ae vnovič razpiše; z) učiteljske v Notranjih Goricah, Lenarčič Nadnaslovi Ant; ž) učiteljske v Podlipi. na novo razpiše; aa) 2 učiteljskih v Sostrem, I. Pečenka Danilo. IL se razpiše; bb) učiteljske v Smartnem p. Šmar. goro, se ne spremeni, ostane kakor Je; ce) 2 učiteljskih na Vrhniki, Novak Oregor. I. se razpiše; čč) nčiteljske na Dobrovi, Kumer Olgi, stalno; dd) učiteljske v rfrnšid, Pahor Ovi don; ee) učiteljske na deški osnovni šoli v Kamniku, Rakovcc Ciril; fl) učiteljske v Konvmd! Legiša Angela; gg) učiteljske v Blagovici. Levče-va Štefanija; hh) učiteljske v Zalogu pri Komendi, Herta Tuttova; il) učiteljske v Vodicah, Kump Labesnikova Franje; Jj) učiteljske v Velikih Laščah, 2itko Hinkova Amalija: kk) učiteljske v Dcbrepoliah, 2erner Pavla; 11) učiteljske v Horjulu, Ple-han Albin, mm) nadučiteljske v Št. Juriju Grosupljem, Einšpller Niko; im) učiteljske-voditeljske v LeŠah, Lahajner Ivan; oo) učiteljske v Radovljici, Grundner Viljem, pp) nadučiteljske in učiteljske v Ratečah, Franjo Pečar, Marija Jenko; rr) nadučiteljske na Bledu, Gradnik Rajko; ss) učiteljske na Bledu, Bitenc Drago; ŠŠ) učiteljice na Beldu, Medvedova Viktorija: tt) 2 učiteljev na Jesenicah. Alojzij RabiČ. 2 se razpiše; vv) 2 učiteljic na Jesenicah, Mešiček - MegllČeva Sabina. Sušterf'čeva Albina; zz) učitelja v S t Vidu nad Ljubljano, Porenta Viktor; fž) nadnčitcllske v Oor-lah. Scblffrer EgfdlJ; aaa) 2 učiteljskih v Dohinfsik Bistrici, Iskra Miroslav. Marila Fabjanova; bbb) nčiteljske v Ovšičah, Fran j a Jagodi čeva; cec) 2 učiteljskih v Koroški Re!i, Ferluga Ferd?nr>nd. 2. se razpiše: ččč) Ponovni razpisi uStelJsk^ mest, neodane službe s* ponovno razpisalo v vseh rkra!?b.: ddd) rtčU sl^^ba v On-k?i: Lrbe Bem'kova Av»'S#a: eec) Ž učit. s!"*b! v Kropi: Serajnik Josip, Je!""čeva Marija; IKnnfr nenk i Pcliticns vesti. =s Proti amputacij: priobčujejo oster Članek beogradske »Noftatle, v katerem Izvajr.jo med drugim: »Ko človek vidi, kaj vse se dog.ja okrog na^, ko vidi in se zaveda, s kakšnimi tež-kočaml in ncpriiikami sc jc bilo boriti, da vzdržlmo narodno jedinstvo in ujedinjeno domovino, se po tolikih razočaranjih ni čuditi, da dobiva v na£i javnosti izraza tudi ideja o amputaciji, ni čudr.o, ako to idejo v trenotkih raz-burjencsti in srda zastopajo tudi pametni ljudje in veliki rodo'.iubi. Toda ali smemo mi javni neodvisni delavci, mi, ki moramo biti vedno budni in bdeti nad dobrobitem domovine, ali smemo biti mi nervozni, razburjeni in klubo-valni v trenutkih, ko gredo strankarstvo osebni ozlri in blazne domišljije poedi-n*h politikov in narodnih prvakov tako daleč, da stavlja jo na kocko ono. kar so milijoni po dolgi te?ki zgodovinski borbi sezidali in ustvaril'? Ali smemo mi izvajati te najstrašnejše, te najusodnejše k^nsekvence iz krize, ki ni nasti-la, in naj si je še tako iezka in usodc-pofna. po pravi vn'ji in 7e\ii naroda srbsko - hrvatsko - slovenskega, marveč se je pojavila kot d>ce!a Jocrična posledica brezumne, rcuravrotežene štiriletne vladavine in politike profesl-jortalnih politikov in m.Talomanov, ki so neštetokrat vsi po vrsti dokazali, da niso sposobni, niti vredni, da urede in vzdrže to našo veliko ujedinjeno očet-rjavo! Ne, tega mi ne rmemo. ne moremo trpeti... Kam je potrebna pač odločna in poštena amputacija, toda ne amputacija narodnih in državnih de*"v, ampak amputacija slabe in blazne politike in amputacija onih politikov in narodnih prvakov, ki povzročajo tn vzdržujejo taksno politiko in nas mečejo Iz krize v krizo, kakor da ne bi bili nar^d, kakor da bi ne bili dr?ava, marveč samo njihova igračka ali eksperiment v njihovih nesposobnih rokah ...« To3no! Toda. kako naj amputiramo razne politike kakor so Radić, Kcrošec In drugi, to je vprašrnje. a= Avdijenca. Ministrski predsednik Nikola Pašić je bil včeraj v daljši avdijenci pri kraliu, kateremu je poročal o politični situaciji. rs Ministri na počitn!cah. Po poročilu iz Beograda odpotuje danes mini-st3r pravde dr. Laza Markovič za pravoslavne praznike v Dubrovnik. V Dalmacijo odpotuje tudi minister Marko T r i f k o v i č. minister U z u n o v i ć pa v NU. ss Prihod predsednika narodne skupščine v Eecgrad. Dosedanji predsednik narodne skupščine dr. Edo Luki-nić je včeraj prispel v B3ograd. =ax »Pokret« kot tednik. Včerajšnji »Pokret« javlja, da bo izhajal sedaj kot tednik, in sicer ob sobotah. = Pravna pomoč med Bolgarsko In našo kraljevino. Skoro popolnoma je že zbran v ministrstvu pravde materijal, ki ima služiti za poga anja o pravni pomoči med našo kraljevino in Bolgarsko. Dne 15. t m. se sestane v Sofiji po. sebna komisija, obstoječa iz bolgarskih in jugoslovenskili delegatov, ki imajo v bistvu nadaljevati v Nišu započeta pogajanja ter jih dokončati v tej smeri, da se med obema državama sklene končni sporazum o medsebojni pravni močL ss Ogorčenje radi usmrtitve prelata Buđkewlcza. Vest o usmrtitvi prelata Đudkiewicza, ki so ga boljševik! ustrelili na veliko soboto, je vzbudila v poljski javnosti veliko ogorčenje. Listi ostro obsojajo najnovejši zločin sovjetske vlade in prinašajo obširne nekroio-ge o žrtvi zločinske justice. Prelat Bud-kiewicz se je rodil 1867. leta in je spadal med najbolj aktivne poljske duhovnike v Rusiji. Pred nekaj leti je stopil na čelo največje katoliške cerkvene občine v Rusiji. Bil je dolgo župnik največje katoliške cerkve v Petrogradu. 1920. leta je nastopil proti dekretu sovjetske vlade, ki je hotela pobrati iz cerkev vse dragocenosti. Zato so ga aretiral! in ustrelili. Poljska vlada je protestirala proti tej obsodbi, toda sovjetski poslanik v Varšavi Obolenski je odgovoril na ta protest s posebno noto, v kateri pravi, da je poskus vmešavati se v obsodbo nad 7iočincem. ki je bil obsojen po zakonih ruske drŽave, sovražno dejanje in pomeni agresivno politiko napram Rusiji. Sovjetska vlada naglasa v svoji noti, da se noče podrobno pečati s korakom poljskega ministrskega predsednika in z ogorčenjem zavrača to posredovanje. Češ, da hoče Poljska igrati v Rusiji vlogo za-Sčitnice ruskih državPanov poljske narodnosti. Opozarja tudi na 10 milijonov ukrajinskih in beloruskih prebivalcev Poljske, ki so jim odvzete temeljne pravice narodnih manjšin. = Prog'as odstavljenega turškega sultana. Angleški listi poroča'o, da pripravka odstavlfeni turški sultan Mohamed Vahid Eddin prog'as na ves moha-medanski svet, kier bo znova razglasil, da se nI odrekel kalifatu in sultanatu. Nadalje bo obdolži! amjrrsko vlado težkih protiverskih pregreškov. Na koncu I bo pozval vse molamedanske vernike, Ida mu ohranijo vernost Odstavljeni sultan živi sedaj v MeklL stev 80 »SLOVPNSKI N A R II H* dne 7. aprila I94J3. Stran 3 Kultura. ItePERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBLJANI. OPERA. Mane Pirkove iz Bratislave. — Red C Petek, 6. aprila* Carrstretec — Red A. Scbota, 7. aorila: Janko in Metka. — Izven. Nedelja, & aprila: Sevilski brivec. — Izven. DRAMA. ^ftelr, 6. aprila: Otok in Struga. — Red D. sobota, 7. aprila: Hasanaginica. Gostova-n e g. Mihala Markoviča, člana Zagrebškega Narod, gledališča. Red C Nedela, 8. aprila: Hasanagfnlca. Gostovali e g. Mihajla Markoviča, člana Narod, g'eđališča. Izven. Ponedeljek, 9. aprila: Hasanag'nica. Gostovanje g. Mihajla Markoviča, Člana zagrebškega Narodnega gledališča. Red A Torek, 10. aprila: Sirota Anka, spevoigra. Pevski zborf malih Slovenk. Prireditev v?p!o?nejra ženskega društva«. Začetek ob poln šesti url popoldne. Izven. • e • — »S!rota Anka« na slovenskem odra. Po Aškerčevi baladf je sestavila učitePca petja, gdčna Milka Umberjrerjeva otroško spevoigro s pomoč'o narodnih, ponarodellh in nekaterih E. Adamičevih pesmi. Ta spevoigra se uprizori v torek, 10. trn. ob *A6. pop. v slovenskem dramskem gledališču. Poleg spevoigre zapoje zbor 50 učenk tudi več dekliških zborov. Opozar'amo na to predstavo slovensko občinstvo ter naglasimo: uprizoritev bo taka, da bo gotovo zanimala tudi odrasle ter Je pomembna z narodnega in umetniškega stališča. Vse je točno ter z največ1© skrbnostjo naštudira-no. Vstopnice je dobiti v soboto, 7. tm. od 9.—12. dcp. m od 3.—6. pop. ter v nedeljo dop. v »Splošnem ženskem društvu«. Rimska cesta 9 in v ponedeljek pri običajni gledališki blagalnl. — Dve prem'en v Narodnem gleda-EšČn. V soboto, dne 7. aprila tm. bo v dramskem gledališču premiera Ogrlzovi-Ceve drame »H?sanaginice« s članom zagrebškega Narodnega gledab'šča g. Mihajlom Markovičom kot gostom v vlogi Ha-sanage. Prva repriza bo v nedel;o 8. tm., druga v ponedeljek 9. tm. Pri obeh reprl-zah gostuje g. Markovič. — V opernem gledališču bo v soboto premiera krasne rlumoerdinckove mladinske opere »Janko In Metka« z gno. Thalerjevo. gno. Rew|-zcevo. gno. Kattnerjevo. gno. Koren'ako-vo, gno. Saxovo, go. Smolensko In g. Cve^čem. Dirigira g. J era j, režira g. Se-vast'auov. Glasbeni vesfnfk — 40. redni občni zbor pevskega društva »Slavec« se je vršil 27. marca ti. ob številni udeležbi članov in članic v društ prostorih. Predsednik br. Dražil Ivan Je pozđravf! vse navzoče In v kratkem govoru epsal In poudaril napredek društva v minulem letu. Tajnik br. Boris Roš je na kTatko očrtal celoletno društveno delovanje na koncertih, nastopih itd., nadalje sta-n'stičen pregled članstva; udeležbo Član* stva pri pogrebih, od katerih sta b«*a omenjena posebno pogreb pisatelja in večletnega člana dr. Ivan Tavčarja m pisatelja Maseli Podlimbarskega. V znak sožalja pozove vse navzoče, da se dvignejo ras sedežev. B!agaTnIk br. Baraga je poročal natančno gibanje blaga ne v minulem letu, čigar poročilo se Je vzelo z odobrenjem na znane. Revizor br. Micculfnlč je poročal o nallepšem redu vseh knjig in predlaga absolrtorlj blagajniku in celemu odbora, ter obenem zahvalo za celoletno delo-vnrfe, kar je občnf zbor sprejel in z največ^ pohvalo po*rdtt. Nato se je vršf?a vopfev novega odbora, v katerega so b?li izvoren! sledeči bratje In sestre: Predsednik Dražil Ivan, podpredsednik Prati-na Lndovik, ta'nlk Roš Boris, blagajnik Baraga Ludovk. Odbornici: Bogata) Maks, S m e r k o I j Alo?z. škrem M »lan Logar Lndovik, JeršIn Ludovfk. Namestnik? H u b a d Josjp, H a r m e 1 Gustav, Vlah Joško. Zastavonoša Z a m H e n Iv. Revizori: M i c c u 11 n i č Rudolf Marte-I a n c H;nko. Namestn:k Bogata! Viktor. Žensk; odbor: Načelnika JezerŠek Anica, odbornika: S t e r ž a J Julč*. odbor, namestnica : Ostrovršnlk StefL Novi otflv>r je bil z velikem navdušen'em sprejet. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 6. aprila 1923. — Namesto »Sfovencac in dr. Korošca odgovarjamo mi! Glavno glasilo narodne radikalne stranke »Samouprava« reagira pod naslovom »Korošec na Golgoti« na »Slovencev« Članek, ki ga je priobčil na veliki petek, in izvaja: »Slovenec« neprestano govori o stanju, ustvarjenem po I. 1918„ kakor o položaju, ki je bil uveljavljen s prevratom, v katerem so s svojo krvjo sodelovali tudi Slovenci. Mi o tem prevratu ne vemo ničesar ... V Sloveniji ni nikjer niti sledu o kakršnikoli borbi. Kje je bil ta prevrat, kdo se je prevrata udeležil, kdo se je v njem odlikoval? Zakaj so srbsko vojsko sprejemali na kolenih in zakaj so bile ulice posute s cvetjem, ko je ta vojska prikorakala v Slovenijo? Zakaj niso takrat proti nam organizirali odpora? Zakaj so nam takrat hiteli v objem?« — Na ta vprašanja »Slovenec« in dr. Korošec ne bosta nikdar odgovorila, ker bi sicer morala priznati: 1. da krvavega prevrata v SIovenTJI sploh ni bilo in 2. da tudi pri nekrvavem prevratu nI aktivno sode'oval nihče, ki bi bil somišljenik klerikalne stranke. — Pri pokretu leta 1918., ki je proglasil odcepljenje slovenskih pokrajin od habsburške monarhije, so aktivno sodelovali samo oni, ki so že prej b*l prožet! slovanske in jugoslovenske Ideje in ki so že desetletja z delom In peresom pripravita!! pota in ugoden teren za oni vefikl trenofek, ko tudi nesrečni slovenski domovini, »od vsega sveta nepoznani, od nikogar spoštovani«, z as: rte žarko solnce svobode. Med temi borci pa nI bilo niti enega kfertka'ca, ne računamo med te niti dr. Korošca, ki je bil zgolj marljonetna figura v rokah onih, ki so se borili za veliko idejo jugoslo-venskega osvobojenja in ujedinjenia. Nepristranska zgodovina bo to nad vsak dvom jasno pokazala. Val velike jugoslovenske ideje, katere mogočni razmah je 1. 1918. objel vse narodne sloje, je potegnil nase tudi dr. Korošca, katerega vloga v tem pokretu bi se dala najbolj označiti s Heinejevimi verzi: »Ffalb zog sie ihn, halb sank er hin«. Pri tem pa je treba ugotoviti, da so stali vsi klerikalni krogi brez Izjeme napram vladajočemu oduševljenju in krepki volji, da se napravi konec habsburškemu gospodstvu in da se Slovenci združijo In ujedini jo z brati Hrvati in Srbi v eno neodvisno in svobodno državo, ne samo v apatični, marveč naravnost sovražni pozi. Srbsko vojsko so z entuzijazmom In s solzami radosti v očeh ob prihodu v Slovenijo sprejemali in pozdravljali samo tisti, ki so se zavedali velikega momenta osvoboditve od avstrijsko nemškega jarma, samo ti so trosili cvetke na pot, ko se Je pojavil v naših krajih srbski volnik-junak. Klerikalci so stali hladni in mrzli ob strani hi so samo srepo gledali na te dogodke. Ganili se n'so, ker flm Jo strah pretresal mozeg m kosti, da !e napočil đan osvete za vsa ona zlodejstva, ki so Jih uganjali kot avstrijski blrlčl In habsburški hlapci pred volno tn med vojno prot! vsemu, kar je b!Io Jn&oslo-vensko In slovansko. Ako bi ne b!o tega straha in te boinzni, da se fim bo vračalo šlfo za ognilo In da bedo tuđ! proti njim stopila v veljavo vešafa in svinčenka, b! že takrat pričeli z odporom In proglas'!! bo} na nož zlasti Srbom. Tako pa so se potuhnili in mestoma celo igrali vlogo navdušenih jugo-slovenskih patrifotov. Ko pa so začutili, da se jim ni več treba bati, ko so opazili, da vejejo že milejše sapice, so takoj vrgli krinke z obrazov in se pokazali v svoji pravi podobi kot neizprosni sovražnici in odporniki fugoslovenske-ga osvobojeni« in ujedinjenja. Tn naivna srbska javnost, ki do danes ni poznala naših klerikalcev, je verjela njihovemu hinavskemu patrijoitizmu na odpoved in Jim zaupala, ne meneč se za to. da so — L*ob!tenskl Sokol priredi v nedcffo dohajala neprestano utemeljena sva-s .t m. Ob lasnem vremen«) celodnevni | rila: »Hic niger est. hunc tu. Serv^ane. pe?izlet na Sv. Katarino in Grmado. Od- j caveto!« Hiteli so odlikovati razne Brei-hod točno rb 7. zjtttra! Iznred Narodnega ce in Jegliče z najvišjimi redovi za nitima. Povratek iz Medvod z večernim vla- j hove navidezne zasluge za drŽavo in kst- | dinastijo. A danes? Danes so presene-vme vzemite s s*boJ. Oblaka civilna. Brat- j čeni in razočarani, ko so jim klerikalni Srknlstvo, ie in sestre, pohitite v čTm večjem številu * nami v pomladansko naravo! — 7dravo! — S**ftol I. n^znania svojem^ članstva, fnfm vlakom. Zb,*,*!'*č> eb 13.30 pri rM»n'sV"m most". — Žd'-avo! — »Sokol« LfuH'ana It. prVedl v ne-deHo dne 8. tm. za člane In članice celodneven pešlzlet na sv. Katarino. Zb'rali-š"e ob 8. nri zjutraj na realki. Obleka civilna. — »Sok**!« Lfubrana 11 poživila vse svo'e čir ne, ki tega še niso storili, naj pri-cV~> v društvene prostore poravnat članarino, nakar l*m b«^do potr'ene članske le-g^irfar^e. — Drrš*veni tamlk posln'e od poneVka, dre 9. tm. dal'e, vsak dan od 6-—7. ure zvečer v društvenih lokalih na Tivoli". - K no TFvcl*. VeMt historični film =>\ r, v Scho^brunnu« se predvaja do r. Jcve. FrTm se odlikuje po krasn h naravni:: posnetk'h gradi Schonbrunn kakor tudi ne zanimivi vsebini. voditelji pokazali svoie pravo lice. Ali jih bo ta goriupa iz^tišnia sedaj iztrez-rila in izučila, da klerikalcu ni verjeti, ako se tudi valja nred človekom trenot-no v prahu In v blatu? Nadejamo se! — Stavba mesenega arhivarja pri me«fr»! oMfnl Thibl^riek! Je razpieana v zadniem Uradnem listu z dne 4. t. m. Natančnejši pogoji razvidni so iz razpisa. Prošnje je vlagati do 19. aprila 1923 pri magistratnem predsedstvu. — Deputacija mariborska gradbene akcije prt aVnlstm dr. Zupetfča. Pišejo nam: O priliki obiska ministra dr. Ztroairt-ča v Maribora se Je ministru poklonila rudi deputacija Mariborska Gradbene Akcije In sicer društveni predsednik ozfr. predsednik Loterijskega pododbora gosp. Knnst ter društveni tajnik Pire. Deputacija Je ministra opozorila na hud udarec, katerega je prizadela društvu povsem nepričakovana odklonitev od ministra poijepri-vrede i voda prošnje za prireditev gradbene !cteriTe In na velikansko stanovanjsko bedo v Mariboru* katero skuša omiliti nalašč zato ustanovljena Mar'borska Akdla s rataina svojimi načrti 15 med katere spada najvažnešl gradbeni loterijski pododbor. Društveni talnik, katerega je minister spoznal kot Novomcščana je predložil dotični akt, U katerega Je razvidno, da je ministerstvo že 20. marca prošn cy odklonilo. Obrazložil mu }e trž-koČe, pod katerimi se gradbena akcija brez vsake vladne odpore vzdržue in z velikimi osebnimi žrtvami skuša preprečiti sicer neizogbno stanovan.sko katastrofo, ki že sedaj zahteva vsak dan mnogo žrtev. Vlada ima z odobrenjem gradbene loteriie priliko oćpomoči stanovanjski bedi. G. minister je radevofle pripravi en tozadevno posredovati pri centralni vladi. — Torej končni upi na prireditev gradbene loterije Še n;so pokopani — Povlšcnle dragn'skn tfofcfađ bol« gar*k*m crsdn kom. Bolgarski ministrski svet je sklcn'1 povijati s 1. aprilom vsem državn!m uslužbencem drag'Vjske dokla-de. ki so zn-šnle do sedaj 30% osnovne plače, na 50%. Za ve'ikonočne praznike je država izplača uradništvn tret.ino mesečne plače kot predu'em za mesec april. — Ministrska odredba proti peeieponju otrok v sclL Naučno ministrstvo je pred kratkim izdalo proglas n« Šolske oblasti, ▼ katerem se navaja, da se v zadnjem času ponovno množijo pritožbe nad pretepava* njem otrok v šoli. Ministrstvo je radi tega primorano opozoriti učitelje in profesorje, da je vsako pretepavanje otrok na »strožje prepovedano in pridejo dotični1!, ki bi se pregrešili proti tej odredbi, v disciplinarno preiskavo. — Optanti iz Madžarske. V S-botico je prispelo te dni 211 oseb, ki so optiraH za našo kraljevino. Kolonizirani bodo v Južni Srbiji. — Posojito mesta Beopmd. Na ©bčm* sfci seji mesta Beograd Je ntlo predlagano, da občina prosi vlado za 150 milijonov goslavi'e, bi bflo rdveč. saj so n'egovl nspehj doma hi v tu^ni znani trd? š-'rši pu-bl'ki Prvi dr>n. v soboco, igra HASK proti Primorju (»gr'šče Pr'morja ob Duna'ski cest!, začetek ob 17. nri. predproda'a vstopnic v trafiki Sever, Selenburgova ulj dnurt dan proti lt»riji (lgr»Sče pred drf. kolodvorom, začetek ob pol 16. nrl, predpro-daja vstopnic v trgovini J. Goreč, palača L|. kred. b.). Na igrišču Tlir^e se vrš'ta 8. tm. razen tega le tekmi Slav'Ja :THrlJa H, prlčetek ob 10. ari ia Jadran HlrJa rez« prlčetek ob 14. nrl — ffaik pr*fpe v LJubljano danes v petek zvečer s brzovlakom ob 23. nri. ČTa-nf S. K. PrtniorJn se poživljajo, kakor tndM ostali športniki, da se udeleže spre?ema športnikov v ena večjem številu. — flaik—Printerje. Tekma se vrši ob vremena v soboto točno ob 17. nrl na Igrišču S. K. Primorja aa Dunajski castL — rTufjadsta : riWb 8:1. Pred 30.000 gledalci se Je v nedepo vrš:Ja v Amsterdamu nogometna tekma med francosko tn holadsko državno reprezentanco, eri kateri so Francozi podle*;!! s vellVo razliko !: 8. Že pri prvi polovici so Hof^ndci vodili s premočo 4 :0 n*kar se Je Pran- t I caaeai pnafajjla^ fiTJtl eeUat ^čaata^ aaaa> ^ ^ okoli 9. zvečer Je zavladal v mestu red in j mir. VSLTK POŽAR V SOLUNU. — London, 5. aprila (Reuter) Listi po-j roča'o iz Aten, da }e požar urrčil skh\d:šče pefrole;a v Solunu. Skoda znaša 2 milijona drahem. Borzna poročila« — Cur h. 6. aprila (Izv.) Današma predborza: Zagreb 5.40, Berlin 0.0257, Amsterdam 213.60, Netvvork 5.4325. London 25.37, Pariz 35.55. JMilan 27.05, Praga 16JO Varšava 0.014, Budimpešta 0.125, Dunaj 0.00765. avstr. žig. krone 01)078. Sofija 4.10. — Cur"b. 5. aprila (Direktno) Zagreb 5.40. Berlin 0.0257, Praga 16J0. MIlan 27.15, Pariz 35.675, London 25.36, Neervork M&. — Trst. 5. aprila Zagreb 20.15, Curm 368.—, Berlin 0.095, Praga 59.50, Pariz 131.—, London 93JO, Curih 368.—- . Društvene vesti. — Predavanje o »Tolminskem pun'a v Bch. B stric!. Podružnica društva »Soča« v Boh. Bistrici obvešča svoje člane, prljatele ter Bohinjce sploh, da predava v nedeljo dne 8. t m. v restavraciji »pri Becu« gosp. Joško Cvek, ravnatelj pom. uradov v Ljubljani o temi: »Tolminski punt 1713«. Na to velezanlmlvo predavanje vabimo tudi tovariše Jesenske podružnice, ki ima:o za to priliko zelo ugodno zvezo. Začetek ob pol štirih popoldne. — Predavanje v društvu »Soča«. V soboto, dne 7. t. m. predava v salonu »Pri levu« znanj naš pisatelj gospod dr. Ivo SotII, notar v Rogatcu o temi: »Položaj pribežnikov v Jugoslaviji«. Ime In snov Jamčita, da bo predavan'e velezanlmlvo, na kar opozarinmo člane in prfatere »Soče« ter drugo cen'eno občinstvo. Začetek ob pol devetih. Vstop prost. — Šcntpcterska podružnica CMD. Ob prft'ki cbčnesa zbora Šentpeterskfh podružnic se vrSl v salonu restavracl'e na glavnem kolodvoru tudi koncert znanega orkestra druž:ne DoIn:čar iz Pragerskega Obilno udeležbo prlč>kuje ta odbor. — Pođrnžn'ca Jugoslovenske Matice v Kranjski gori sklicuje v nedel o, dne tm. ob 15. uri popoldne v hotelu »Razor« svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor. — Kolo Ingosl. sester vnbi vse svoje članice, da se zanesHvo udeleže r-Mnega zbora, VI bo v ponedeljek 9. tm. ob 20. zvečer v Mestnem domu. — . Društvo tobačnih trrft^-anfov v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor za dne 8. anrila t. 1. ob 2. uri popoMne v re=-stavracij! pri »2!ati Ribi« ▼ Li"bliani. Tra* fikantje, v vašem lastnem interesu je. da se ga v obilnem številu ndc!ežite; kajti naročalo ae bo glede povišan ia ods*^<-kov od nad-obne razprodate tobačnih izdiVzov, kakor tudi se bo pretresalo glede zboljSa* nje r.aSega stanja. — Odbor. Poizvedbe. — N-Ir* s« ?e v vežf N?rodne t;?' mal klu^ek bodrsl da je od trške ali kr-lesa. Dobi se nazaj v upravi »Slovenske^ Naroda.« filavw nrrdnik: Odfnvnrni nrrdn;k: VALENTIN KOPITA*. t^KamamamaaBmmmmamtmaJH^BKem Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 7. aprila 1923 Stev 60. M po? Mirti Elza-FleH? Al:o ne — zakaj niij •ta »poznate? Aka j a — xa*aj ga aa u-pel jata w vasi poslovnici? VI vendar telite da pomno žHa itevllo vaelfc odjema le evl Priliko i« ta in elober zaslužek nudi.a vem Fellerjni Bza-prepaiafi! moderno ortjena pekarna na zelo prometnem kraju v Ljubljani, SE ODDA- — Na* slov pove uprava lista. 3510 Nemeblovano sobo IŠČEM ZA TAKOJ ALI POZNEJE. —, Naslov pove uprava lista, 3528 Fenerfev Else- flvie, mooiejii te boli« kakor francosko žganje; EJza U* lilao-oHeeeo mile, (aaffiaejte milo lepote); fclza-po-mada M lepoto obetat. Hsa-pomida za nat las, Elza-kolenska voda. Elza-voda aa sna, Elza-lilijno mleko, Elza-šomski miris aa sobo, Elra-tnrialoraki obHi (ob-H2 zoper kurja oče- aa). Hra-mentolni; crtBdki Ltd. Cena la pooe- ete za preprodajalce porpre^ati pri: cu8ei «. fel- leka«ar, stubica dokja Elzatrg *t 238, Hrvatsko. _i«Je eeae n Hramrid aa pre-prodajakr BnrUo S kg: 34 dvojnatih ia 4 ipec ateUea. 196 Din. Bratio 10 kg: 48 dvojna*, ti ia 8 spee. steklen. 374 Din. Na gornje cene ae računa za sedaj ie 5% doplatka. Naprodaj je VEČ 2ENSKIH OBLEK in 2IMNATA POSTELJA Prodaja bo v nedeljo ob 3u uri. — Mala Čolnarska ulica 4» 3536 Gospodična išče sobo, GRE TUDI KOT SOSTANO. VALKA; je ves dan odsotna. — Ponudbe pod Odsotna/3500 na upravo »Slov. Naroda«. SPREJMEMO PERFEKTNO korespondentinjo. Daljša praksa v lesni stroki m znanje italijanskega jezika ima prednost. — Osebno se zgla* siti: Je ran ova ulica št. 14. 3540 Pritlična hiša v šentpeterskem predmestju je po ugodni ceni NA PRODAJ. Stanovanje takoj na razpolago. — Naslov pove uprava lista. 3529 Gospodično, veščo italijanskega, nem* škega in srbohrvatskega je« sika ter knjigovodstva in strojepisja ISCE OBRTNIK Naslov pove oprava lista. 3511 Motorno kolo m priklopnim paaoaa e HP, aai prestavami, skoro novo pnevmatiko v popolnoma do« brcni stane. SE za 20.000 Din PRODA — Ogleda ae lahko pri Ed. Pfgerju, Vrhnika. 3539 Mebtovano sobo JŠĆK MLAD SAMOSTOJEN OBRTNIK, najraje v bližini šele na Ledini, event. v vsredini mesta, za takoj aH pa s 1. m a* }vm. — Ponudbe na upravo lista pod »Samostojen obrtnik nci Ledini/3524*. Laflnščino, francoščino, angleščino in klavir POUČUJE MLADA DA* M A. — Naslov pove uprava •Slov. Narode«. 3513 išče se stanovanje ZA DIJAKINJO v bližini ft* ccja. GRE TUDI KOT SO* STANOVALKA, event. s hra* no ali brez nje. — Ponudbe na upravo »Slov. Narodu« pod •Licejka/3501«. Potujem v Pariz prihodnji teden. — PREVZA* MEM TRGOVSKA IN DRU* GA NAROČILA. — Naslov pove anončna družba Aloma Comoanv. Ljubi iana. Kongres* ni tr2 3. 3538 Enodružinska hiša 7. lepim ograjenim vrtom v Rožni dolini sf. 106 (pri Marjaku) — TAKOJ NA* PRODAJ. Stanovanje pro* sto. 3516 Po ugodni ceni PRODAM radi selitve POHI* STVO IZ MEHKEGA LESA (kompletna spalna soba in ku» hinjska oprava, stoli, mize). — Naslov pove uprava lista. 3534 15.000 kron DAD ONEMU, KI MI PRE, SKRBI STANOVANJE z 2 ali 3 SOBAMI. Najemnina postran* ska stvar. — Ponudbe na uora* vo »SI. Nar.c pod »St. 606/3535« Proda se 60 m suhih BUKOVIH DRV, NEKAJ TRANSPORTNIH in HRAMNIH SODOV (Lager* fasser). — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«, 3507 Sprejmem takoj v vinski stroki izvežbanega POTNIKA. Stalna plača in provizija, — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3527 Absolvent trgovskega tečaja IŠČE ME* STA BREZPLAČNEGA PRAKTIKANTA za popoldanske ure. — Ponudbe pod »Brezpla* čen/3531« na upravo lista. Iščem sobo ZA PISARNO IN PRENOČI* ščE ENEMU GOSPODU. — Plačam do 450 dinarjev mesec-no..— Ponudbe: Hotel »Soča«, soba 14. 3526 Šivilja išče sobo t mestu ZA TAKOJ (tudi samo za čez dan). — Po« nudbe pod »5ivi1ja/350cW na upravo »Slov. Naroda«. Sprejme ae za takoisen nastop knjigovodkinja z d alf So prakso za večje indu* sirijsko podjetje v Ljubljani. Osebno se zglasiti: Je rano va ulica št. 14. 3541 Po ugodni ceni prodani malo rabljene GRAMOFON* SKE PLOŠČE, OLEANDRE, PISALNO GARNITURO ZA DAMO m še ne rabljen AM* PEL za električno luč. — Naslov pove uprava lista, 3460 Stenotinistka s popolnim znanjem slovenšči* ne in nemščine, če le mogoče perfektna nemška stenografi* nja, SE SPREJME TAKOJ. — Eventualno samo za dopoldne« ve. — Predstaviti se *>ri elektro* nodjetiu K. Bastiančic, palača Ljubljanske Kreditne banke. Ib. III. nadstropje. 3532 Krasno posestvo na periferiji mesta Ljubljane SE POD ZELO UGODNIMI POGOJI PRODA — Obstoji iz dveh enonadstropnih hiš z vsmi pritiklinamim. Dalje je prostorna trgovina a pisarno, obširno skladišče, lep, velik hlev, prostor za spravljanje sena in vozov in nekaj vrta. — Prostor je zelo ugoden za kako večjo obrt. Prodaste se tudi po* samezni hiši. — Naslov se izve v upravi lista. 3509 + Lepa nova spalnica SE TAKOJ PRODA. — Naslov pove uprava lista. 3525 PRODAM dobro ohranjeno motorno kolo (DKW) Poizve ee: Kopitarjev« ulica 4, gostilna »Činkole«, 3506 Na domačo brano SE SPREJME VEČ GO* SPODOV. — Naslov pove uprava »Slov. Narode«. 3504 Dve mebtovani a separatnima vhodoma m elek* trično rasvetljavo SE TAKOJ ODDASTA Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3514 Majhen trgovski lokal SE VZAME V NAJEM proti visoki odkupnini. — Ponudbe pod »Promet/3409* na upravo »Slov. Naroda«. Išče se stanovanje, obstoječe iz ene ali dveh sob in kuhinje v šentjakobskem okraju — PROTI NAGRADI. — Ponudbe pod Nagrada/3512 na upravo »Slov. Naroda«. Fotografski pomočnik, pozitivno in negativno retušer, zmožen tudi boljšega posnetka, SE SPREJME v boljšem ateli* jeju. — Ponuube pod »Fotograf 3410« na upravo *>SI. Naroda«. iša v Trstu (BarkovljesRiviera) SE ZA* MENJA ZA POSESTVO V JUGOSLAVIJI. — Naslov pove oprava liste. 3413 Mlad gospod, oženjen, brez otrok, delaven, išče mesto hišnika najraje v Ljubljani ali v bližini. — Ponudbe na upravo lista pod * Zanesljiv/3433«. Učenko iz boljše hiše SPREJME TAKOJ tvrdke Kosta VUKASINOVIČ v palači Kreditne banke. 3479 Sostanovalec SE SPREJME blizu dvorca. Naslov pove uprava lista. 3423 Registrirna blagajna SE PRODA. Naslov pove uprava lista. 3457 BLUZE najnovejših modelov so ravnokar doele. A. a E- Sfcaberne UJBUM«, Mastni trg IO Trgovski pomočnik, vešč mešane stroke, dobra moč, SE SPREJME TAKOJ v trgovino Jos. OSOLIN, Laško. 3494] Šivalni stroj, popolnoma nov in še nerabljen, SE PRODA. — Naslov pove uprava lista, 3465 Izprašan strojnik ISCE PRIMERNE SLUŽBE. — Ponudbe na: M. Kathem, Ljubljana. 2abjak 12. 3476 Išče se interesent ZA VPELJAVO MALEGA oziroma večjega PODJETJA s primernim kapitalom. — Ponud* be pod »Primerna vsota/3492« na upravo »Slov. Naroda«. Kontoristinja, vešča slovenske in nemške ste« nografije, strojepisja, korespondence in teoretično knjigovodstva, 2ELI PREMENITI SLUŽ= 50. — Ponudbe pod »Samo v pisarni /3473« na upravo lista. Brivski pomočnika lv let star. ISCE SLU2BE v m^stu att na deželi z vso oskrbo v hiši. Službo bi nastopil od 15. do 20. aprila. — Poizve se pri njegovem očetu Jožefu Bevčič, Spodnja Hrušica štev. 29 pri Ljubljani. 3421 Ugodna prilika ZA NAKUP ZEMLJIŠČA. Primerno za vsako stavbi* šce, industrijo ali letovišče. Več pove Ivan Planinšek, Gunclje št. 26, p. Št. Vid nad Ljubljano. 3515 Krasno stanovanje, obstoječe i* dveh sob, jedilne shrambe; 2 veliki drvarnici in dela vrta, oddaljeno 20 min"t od centra v Mariboru v vili, SE PROTI PRIMERNI ZAME, M J AVI MENJA s stanovanjem v Ljubljani — Ponudbe: Poštno ležeče »Drava«, Maribor. Auto, dvo~, oziroma trisedežen, najnovejšega sistema, z zrakom ilajenim 4/9 PS motorjem, naj* man iša poraba bencina in olia, SE POD UGODNIMI POGO. JI PRODA — Pojasnila daje Pele (pri Autozavodu Rossa"), Ljubljana. Poljanska c. €9. 3503 Prijateljem naznanjamo, da je MŠ Miloš dne 5. aprila nenadoma premlnoL Pogreb bode jutri, ? soboto, ob štirih popoldne. Rodbini: Hilberlova in Kasalova. Dva gospoda, stara 18 in 20 let. IŠČETA ZNANJA Z DVEMA GOSPODIČNAMA prikupljive zunanjosti, ne čez 18 let starima, v svrho skupnih izletov, obiska gledališč in kina. Če mogoče znanje nemškega jezika. — Ponudbe s sliko, Id ae vrne, pod »Pomlad/3505« na upravo lista. Manjši prazen lokal v sredini mesta, pripraven za vsako obrt, SE ODDA. Naslov pove uprava lista. 3404 PRODAM dobro ohranjen otroški voziček. Naslov pove uprava »Slov. Naroda*. 3398 Štiri kolesa z pmijem, nova. PRODA CENO ko* larski mojster Ivan ZANO* ŠKAR. Miklošičeva cesta 18 3390 PRODA SE RABLJEN otroški voziesk. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3481 Rodiselitve prodam enonadstropno vfli podobno hišo, pred 12 leti zidano a ca 2000 m* obsežnim vrtom in malim gospodarskim poslopjem, 8 minut od Olivnega trga mariborskega oddaljeno, za nizko ceno. — Kupcu tekom 1 meseca stanovanje, obstoječe iz 2 sob In pri ti klin na razpolago. — Slike in drugi pogoji pfi An. sav. Drago Beseljak aa ena« 1 je hijena, aoas* al. e» Lepe smrekove hlode vsefe dolžin od 4 m naprej KU* PIMO. — Ponudbe z navedbo množine blaga in cene je vno* slati na uprr-vo lista. 3445 Proda se zemljišče v mestni periferiji, obstoječe iz travnika in njive. — Natanč* na pojasnila da Jos. Konig, stavbenik, Ljubljana, Murmon« tova ul. 16. 3471 Prodasfa se DVA DOBRA PLETILNA STROJA št 10 in 14. — Res* ni kupci nej pošljejo svoje naslove pod »Pletilna stroja 10/14/3482« na upravo lista. Visoko pritlična hiša na Kodeljevem. tik za prisilno delavnico z 900 m* vrta, ob dveh glavnih cestah, pripravna za gostilno ali trgovino, SE PRODA. Kupec dobi tudi sta* novanje. Pojasnila pri anončni družbi Aloma Companv, Li"b< ljana. Kongresni trg 3. 3537 Posojilo od 150.000 do 200.000 Din išče mlad, neoženjen, agilen trgovec redi povečanja trgo* vine. Garancija sigurna na moje nepremično imetje. — Ponudbe pod šifro »Energičen trgovec*, poste restante. Li"h* ljana. 3459 zmožen knjižne slovenščine, SE ŽELI SEZNANITI z mlado izobraženo Slovenko v vrho vsakdanšnje konver* zacije. — Ponudbe pod »An* glež/3454* na upravo lista. Pna Milna Ipina ■radi: novovislne pomladanske ra~ kavlae glaee, kakor tudi Iz pristne jelenove kože, sive le remene, nada! !e vsa kobarvne rokavice, ■•ejavioai svilene, svilen flor in cenejše vrste v vseh modernih barvah. Eea da Cotoane. urmtilce. 0. BraČkO, Ljubljana. Dunjska cesti it 12. Medicinske knjige, nove, moderne, NA PRO* DAJ. — Več se poizve v trgovini TICAR, Sv. Petra cesta. 3403 Trgovcr, d^mačiri in Primorci 1 PRODA SE dobro idoča velika TRGOVINA na prometnem in» dustrijskem kraju s krasnim stanovanjem za 400,000 Din — TAKOJ. — Ponudbe pod »Sreč* m bodočnost/3403« na upravo »Slov. Naroda«, Zamenja se lepo solnčno stanovanje v Mariboru, obstoječe iz dveh sob in kuhinje ter dru* gib pritiklin z enakim v Liubliani. — Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda k. 3405 Sprejme se kompanjon z večjim kapitalom v lesno industrijsko podjetje. Pred* nost imajo lesni strokovnja* ki. — Ponudbe pod »Lesna konjunktura'3419 na upravo »Slov. Naroda«. Spretne šivilje IN UČENKE SE SPREJMEJO TAKOJ V TRAJNO DELO. Naslov pove uprava lista. 3411 Kovaška smola in KATRAN IZ LESA SE PRODA. — Naslov pove uf-ava »SI. Naroda«. 3412 Ustupa se GOSTIOI 'ICARSKO * KA* FANSKA RADNJA sa kompletnim namještajem po pogodbi. Lokali se nalaze na zgodnom položaju u Du= brovniku. — Reflcktanti nek c obrate na Ivana Lučića u D"orrwniku. 3497 Za industrijske se na Štajerskem odda takoj obratno silo ftiirboo^nnmo 400 KW kompletno, na vrtilni tok); opremo za delavnico, delavske In uradniške hiše, pisarno, tvotniško zemljišče, najd^će premoga, prvovrstneea, »»«odno za lastno preskrbo. Pismene ponudbe rod Mae? gegen Banahluna na Annonc nexpedition Joseff Heu« berger, G raz, Herren^asse 1. . 523 IS£e se lepo mzM^:, soba s posebnim vhodom, z električno razsvetljavo, event. z uporabo klavirja za boljšega po«=poda. — Ponudbe pod .Cena postranska stvar 3533" na upravo Slov. Naroda. 3533 Mr!!i!ci pozor! Prodam v Sp. Šiški, tik cr'avne pro^e stavbeno psrcelo 2000 m -za itffodno ceno. — Ponndbe pod „Piilična možnost za izpeljavo industrl ske proge* na An. zav Dra?o Beseljak in drog, Ljubliana. Sodna ul. 5. 3520 i Želimo kupiti 9Q cfo 120 konjskih sila, stabilni iti pol«. stabilnl. w*onu4* sa nasnakom sušiva, proizvodna godina i dosaidanje uporaba naka sa uprava na: IndustrSJataš odio Prva hrvatska Štedionica u Zagrebu. PRODAM pred 3 leti zidano, elegantno, komfortno vifo z lepim vrtom v Ljubrant. Kupcu celokuono stanovanje, obstoječe iz 7 sob in pritiklin, meseca rrnja na razpolago. — Siike in načrti na ogled. Ponudbe pod .Selitev" na An. zavod Draeo BesHjak in dra«. Ljubljena, Sodna ul. S- 3521 Učenec moč^n, zdr*-v\ poštenih atar šev s prlme»no Šolsko izobrazbo, ne pod 15 let star, se sprejme takoj v trgovini Ignac AndraŠič, Krani. Predstaviti se je osebno. 3522 Medlefnalna mila: lysolB