Str.
,S L O V E N K A*
Št. 18
Galerija ženskih slik. 
Beleži Kamnoselski.
I.
,Gospa Marjeta."
Čemu bi dalje skrival? — —
Ne ! Idi, tiha tajnost, v glasni, beli svet in razo-
devaj, kar skriva globoka tema moje duše . . . da, v
moje duše, mojega spomina dolgem, tamnem koridoru je
vrsta slik, katere je obesil notri čas, čuvaj skrivnostne
galerije v dobi dolgih, davnih let. In vse te slike, veruj,
draga čitateljica, niso mrtve fantazije, ne, one dihajo
življenje, kajti podobe so bitij, ki so z mojim življenjem
št. 18
.SLOVENKA"
Str. 9
v tako tesnem sorodstvu, da, ako bi si jih hotel iztrgati
iz spomina, krvaveti bi morala mi duša in srce. —
In tako pričnem pri tebi prvej, ti bledo sanjavo
bitje, doli v skrajnem koncu tamnega koridora, pri tebi,
Klara.
Kako dolgo je že temu ! Bil sem še mladenič se-
demnajstih let, ko se je necega dne oglasil mrtvaški'
zvonček z visocih lin in se je raznesel po malem našem
mestecu glas: ,gospa Marjeta je umrla!*
Vse je bilo h krati po koncu, tako mirne ulice,
kjer je tekel tok vsakdanjega življenja, so zadobile h kratu
nenavadno lice : ljudje so postajali in skrivnostno šepe-
tali, zbirali se v gruče, stikali skupaj glave, podajali si
roke in zmajaje z glavami se zopet razhajali.
Notri v tamni, črno zagrneni sobi pa je ležala na
mrtvaškem odru »gospa Marjeta".
Dvanajst belih sveč je gorelo okoli mrtvaškega odra.
Vonjava cvetja, s katerim je bil, na posebno željo pokoj-
nice, okrašen oder, bila je tolika, da ni bilo možno dihati
in da so gorele sveče jako medlo od težkega zraka.
Ljudje so hodili kropit, poklekovali molče, molili, hitro
vstajali in odhajali zopet. Tu in tam je kdo postal, ozrl
se gori v nepremično bledo lice, zdihnil, zmajal z glavo
in pošepnivši drugemu nekaj na uho, izginil.
Tudi jaz seia jo šel kropit, jedenkrat, — dvakrat,
predno so jo dvignili z odra in nesli gori na naše krasno,
romantično pokopališče ... in, ko sem tako stal, za-
maknjen v to lepo, belo lice, v te čudovite obrazne po-
teze, v katerih je še bivala vsa njena duša, zamišljena
nad jedno najčudovitejih ženskih usod na zemlji, tedaj
mi je drhtela duša v prebritki bolesti, tedaj nisem mogel
verjeti, da je mrtva ona, ki je še nedavno gladila moje
lice, marveč da samo spi, da spregledajo zopet oči, ki
so bile še nedavno tako milo, tako slaiiko uprte v moje
in pri katerem pogledu so se vedno zmočile od tajnostne
solze, njene krasne, velike oči . . .
Potem pa mi je stopilo v spomin vse zlato življenje,
katero mi je potekalo od prvega hipa, ko sem jo zagledal,
pa do zadnjega trenotka, ko je ni bilo več k nam . . .
Kako pa je prišla prvikrat?
Prikazala se je, kakor se prikaže lepa, srebrna
luna izza gore, ki očara srce vsakteremu, komur ni še
zamrlo popolnoma.
Necega dne je prišla k nam, meni je bilo tedaj
kakih osem let, z materjo sta nekaj govorili, pri tem pa
je pogledovala v jednomer na me in, ako se še spomi-
njam prav, je pri tem zarudevala in obi'az jej je pre-
šinjal nek vesel, radosten svit.
O čem sta govorili z materjo, ne vem, a poslej je
prišla skofo slednji dan in ostajala po več ur pri nas.
Čutil sem, da sta postali z materjo zelo prijateljici. Se-
deli sta skupaj pri veliki javorovi mizi in šivali, pletli,
vmes pa govorili veliko in prijazno, smijali se in tudi
prepevali. Cesto pa sem moral hiti blizo jaz, bodisi, da
sem si igral, ali se učil, bodisi, da sem poslanjal okolu
njih, samo navzoč sem moral biti vedno. No, ni bila
ežka naloga to za me, kajti reči moram, tako se mi je
^omilila, da sem jo začel ljubiti, kakor svojo drugo mater,
— ne, kakor mater, zato je bila premlada ; kakor sestro,
ali še nekaj druzega, česar si nisem mogel raztolmačiti.
Oj ! kadar sem naslonil svojo kodrasto glavico na njeno
šumeče svilno krilo in je počivala njena mehka, čudno
sladka roka na mojem lici, tedaj mi je prešinilo dušo
nekaj tako nebeškega, da sem bil omamljen ! Od dne do
dne sem čutil, da me je objel nek od nje izvirajoči čar,
ki je napolnil mojo dušo in telo z nekim novim, sladkim
življenjem ; — a vrhunec tega čaru je bilo njeno divno
jasno oko.
O, to oko je bilo nepopisno !
Kako bi bilo možno opisati sploh ves čar, ki je
izviral iz njenega bitja V Vsaj mi je ostalo vse le v spo-
minu, kakor neko sladko šumeče jezero, v čegar kopr-
nečih valčkih odmeva vilinsko petje čeznatornih bitij, njih
smeh in mameče sanjarenje ; — samo sredi tega čarob-
nega jezera je sijala jasna, solnčna oaza, otok poln
cvetja in labudjega petja in neminljive sreče . . .
To je bilo vselej v pomladi, v času sadnega cvetja
in vonjave v mesecu majniku.
Konci naše hiše je bilo veliko, košato sadno drevo,
ne vem je-li bila hruška, ali jablana, tako dolgo je že.
Pod istim drevesom je bila okrogla miza, okoli nje pa
leseni stoli. Ob tej mizi sta v dnevih cvetja in sence
prozornega zelenja posedali moja mati in — ona. Včasih
se jima je pridružila še kaka druga žena in to je bilo
potem petje ! — Jaz sem slonel v njenem naročji, ali
pa ležal v travi in pil nebeške žarke njenih vedno na
meni počivajočih očij, ali pa sanjal o vonjavi sadnega
cvetja, po katerih je grmel roj bučel.
Toda, veste-li, da se ti hipi popisati ne dado? To
je nekaj, česar ni zmožno nobenega človeka pero, to je
nekaj, kar zabeležujejo v svoje dnevnike angelji sreče in
krilatci božji, sedeči na cvetji in rožnih oblačkih.
(Zvršetek pride.)
Str. 8
.SLOVENKA"
Št. 19
Galerija ženskih slik.
Beleži Kamnoselski.
Gospa Marjeta.
(Zvršetek.)
Dolgo, dolgo časa je šlo tako naprej, bile so sanje
življenja, kakoršne sanja človek samo jedenkrat na svetu
in kateri čas življenja mu je za vedno v najslajšem spo-
minu, pa ako bi živel tisoč let. In sredi teh sanj je bila
ona, kakor kraljica te mlade moje sreče.
Ne vem, se je li zaela komu drugemu tudi taka,
to pa sem pozneje videl, da jo imajo vsi, vsi radi.
Da si nikdo ni prav znal, od kod je prišla, kaj jo
je prineslo, le to je znal vsak, da jo ljubi in želi biti
v njeni bližini. Njena mila prikazen, njeno tiho, sanjavo
in smehljajoče se bitje se je prikupilo vsakomur na prvi
trenotek. Kadar je šla po mestu, takisto, kakor prikazen
iz nebes, bilo je takoj vse drugače na ulici ; bilo je,
kakor bi počivalo to naše mestece pod čarobnim pro-
zornim pokrivalom, ki sega gori pod nebo, a da skozi
isto gleda notri vse nebeško prebivalstvo, vsi angelji in
svetniki, da, Bog sam in pazi, kako hodi mej najsre-
čnejšimi zemljani Ijublieuka božja, ta gospa Marjeta.
Okrog nje pa so se gnetli otroci in revni in drugi, po-
zdravljali so jo z oken in pragov.
Pripovedovalo se je, da je bogata.
In sicer po pravici. Neštevilne darove je delila in
nikdo ni odšel s praznimi rokami, ki se je zatekel k njej
za pomoč. In v cerkve je žrtvovala ! Kadarkoli je ob
velikih praznikih zabliščal v zlatu"in svili gori pred ve-
likim oltarjem župne crkve nov mašnikov plašč ali ol-
tarski prt, vsikdar se je šepetalo po cerkvi: ,o, to je
od nje, gospa Marjeta je to storila ! Bog jej stotisočkrat
povrni! Gorka pojde v nebesa!'
Spominjam se, da je nekdaj gorelo v našem me-
stecu. Pogorela je hiša in vse priprostemu meščanu.
Bilo je po noči, ko je ogenj zbudil iz spanja preplašene
ljudi. Strašna slika je bila. Plat zvona je udarjala gori
v linah in po ulicah so begali ljudje na pol razgaljeni.
Ker je bil hud veter, se je bilo bati, da pogori vse
mesto. K sreči je pogorelo posestvo samo jednemu. ,Ko
so se proti jutru razkropili ljudje, je ostal na pogorišču
nesretnik sam. Ni jokal, ne tožil, ko je čepel na razva-
linah svojega uničenega imetja, marveč strmel je pred
se, kakor bi bil brez uma ; tedaj pa se mu približa neka
ženska, molče mu stisne v roko veliko denarja in
s prstom na ustih odide proti cerkvi. Dolgo po njeni
smrti je pripovedoval, da je bila gospa Marjeta, ki mu
je dala dovolj, da si je sezidal novo zavetje. Molil je za
njo do zadnjega svojega vzdiha.
Vender nad vse je ljubila mene, njenega »varo-
vanca". Ko mi je bilo odhajati v latinske šole, skrbela
je jedino ona za me, niti najmanjše stvarice ni pustila,
da bi storili za me moji roditelji. Ko pa je prišel tre-
notek slovesa, ko je čakal pred biso voz, da me odvede
izpred njenih oči, za dolgo časa, tedaj me je dvignila
k sebi, stisnila me burno na se, potem pa se spustila.
: v tihi, tožni jok.
št. 19
,S L O V E N K A"
Str. 9
Ali si zamoreš tiisliti, draga čitateljica, od kod je
izvirala ta neumevna, tajnostna ljubezen njena do mene,
še otroka ? Ljubezen nje, ki je bila stara trikrat toliko
in ki je bila po vrliu še tako pobožna?
V tej ljubezni je bila vsa skrivnost njenega bitja,
ta ljubezen je bila, ki je delala njo samo tako skriv-
nostno pred vsem svetom, ta ljubezen je bila, kar jo je
držalo v našem mestecu do zadnjega diha in ta ljubezen
je bila, radi katere je umrla tako,r^no, oj, toliko prerano!
In vendar ni poznal nikdo izvora tej ljubezni, kajti
molčala je, povedala ni nikomur ničesar in vzela bi bila
svojo tajnost saboj v tihi grob, da je ni razodela v zad-
njem hipu meni, jedinomu meni.
To je prišlo tako.
Ko sem izvrševal red za redom latinske šole in je
z duševno zrelostjo rastla tudi moja telesna, opaževal
sem vsikdar ob počitnicah, da je ne osrečuje več tolikanj
moja navzočnost, marveč, da je vsikdar obšla neka senca
neumljive tuge prekrasno njeno lice, kadar sem se bližal
njenemu bitju. Celo večkrat sem videl, da so prale solze
njen bledi obraz in da so še bliščale v njenih očeh, ko
je plaho upirala na me svoj pogled. Najrajša pa se mi
je odmikala, ali se skrivala pred menoj. Dasi me je bo-
lelo v srce to njeno nakratno čudno vedenje, vendar
nisem črhnil besedice. A tudi mojim roditeljem se je
zdela čudna ta izprememba.
Najedenkrat pa je ni bilo več k nam, in dejali so,
da je obolela, nevarno obolela. Necega dne pak je izra-
zila željo, da pridem k njej, povedati, sporočiti mi ima
nekaj posebnega.
Srce mi je udrihalo viharno, ko sem stal na durih
njene sobe.
Ko vstopim, je ležala na tamnozelenem divanu in
roki je im.ela prekrižane na prsih, v rokah pa je držala
sliko. M me takoj opazila, oči so jej bile uprte v sliko,
— stoprav polagoma, tvrdo, se je odmaknilo njeno oko
od s'like in splavalo k meni ter obstalo na mojem licu.
Nasmehnila se je, ta'-isto, kakor se nasmehne bolnik,
kateremu ni več pomoči a o čegar bolezni se nič goto-
vega ne ve Njeni ustnici, rudeči, kakor bi bili krvavi
od davnega, davnega poljuba, so se premikali, še predno
je izpregovorila.
„Prišli ste, gospod Davorin, hvala Vam!" dahnila
je in pokazala na bližnji stol veleča z roko, naj sedem
k njej. Potem se je malce sklonila po konci in pričela:
„Jaz umrem, gospod Davorin, tako je namenjeno
T božjem sklepu. Nikdar več ne bodem počivala v cvetni
senci drevja konci vaše hiše, nikdar več ne bova prepe-
vali z Vašo mamico lepih pomladnih pesmi, — kako je
bilo to .lepo je-li ? A vse mine ! Toda to jii bilo, radi
česar sem želela govoriti z Vami, gospod — Davorin.
Marveč nekaj druzega, neka skrivnost, katere ne smem
vzeti saboj v grob, ostati mora na zemlji, izročam jo
v last Vašemu spominu in ako Vam pride kedaj na
misel, pisati svoje spomine, morda ne pozabite uvrstiti
Tanje i tega ... ali vidite to sliko " ?
Pokazala mi je sliko, katero je mej prvimi besedami
položila skrito na svoj život.
Osupnel sem, — ta slika ! To sem bil — jaz !
„Gospa Marjeta, kje ste dobili to sliko ?" vzkliknil
sem in segel po sliki. ,,Ne spominjam se, da bi se bil
dal že slikati, a kaj — saj sem še tako mlad in vendar
je moja, moja slika to !"
»Motite se, to niste Vi, gospod Davorin Kako
krasen mladenič ste postal ! Toda, ali veste, kako vesela
sem Vas bila, ko ste bili še dečak, a kako sem postala
otožna, da, kako sem jela veneti, upadati, mreti, odkar
ste postali krepek mladeneč."
,,0 da, da, žal ! Dobro vem . . ."
,,To je zgodovina moje usode! je dahnila, potem je
nadaljevala :
,,Daleč od tu, ondi blizu morja, stoji moj rojstni
dom. Blizu naše hiše stal je dom dragega soseda, ki je
imel dečka Josipa. Josip in jaz sva se igrala dan na
dan skupaj, bila sva si goreča prijatelja. Ko sva odra-
ščala, spremenilo se je otroško prijateljstvo v plamtečo
prvo Ijbbezen mladeniča in deklice. Nič se niso protivili
roditelji tej zvezi, ko so izvedeli za njo, marveč hoteli
so naju združiti cim preje. Saj so bili bogati roditelji
moji in njegovi.
Toda nesreča je razdružila najlepšo ljubav na zemlji,
nemila smrt mi je vzela dragega Josipa, ko je malo ne
že stal z manoj pred oltarjem. Umreti je moral. Na
smrtni postelji pa je prijel mojo roko in govoril neumevne
besede :
„Klara !" (vedite namreč, da nisem ,,Marjeta" marveč
ime mi je Klara — Klara Ostrožan). ,,Klara !" je dejal,
„nekoc sem citai v Uelj knjigi, da je podvojeno vsako
stvarstvo na zemlji 'in da se nahajata tudi po dva člo-
veka, ki sta si popolnem slična po osebi in po duhu.
Povejmi, ako bi našla na zemlji človeka, ki bi bil po-
polnoma jednak meni, bi ga li zamogla ljubiti, bi li za-
mogla postati nezvesta mojemu spominu in se poročiti ž
njim, ker ti z manoj ni bilo dano ?
.,Ž njim poročiti bi se ne hotela, moj Josip, ker
bi ga ljubiti ne mogla in ker ljubim samo tebe na veke,
ali hrepenela bi, ga videti, oj samo videti ! In ako bi ga
mogla najti, šla bi za njim dneve in noči in kadar bi
ga našla, hotela bi umreti !"
„Zakaj pa umreti, Klara ?"
„Ker bi tedaj vedela, da si se mi prikazal ti, ki
si prišel po me iz tvojih nebeških višav, da me popelješ
saboj pred oltar nebeški, da se ondi združiva za veke !"
Izdihnil je na to moj Josip in njegova duša zdru-
žila se je v slovesu s potokom mojih solz.
Ko pa sem završila svoje štirindvajseto leto, zapro-
sila sem svojo teto, ker roditelji so mi mej tem tudi že
pomrli, da spiem iti po svetu, iskat podobe Josipove.
Dobila sem svoj del premoženja in šla sem, kamor mi
je velel notranji glas, prišla sem med drugim v to tiho
mestece
Tu pa so se h krati izpolnile besede mojega Jo-
sipa, našla sem vas, gospod Davorin in v vaši bližini
neznana sanjala še jedenkrat vso srečno prošlost svojo.
Ljudje me niso poznali in ne poznajo me niti zdaj,
čemu tudi? Zanje sem bila „gospa Marjeta", ona dobra
str. io:
.SLOVENKA,
St. 19
„gospa Marjeta", ki je celila rane vboštva trpečemu
človeštvu in s tem svetim opravilom tolažila svoje lastno
bolno srce. A bila sem srečna na vaši strani, saj ste vi
drugi moj Josip, po duši in telesu in sedaj, ko se mi
je izpolnila želja, ki sem jo gojila ob njegovi smrtni
postelji, sedaj rada umrjem, sedaj vem, da me kliče on,
stoječ pred nebeškim oltarjem : pridi, pridi, moja Klara !
Takoj moj Josip, takoj !"
Obmolknila je za hip, bilo je kakor bi bila promi-
nola, za tem je spregledala z nova, prijela me za roko
iu dejala :
„Gospod Davorin, ta moja želja pa vender ni bila
dobra, dobra za moje srce in kadar bi ljubili vi katero
deklico in bi vam umrla malo pred poroko, kaj tacega
ne želite nikar..."
Ko sem jo vprašal, zakaj bi ne smel kaj tacega
želeti, je molčala, čez njeno lice se je razlil sladek, ču-
dovit smehljaj, ki mi je povedal neizmerno veliko več,
kakor bi zamogla povedati z besedo ona in iz zaprtih
oči utrnila se je samotna, svitla solza.
Umel sem jo, to solzo...
Drugi dan je preminola, — — ali je morda zares
škodovala ta njena ljubezen mojemu srcu ?...
st. 21
.SLOVENKA"
Str. i)
Galerija ženskih slik.
Beleži Kamnoselski.
II.
Tinea.
Rože je na vrtu plela,
Pela pesemco glasno.
S. Gregorčič.
Vrt je bil njena lastnina, ta vrt je bil nje mladost,
njena sreča, njene sanje, njen up, njen raj, njeno vse.
V tem vrtu je prežUa najlepše dni svojega življenja, —
da, najpleše in s tem vrtom spojeno je bilo vse njeno bitje,
njena duša. Ona sama je pa bila živa cvetka v tem
vrtu, cvetka, brez katere bi moral ugasniti ves čar vrta,
ako bi izginila iz njega, ako bi jo utrgal kedo ...
In izginila je, utrgal sem jo jaz, vtrgal v gnjevu
svojega srca, v obupu svoje duše ...
Temno je bilo moje življenje, po onem usodepolnem
sestanku na smrtni postelji blede Klare jelo se je tam-
niti. Zašel sem v mračni labirint, kajti podoba Klare sto-
pila je oj, da ni stopila nikdar ! med moje življenje in
luč sveta, da je bilo omračeno moje duševno oko
po sanjah o nerazločni sreči človeškega srca. Potem je
prišlo, kar je moralo priti, kar je bilo naravno.
V labirintu so me prav kmalu obdale sovražne sile,
— kdo jih ne pozna, kdo ? To so one sile, ki tirajo ne-
dolžnega, nevednega človeka v žrelo pogube in on jim
sledi, ker boljšega ne vidi, ne pozna.
Ko pa je prepozno, jame ječati duša v obupu, v
spoznanju, da je ostala jasna sreča zunaj, zunaj v svitlih
višavah, kamor se ne more dvigniti nikdar več, ker je
— prepozno !
A zakaj prepozno ?
Li ni srce zmožno ljubiti, da-si je spoznalo bridki
kelih življenja, dasi je v zavesti bližajoče se pogibelji ?
Vsaj je čisto, vsaj vanje ne more ničesar, kar ni od
Njega, Najvišjega ! Zakaj bi ne bilo srečno i ono, saj je
sreč obilo in raznih na zemlji in kako jasne, visoke, nad
vse zemsko vzvišene sreče so onih src, v katere je zgodaj
udrlo izpoznaiije o ničevosti, o nizkosti sveta!
A najti jo ?
Kje ? Kodi jo iskati ?
Kje je jasno bitje, na čegar perotih veje nebeški
zor take sreče ?
Obhodi ves širni svet, beži za divjim hrepenenjem
svojega srca — zaman, zaman ves trud ! In vendar je
nekje, mora biti nekje ! Glej za ono daljno goro, kako
sije ondi tajnostni zor in iz njega se čuje sladek, oj tako
vabeči klic: ,tu, tu sem, trudni popotnik, tu-sem!" In
ti bežiš, da ti krvavi telo in duša, — ko pa si dospel
na oni kraj, kaj si našel ? Vse, vse drugo, kar ti nav-
daja bolno srce z gnevom in mržnjo, a n j e nisi našel ;
naposled omagaš in utrujen se odpoveš temu, česar nima,
česar ne premore trhli svet.
Ko pa si tako brezupen žedel, ko ti je postalo živ-
ljenje tako neznosno breme, tako prazna, brezpomembna
last, tedaj ti je stopila nenadoma pred oči podoba dek-
klice, z očmi, s smehljajem in sladko vabečim glasom,
da najedenkrat meniš : ona, ona je, ki je klicala iz ne-
str, 10
,S L O V E N K A.
St. -21
besne zore ! Sredi cvetja stoji na svojem vrtu in se ti
smehlja nagajivo sladko, oko njeno pa pravi : glej, ne
dvomi več. jaz, jaz sem, saj nisem mogla drugače, toda
hiti. vzemi me v svoj zavičaj, da me ne (lol)ode drugi,
nevredni !
In ti.... . .?
Saj ni več dvoma v tvojem srci : — ona je, tvoja
jasna, nadzemska sreča, za katero si prebežal ves širni
svet, za katero si klical zaman.....
I v mojem srci ni bilo več dvoma, v mojem, nik-
dar razumnem, a čez vse zemske meje fantastičnem srcu !
KaVo hitro sva se umela ! Jeden pogled, jedno
vprašanje, jeden stisk roke in bilo je, kakor bi se bila
posedovala že dolgo, dolgo let.
Po tem sva jela sanjariti, ob jutranji zori, ob luni
in večernem mraku, ko je v sladki grozi šuštelo drevje
in očitalo — prepovedano ljubezen. A sanjala sva ne-
beško, o dnevih, ki imajo priti, takih, da jih ne premore
svet drugod, nego ondi, kjer bodeva živela midva, zdru-
žena za večno. In to so bile sanje, o kakoršnih nikdar
ni slutilo njeno mlado srčece.
Ko je stala sredi vrta in pila besede mojo lju-
bezni, ki so peneče se dvigale iz globočine moje prepolne
duše k njej, tedaj je zrla v nebo, odsotna, a cvetice okrog
nje so jokale, — ker lepši raji vstajali so v njeni lepi duši
in vsi ti raji postanejo resnica, saj tako je čitala v mo-
jih očeh, vere, ljubezni polnih.
V tem so se nabirali oblaki, da pošljejo svojo
mrzlo nevihto na vrt teh lepih sanj — oj, da bi bilo
ostalo jasno ; morda so najlepše sanjo uresničijo le tedaj,
ako jih ne moti ničesar, kar je nižjo od njih? Kdo ve?
A zmenila se nisva, le tu in tam je zarežalo kako
zlobno, nepopisno zlobno lice v svitlolio najinih sanj, za-
hreščala kaka sovraštva polna beseda v liarmouijo naji-
nih duš in naju prestrašila, kakor bi l)ila mrzla smrt.
Ko pa se je bližala opasnost, nu, tedaj se je zgo-
dilo, nad čemer se je zgražal svet .... necega dne so
zapeli zvonovi gori v visokih linah in pred oltarjem je
stalo dvoje prestrašenih ljudij — jeden hip in iztrgala
sva plen iz žrelo javne zavisti.
Je - li bil to srečen dan ?
Oj ne, ne ! Bil je dan tamnega pogreba, spremlja-
nega od pošasti s ('loveškimi lici, a peklenskega izvora.
Potem je postalo mirno, . . . za kako ceno 1
,Kje so sanje, kje ! Oj daj mi moj raj nazaj, daj
mi moj vrt mojo mladost, daj mi moje deklištvo, mojo
svobodo mi daj spet !'
Na stolu medli vela cvetka, upadla je in strta . . .
mračno je v sobi. Nebo je sivo prepreženo z jesenskimi
oblaki in ostre kaplje padajo na okna. S težkimi koraki
merim sobo, — tedaj se zgrudi pred me na koleni, roki
vije v divjem obupu in ječi :
,I)avoiin moje sanje I Kaj si mi obetal in kaj si
mi podal ?"
„Moje srce in dušo
,Tvoje srce? Ha — jaz le vidim sive stene tepa-
ste sobe, vse drugo so bile toi-ej puhle fraze ? Lažnik ?
Slepar oni, h kateremu sem zrla kakor k Bogu ? Vse,
vse izguliljeno ! Oj vzemi mi še to bore življenje, vzemi
mi je I"
Po kolenih se vleče za manoj, ki se bližam mizi,
na kateri je samokres.
Vse široko brezdno videl sem h krati odprto — —
— tu, tu notri pogreznil bi njo in sebe ! Živi, k(l(u- mo-
reš ! Roka se je stegnila po samokresu, a njena je zgrabila
h kratu po njem, — kratka borba, v sobi nekaj zagrmi
in tema je postala okrog mene ....
Sedaj sem zojiet na nogah : bledo lice še, medle
oči in otožna i)oteza rcsi^iiacije okoli usten, kadar se po-
gledam v zrcalu. Ona istotako bleda, upalih lic, veliki
sanjavi očesi pa globoko v jamah.
Kadar se ozreva drug drugemu v oči, šine čez
obraz neumljiv smehljaj, oko pa beži v daljavo, nekam,^
nekam proč, iskat necesar, kar je nedosežnega. Oba sva
utrujena od i»redolgega potovanja po nadzemskih daljavah
in pravi svet je nama tako tuj.
Kako veliki dve zagonetki !
Ko pa pogledam nanjo, zdi se mi, da vidim cvetko-
sredi tihega vrta ondi ob belem gradu, po njenem lici
pa se razlije vprašujoči svit. katerega bi si no mogli raz-
tolmačiti vsi modri Ker ubi ....
Lo jedno je jasno : ne išči sreče, komur je jeden-
krat obolelo srce, lahko jo je najti, a teže izjtoznavati
— pravo.