PETROL, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA. IZDAJA TRGOVSKO PODJETJE PETROL. IZHAJA MESEČNO. UREDNIŠKI ODBOR: EGON SERBELA, STANE MATJAZlC, MILAN GERNEDEL, AVGUST KRIŽAN, STANE LENARČIČ. ODGOVORNI UREDNIK: STANE LENARČIČ. TISKA TISKARNA TONE TOMSlC V LJUBLJANI
PETROL
GLASILO DELOVNEGA kolektiva petrol
1. maj — praznik dela
Zgodovina delavskega gibanja sega daleč v stari vek, ko so se zatiraini sužnji borili za osnovne življenjske pogoje pod geslom »svoboda ali smrt«, vrstili so se kmečki upori, z razvojem industrije pa je nastopilo' najhujše izkoriščanje delavskega razreda, zato so bili delavci prisiljeni da se borijo za osnovne življenjske pravice.
Prvi upori so izbruhnili v razvitih kapitalističnih državah kot so bile Francija, Anglija, Slezija in druge, že v prvi polovici 19. st. Upori so bili krvavo zadušeni, ker so bili izvedeni v premajhnih obsegih in neorganizirano. Delavce je bilo potrebno združiti v svetovno organizacijo z določenim ciljem. To sta uspešno izvedla Karl Manc in Friederick Engels, ki sta izdala »Manifest komunistične partije«, v katerem je obdelana osnova znanstvenega socializma, tj. filozofija in politična ekonomija, kot novega pogleda na svet in njegov razvoj.
»Manifest komunistične partije« je močno odjeknil v svetu, tako v vrstah delavstva kot v vrstah kapitalističnih mogotcev. Delavci so prenehali uničevati stroje kot povzročitelje težav ter so se pod geslom »Proletarci vseh dežel — združite se!« organizirano odločili za večje akcije. Tako je 1. maja 1886. leta v Chicagu demonstriralo za 8-umi delavnik in izboljšanje gmotnega položaja ter ob tej priložnosti stavkalo 600.000 delavcev. Kapitalisti so
se poslužili oboroženih sil in prišlo je do velikega pokola in prelivanja delavske krvi.
V spomin delavcev v Chicagu je ustanovni kongres II. Internacionale leta 1889 sprejel sklep, da se 1. maj praznuje vsako leto kot praznik dela, kot dan manifestacij proletarske solidarnosti in kot dan borbenega pregleda revolucionarnih sil mednarodnega proletariata.
Zmaga oktobrske revolucije pomeni novo epoho zgodovine delavskega razreda ter velik udarec za kapitalistični družbeni red. Od tedaj dalje je borbena zavest delavskega razreda rasla iz dneva v dan tudi pri naših narodih in narodnostih. Ne preganjanja, ne mučenja in zapori niso mogli preprečiti delavcev, da se ne bi priključili NOB. Delavci so iz tega boja prišli kot zmagovalci in sposobni za nove naloge v novih družbenih odnosih.
1. maj ni samo praznik dela, temveč simbol vedno nove pomladi, praznik veselja nad lepšim življenjem, simbol boja delavskega razreda za kruh, za večji kos kruha, je praznik zmage progresivnih miselnosti nad zaostalostjo.
1.	maj je praznik, ob katerem pregledamo prehojeno pot v svobodi. S ponosom lahko ugotavljamo, da smo z delom zgradili močno industrijo, nova stanovanjska naselja, modernizirali in dogradili nove proge in modeme ceste ter dvignili splošni in osebni standard de-
lovnih ljudi. To pa nas tudi zavezuje, da še nadalje krepimo in razvijamo socialistično delavsko samoupravljanje kot osnovo za razvoj novih ustvarjalnih sil za večjo proizvodnjo
V teh dneh praznujejo narodi in narodnosti socialistične federativne republike Jugoslavije trideseto obletnico zmage nad fašističnim okupatorjem in domačimi izdajalci.
Narodnoosvobodilni boj in socialistična revolucija sta v štirih letih borb zahtevala strahotne žrtve; 1,700.000 domoljubov je moralo žrtvovati svoja življenja za svobodo, ki jo že 30 let v miru uživamo.
Po okupaciji naše domovine je bila KPJ, na čelu s tov. Titom, edina politična sila, ki je zaznala pretečo nevarnost ter v odločilnem trenutku povedla ljudstvo Jugoslavije v odločilen narodnoosvobodilen in revolucionaren boj. Ljudske množice so zaupale vodstvu KPJ in daljnovidnosti tov. Tita, ter v nečloveških štiriletnih borbah dokazale svetu, da ne more biti zasužnjen narod, ki se bojuje za svojo svobodo.
materialnih in duhovnih dobrin, ki so pogoj za še večje blagostanje delovnih ljudi. Zavedati se pa moramo, da te dobrine lahko pridobimo le z zavestnim delom!
V najtežjih dneh svoje zgodovine so si narodi in narodnosti Jugoslavije izoblikovali nove družbene odnose — enakopravnost narodov in narodnosti. Izbojevali so si pravico svobodnega odločanja v vseh plasteh družbenega življenja ter s tem dali velik prispevek k svetovnemu razvoju demokratičnih sil.
Izredno pomemben uspeh v razvoju socialističnih sil je bil dosežen leta 1950, ko so bila prvič v zgodovini delovnih ljudi naše domovine izročena delovna sredstva v njihovo upravljanje. Socialistično samoupravni odnosi so se nenehno razvijali ter omogočili, da se je Socialistična federativna republika Jugoslavija v tem kratkem obdobju, kljub raznih ekonomskih in političnih pritiskov, razvila iz zaostale agrarne v industrijsko močno državo.
Kot drugo pomembno razvojno stopnjo socialističnega samoupravnega sistema lahko smatramo leto 1974, ko so se delovni ljudje z ustavnimi določili dogovorili, da sami odločajo o sadovih svojega dela ter na samoupravni način urejajo medsebojne družbene odnose.
Trideset let je doba, ko dozori nova generacija. Ta generacija in vse tiste, ki bodo prihajale za nami ne smejo pozabiti, da je bila priborjena svoboda plačana s krvjo in da je bila socialistična razvojna pot pogojena z odrekanjem marsičesa, kar danes uživamo in mislimo, da je prišlo samo po sebi.
KPJ je že neštetokrat dokazala, da je pravilno vodila politiko razvoja navznotraj in navzven države, zato ji zaupajmo politično vodstvo tudi v bodoče ter ji stojmo ob strani tudi v primeru, če bi morali naše samoupravne pravice in našo svobodo še enkrat braniti s puško v roki. Nerešena mednarodna vprašanja namreč še vedno predstavljajo nevarne iskre za vžig novih vojnih spopadov, rožljanje z atomskim orožjem med velesilami ogroža varnost sveta, ter mu ne daje zaželjeni mir. Zato tudi v prihodnje podpirajmo narode, ki se borijo za pravičen mir in mednarodno koeksistenco z upanjem, da bo prav razum premagal mračne, razdiralne sile v svetu.
30 let svobode
&e&titke
za
pcaznik
deLa
1. maj
Izobraževanje delegatov v PE Celje
Na pobudo osnovne organizacije zveze komunistov, sta bila v marcu v Poslovni enoti Celje dva krajša seminarja iz programa dodatnega izobraževanja delegatov in aktivistov družbenopolitičnih organizacij.
Navzoči so bili delegati sveta Poslovne enote, delegati Izvršnega odbora sindikalne organizacije, delegati delegacije združenega dela, člani osnovne organizacije ZK in predstavniki mladinske organizacije.
Na prvem seminarju je po krajšem uvodu dr. Koestl govoril o razvoju samoupravljanja pri Petrolu 'in sedanji samoupravni ureditvi. V drugem delu tega seminarja pa je tovariš Boris Rosina, tajnik občinske skupščine Celje, predaval o delegatskem sistemu in delegatskih razmerjih s posebnim poudarkom na organizaciji združenega dela. Drugi seminar, ki ie bil dva dni kasneje pa je bil vsebinsko zaokrožena celota, Govoril je tov. Jože Vcl-fand, glavni urednik Novega tednika in sicer o vrstah in vlogi družbenopolitičnih organizacij v današnjem samoupravnem sistemu.
Program obeh seminarjev je bil sestavljen tako, da so bile po predavanjih krajše diskusije, v katerih so predavatelji odgovarjali na vprašanja navzočih. Še posebej zanimive razprave so bile na prvem tečaju, ko je bilo med ostalim ugotovljeno, da je potrebno izobraževanju delegatov posvetiti več pozornosti, še posebej delegatom delegacije združenega dela in delegacije samoupravnih interesnih skupnosti, ki zastopajo našo delovno organizacijo navzven.
Nujno pa je, da se statut naše delovne organizacije spremeni v toliko, da bi bila vloga omenjenih delegacij točno opredeljena in tudi določeno, kdaj lahko delegat odloča sam brez posvetovanja z bazo in samoupravnimi organi. Diskusija po izvajanju tov. Volfanda je bila sicer nekoliko krajša, vendar so bili odgovori na zastavljena vprašanja izredno izčrpni, kakor tudi predavanja, po katerem so navzoči tov. Volfanda nagradili z dolgotrajnim aplav-
zom. Kot zanimivost lahko omenimo tudi to, da je bil tov. Volfand, 'ki je med ostalim tudi član komisije za samoupravljanje pri občinski skupščini, prijetno presenečen nad tem, da sta bila seminarja organizirana prav pri Petrolu, v mislih je imel PE Celje, ki v celjski regiji z ozirom na število zaposlenih ne sodi med večje delovne kolektive.
Če ob zaključku v imenu vseh udeležencev ugotovimo, da so bila predavanja -kvalitetna in zelo koristna, pa ne moremo mimo ugotovitve, da bo moralo izobraževanje delegatov in ostalih v bodoče potekati bolj kontinuirano. Še posebno pozornost pa bo potrebno posvetiti mladim delavcem in njihovemu usposabljanju, saj so potencialni delegati in aktivisti družbenopolitičnih organizacij .
Karl Privšek
Posvetovanje referentov za bencinske servise
Naša delovna organizacija je v zadnjih letih doživela in še doživlja vsebinske spremembe, tako v operativnem, kot v družbeno-samoupravnem pogledu.
V sektoru trgovine na drobno so tem spremembam skušali slediti z operativnimi posegi sproti, kot so pač nastajale. Prav ta sprotnost pa povzroča, da se posamezne zadeve časovno odmikajo, delno pozabljajo in zaradi teritorialne razdelitve enot večkrat tudi neenotno izvajajo.
Največ sprememb in dopolnitev je bilo prav v 'trgovini na
drobno, zato smo tu čestokrat naleteli na neenotnost v dograjevanju notranje organizacije.
V sektorju drobne prodaje so organizirali tridnevno posvetovanje za vse referente bencinskih servisov, kajti menili so, da je potrebno že vpeljano organizacijsko prakso dopolniti z novimi delovnimi izkušnjami, obnoviti tisti del nalog, ki jih predpisujejo zakonski predpisi in tako doseči enotnost v izvajanju.
Sicer pa prisluhnimo, kaj o tem posvetovanju menijo nekateri udeleženci.
Tovariš Makorič Vladimir iz Ajdovščine pozdravlja prvo tovrstno srečanje, vendar -meni, da je bil program le nekoliko preobsežen, kajti brez vsakršnega gradiva si je bolj težko vse zapomniti. Najbrž bi bilo bolje, da bi se večkrat sestali in bi bili že naprej seznanjeni s snovjo, ki bi jo obravnavali. Pripomnil je, da je še veliko problemov, s katerimi se srečujejo na terenu nerešenih, kar je pokazala tudi diskusija po vsakem predavanju, saj je bilo včasih toliko vprašanj, da jih niso mogli vse obdelati.
»Takšna srečanja so vsekakor še potrebna,« meni tovariš Felicijan Alojz iz Postojne. »Čeprav tu nismo izvedeli -povsem nekaj novega, smo določene -stvari osvežili, opozorili so nas na napake, ki se največkrat ponavljajo in ki jih bomo morali odpraviti, če hočemo doseči enotnost pri svojem delu.«
»Takšna posvetovanja bi morali imeti vsaj enkrat letno, če že ne dvakrat,« meni tovariš Bauer Stane iz Kočevja. »Mislim pa, da ne bi bilo slabo, če
bi taksna predavanja priredili tudi za poslovodje bencinskih servisov. Dotaknil bi se napri-mer aranžiranja. Na terenu pogrešamo o tem tudi kaj napisanega. Dobro bi bilo, ko bi imeli kakšno gradivo opremljeno s skicami ali fotografijami pravilno aranžiranih izložb, skratka, da bi se aranžiranja lahko učili na primerih ... To, kar nam enkrat 'kdo pove, je vse premalo.«
Tovariš Privšek Karl iz Celja je ocenil to posvetovanje takole:
(nadaljevanje na 3. strani)
Obiskali smo TOZD
Dnevni rezervoar olje
za odpadno
Po rafineriji sta nas vodila tov. Alojz Jurančič in Franc Miklošič (na sliki)
PETROL
rafinerijo mineralnih olj v Mariboru
V preteklem letu so obnovili 14.798 rabljenih sodov, kar je sicer manj kot v letu 1973 (17.588), to pa predvsem zaradi večkratnih okvar in nepravilnega delovanja avtomatike na čistilnem stroju BMA, ki so ga nabavili pred dvajsetimi leti in ni bil v teku obratovanja še nikoli pregledan in servisiran s strani dobavitelja
(nadaljevanje z 2. strani)
»Po moji oceni je bilo posvetovanje za vse udeležence zelo koristno, saj je bil program sestavljen tako, da smo praktično pregledali skoraj celotno problematiko drobne predaje.
Da je perečih problemov pri delu na terenu dovolj in tudi precej neenotnosti pri reševanju določene problematike, smo ugotovili iz diskusije, ki je sledila po vsakem predavanju. Za razpravo je namreč skoraj vedno zmanjkalo časa.
Še posebej bi omenil obisk računskega centra, kjer smo si lahko ogledali obdelavo novih naročilnic cin bili opozorjeni na napake, ki jih delajo sestav-
Ijalci na terenu. To nam bo pri nadaljnjem delu na tem področju vsekakor zelo koristilo.
Kot sem že uvodoma omenil, bi morali biti takšni posveti v bodoče vsaj enkrat letno, kjer bi se poleg ostalega pogovorili tudi o uspehu dela za preteklo obdobje. Smatram tudi, da bi morali udeleženci posvetovanja vsaj za nekatero področje predhodno prejeti ustrezno gradivo, da bi se lažje in bolj temeljito pripravili za diskusijo. Za pravkar minulo posvetovanje je bil to primer pri stroških, ker smo prejeli gradivo samo en dan prej.«
Privšek
Ker je med petrolovci najbrž kar precej takih, ki si ne predstavljajo kako je videti naša rafinerija v Mariboru, so se v sektorju drobne prodaje odločili, da si jo tokrat ogledajo vsi poslovodje bencinskih servisov. To pa ni bil zgolj ogled, temveč so obisk izkoristili tudi za to, da so se po-bliže seznanili z njihovim novim motornim oljem multi-grade, ki bo v kratkem v prodaji.
Tovariš Piciga Emil iz Kopra je o obisku v rafineriji napisal tole:
Poslovodje in referenti za bencinske servise iz PE Koper in Postojna smo skupaj obiskali rafinerijo.
Dan smo preživeli res prijetno. Iz Kopra smo se, sicer zelo zgodaj, odpeljali v Mercedesovem avtobusu. V Postojno smo prispeli v dogovorjenem času. Nato smo se za trenutek ustavili v Ljubljani, kjer so nas že čakali naši sopotniki in že smo krenili proti Mariboru. Dolga je bila pot, obrazi resni, le tu pa tam se je kdo pošalil in nas skušal razvedriti. Primorci smo pričakovali, da bo
vsaj na Pohorju še kaj snega, toda tudi tu ni bilo sledu o zimi. Štajersko je zajela že pravcata pomlad.
V rafineriji nas je prisrčno sprejel ing. Zagradnik Janez, nam zaželel ugodno počutje ter nas v krajšem nagovoru seznanil z delom in težavami, s katerimi se srečujejo v njihovi temeljni organizaciji združenega dela.
Kar dobri dve uri smo porabili, da smo sl ogledali rafinerijo in se ob izčrpni razlagi naših vodičev seznanili s celotnim postopkom dela pri njih. Po-bliže smo se seznanili z njihovim novim artiklom — motornim oljem multigrade, 'ki ga bomo v kratkem prodajali na naših bencinskih servisih.
Po ogledu smo s kolegi iz rafinerije izmenjali nekaj mnenj o njihovih izdelkih in jih tudi seznanili s težavami, s katerimi se srečujemo na bencinskih servisih.
Zadovoljni smo bili s strokovno ekskurzijo in se našim sodelavcem iz rafinerije iskreno zahvaljujemo za prisrčen sprejem. Tovarišu Romihu, ki odhaja v zasluženi pokoj, želimo še mnogo srečnih dni in da bi ohranil lep spomin na petrolov kolektiv.
Proizvodnja tri litrskih plastenk na stroju Covema je po začetnih težavah potekala normalno. Več težav so imeli pri izdelavi eno litrskih plastenk, ker je bil stroj večkrat v okvari
Iz poslovne enote Celje sta bila za zvezno tekmovanje v letu 1974 prijavljena dva bencinska servisa. Medtem ko se je servis Vransko nekoliko slabše odrezal, je servis Rogaška Slatina, skupno še z dvema servisoma, zasedel prvo mesto.
Vsi imajo zasluge za uspeh
».,. vsekakor je ocenjevanje bencinskih servisov potrebno, menim pa, da sedanji način ni
najboljši...«
»Za uspeh, ki smo ga dosegli v zveznem ocenjevanju, imajo zasluge vsi zaposleni,« nam je v razgovoru dejal poslovodja servisa Rogaška Slatina, Jože Čemenšek. »Čeprav mora biti dober servis vedno urejen in postrežba na primernem nivoju, smo se za to ocenjevanje še posebno pripravili,« je v nadaljevanju poudaril.
— Kaj menite o ocenjevanju servisov?
»Vsekakor je ocenjevanje bencinskih servisov potrebno, menim pa, da sedanji način ocenjevanja ni najboljši, ker je premalo spodbuden. Nagrada za trud je premajhna in mislim, da je bil prejšnji sistem boljši, kajti jaz sem za večji poudarek in večjo udeležbo nagrade za kulturno poslovanje pri osebnih dohodkih.«
— Zadnje čase večkrat slišimo, da raven kulturne postrežbe na naših servisih pada. Kaj je po vašem mnenju vzrok za to?
»Mislim, da se premalo zavedamo, da smo kot trgovci v dokajšnji meri odvisni od kup-
(aj je novega v gasilski tehniki pri Petrolu
i se v svetu ki so spojine metana s halo- koj, ko temperatura naraste na tega sistema
Gasilska tehnika se v svetu zelo razvija in temu primemo se veča tudi požarna varnost objektov, ki so zavarovani s sodobnimi protipožarnimi instalacijami in sredstvi za javljanje požarov. Prednost teh sredstev je predvsem v tem, da odkrivajo žarišča požarov v trenutku, ko se pojavijo. Nekatera sredstva za javljanje požarov so celo povezana z avtomatsko gasilno napravo, ki se sama vključi talkoj, ko dobi potreben signal.
Tudi pri Petrolu skušamo biti čimbolj na tekočem s sodobnimi gasilnimi napravami, čeprav se pri tem srečujemo s številnimi težavami. Te naprave so, poleg tega, da je za njih potrebno odšteti precejšnjo vsoto denarja, vse uvožene, kar pomeni dolge dobavne roke, atestiranje pri naših zavodih za požarno varnost, težave s servisnimi uslugami in podobno.
V svetu uporabljajo za gašenje požarov nafte in naftnih derivatov že nekaj časa halone,
PETROL
ki so spojine metana s halo-genskimi elementi. Izkazalo se je, da so te spojine zelo učinkovito sredstvo za gašenj e vseh vrst požarov, posebno še v zaprtih prostorih. Ker so v plinastem stanju, imajo tudi to prednost, da pri njihovi uporabi ne pride do škode, kot se dogaja v primerih gašenja z vodo ali peno.
Doslej so halone uporabljali predvsem pri zaščiti prostorov, v katerih se nahajajo drage aparature kot so računalniki, laboratoriji, operacijske dvorane in podobno. Zasledili smo jih tudi v naftni industriji in sicer kot avtomatsko gasilno instalacijo, tki je pritrjena na plavajoči strehi nadzemnega rezervoarja. V Jugoslaviji teh naprav še ne uporabljamo. V naši delovni organizaciji smo se odločili za montažo te naprave na novem rezervoarju (40.000 m3), ki ga gradimo v Instalaciji Srmin in če bomo dobili soglasje pristojnih organov, bomo imeli prvi v naši državi takšno protipožarno napravo.
Zaščita s tovrstno zaščitno napravo je zelo učinkovita. Celoten sistem je namreč popolnoma avtomatiziran, naprava pa se samodejno aktivira ta-
koj, ko temperatura naraste na določeno višino ali pride v stik plamenom. Torej prednost
tega sistema je zelo velika, saj v naftni industriji in trgovini z njenimi derivati velja pravi-
BCF sistem na plavajoči strehi rezervoarja
cev in jih moramo vsekakor čimbolj e postreči, kajti v nasprotnem primeru bodo z naših servisov odhajali nezadovoljni-Tega pa najbrž ne smemo dopustiti. Res je, da k solidni po-strežbi v marsičem pripomore miselnost prodajalcev in delovna disciplina, še več pa dobra organizacija dela na servisu. Napačno je namreč misliti, da smo s tem, ko smo stranki natočili gorivo, svoje delo že opravili.«
— Ste z nagrajevanjem Prl Petrolu zadovoljni?
»V glavnem sem, vendar pa mislim, da je prodaja avtoma-teriala premalo stimulirana, pa tudi delo z menjalnico je premalo ovrednoteno. Dela z nabavo, evidenco in prodajo avtomateriala je veliko, nagrada za vloženi trud pa premajhna. Če hočemo na tem področju doseči še boljše rezultate, moramo, vsaj tako jaz mislim, spremeniti normativ in priznati delavcem za vloženi trud večji dodatek pri osebnem dohodku.«
— Kako pa je s prodajo na vašem servisu?
»Lahko rečem, da sem s prodajo zadovoljen. Precej je k temu pripomogla tudi mila zima. Vendar opažam, da predvsem ob nedeljah in praznikih ljudje bolj varčujejo z gorivom-Verjetno so temu vzrok višji življenjski stroški in višje cene naftnih derivatov.«
Ob koncu razgovora s tovarišem Čemenškom, smo zbranemu kolektivu zaželeli še obilo delovnih uspehov in še mnogo dobrih ocen pri nadaljnjem ocenjevanju, predvsem pa to, da bi bila raven kulturne postrežbe na tem servisu tudi v bodoče takšna kot doslej.
Karl Privšek
dopisujte v svoje glasilo PETROL
lo, da mora biti požar čim hitreje pogašen, kar pa pri klasičnih sistemih gašenja s peno vedno ni lahko doseči. Kolikor nam ne uspe požara pogasiti takoj, ko nastane, in dovolimo, da se ogenj razplamti, ga je nemogoče ali pa zelo težko in dolgotrajno gasiti in pogasiti.
Naprava, ki jo nameravamo uporabiti na novem rezervoarju v Srminu, ima poleg omenjenih prednosti še to, da s tem, ko je pritrjena na plavajočem krovu rezervoarja potuje s pokrovom gor in dol, pač tako, kot se menja nivo goriva. Pri uporabi klasičnih gasilnih naprav se nam lahko primeri, da požara, ki bi na-(nadaljevanje na 5. strani)
PORTRET ANICE CIMERMAN
To leto je organizacija Združenih narodov razglasila za leto žensk. Ta odločitev je pri nekaterih vzbudila različne občutke in včasih celo slišimo porogljiv smeh, češ zdaj ženske že nimajo dovolj samo dneva, ampak marajo imeti še leto. Takega nerazumevanja najbrž ne moremo jemati preveč tragično, kajti če smo čisto odkriti, se moramo nad življenjsko bistvenimi problemi žensk pri
Naša prva sogovornica je bila Lizika Španinger, ki dela v polnilnici in je tudi delegatka v delavskem svetu njihove temeljne organizacije.
»Menim, da je še vedno največja težava za mater-delavko neurejeno otroško varstvo. Na delo se namreč vozim vsak dan iz 13 km oddaljenih Dobrovc, otroka pa ostaneta doma sama, ker pri nas sploh nimamo vrtcev. In ta neprestana skrb med delom, kaj počnejo otroci doma, me še toliko bolj utruja. Res da sem tudi delegatka v delavskem svetu, vendar se tu nikakor ne počutim enakovredno z moškimi, iker nimam nikoli dovolj časa, da bi se za sestanek pripravila, povrhu vsega pa sem še bolj molčeča. Skratka, prvič sodelujem v organih samoupravljanja.
(nadaljevanje s 4. strani) stal pri nizki legi pokrova rezervoarja, sploh ne bi mogli pogasiti, ker nastane tako visoka temperatura in močan vzgon, da bi pena, M priteka iz šob, razporejenih na zgornjem obodu rezervoarja, sploh ne dosegla pokrova.
Sistem, tki se imenuje BCF
nas kar malce zamisliti. Res je sicer, da ustava in razni drugi dokumenti zagotavljajo popolno enakopravnost žensk, toda teža bremena družinskih obveznosti je še vedno na njihovih ramenih. Od nje pričakujemo delavko, mater, aktivistko 'in gospodinjo. Prav o tem vprašanju je stekel pogovor z nekaterimi delavkami v TOZD Rafinerija mineralnih olj Maribor.
Zelo mi je všeč to, da so moški v našem kolektivu pozorni do nas žensk, razumejo naše težave in nam skušajo -pomagati kolikor le morejo in to vedno, ne le na naš praznik.«
Ida Popič je v rafineriji zaposlena že 16 let kot administrativni referent.
»Preteči je moralo kar precej časa, da smo si ženske izborile več pravic, vsaj toliko, da smo lahko dokazale svoje sposobnosti ne le doma, pri vodenju gospodinjstva, temveč tudi v delovnih organizacijah, v neposredni proizvodnji in pri odločanju. Čeprav so zaposlene ženske nekoliko manj aktivne v družbenopolitičnih organizacijah in organih upravljanja, je vendar opaziti, da
sistem za gašenje in ki uporablja sredstvo halon 1311, se v naftni industriji v svetu že precej uporablja in če bo vse po sreči, ga bomo še -letos uporabili tudi pri Petrolu in s tem v marsičem pripomogli k še varnejšemu obratovanju naše instalacije v Srminu.
Rozman
ženska v zadnjem času prevzema vodilna in odgovorna delavna mesta.
Zase lahko trdim, da si kakšne posebne dejavnosti v družbenopolitičnih organizacijah ali kje drugje ne morem privoščiti, kajti domačih opravil je za zaposleno ženo vsekakor preveč. Najbrž lahko upravičeno trdim, da -smo si ženske z enakopravnostjo priborile le pravico do dvojnega dela, dela ženske — delavke, samouprav-ljalke in ženske — matere, gospodinje.«
»V enakopravnost žene sploh ne verjamem,« je kar nekoliko povzdignila glas Pavla Šabe-drova, »kajti mati je le mati in žena hkrati. Čeprav imamo ženske vse možnosti, da se izenačimo z moškimi, da posegamo tudi v politiko in gospodarstvo, velja to le za ženske s precejšnjima ambicijami in brez družine vsekakor. Nekaj bo najbrž treba storiti, če hočemo, da bi ženam enkrat omogočili, da bi lahko res svobodno in po svojih močeh prispevale k boljšemu jutri brez neprijetnega občutka, da smo zato prikrajšale sebe, svoje' otroke in može. Sicer zadnje čase skušamo vsaj nekoliko razbremeniti zaposleno ženo in odpiramo
Ida Popič
številne obrate družbene prehrane, vendar se bomo na to le težko privadili, ker je v nas nekako zakoreninjeno, da je mamin lonec še vedno najboljši. Pa še to. Beseda mati je lepa in ponosne smo nanjo, le večkrat pozabimo na njeno pravico, da postane in ostane mati.«
Nekakšno veselje prevzame človeka, ko steče beseda z žensko, ki s svojimi spomini ponazarja oblikovanje samozavestne osebnosti in tiste delovne moči, ki zagotavlja zanesljivo in trdno mesto v delovnem okolju. Tak vtis se razraste ob srečanju s tovarišico Anico Gimermanovo, ki je podjetju Petrol namenila že štiriindvajset let vestnosti in ne-umomosti.
V Murski Soboti jo poznajo kot upravnico poslovne enote, četudi svoje vloge ne poudarja na vsakem koraku, pač pa z žensko tenkočutnostjo skuša voditi celotni kolektiv tako, da delovni uspehi niso le redkost. Rekli bi, da so ti, malo da ne, njihova vsakdanja domena.
Vse se je začelo, kot marsikje drugod, dokaj skromno. Takrat je bila še prodajni referent. V enoti je bilo zaposlenih sedem ljudi, ki jih je pesti-la predvsem prostorska utesnjenost, poslovni uspeh pa je bil odvisen le od ene ulične črpalke. Nemirni človeški duh Anice Cimermanove je v marsičem botroval, da se je poslovna enota iz leta v leto posodabljala in se usmerila k zahtevnejšim nalogam.
Ob upokojitvi tedanjega upravnika je s sicer skromnim zaupanjem v svoje sposobnosti prestopila prag ženske odločnosti in se prijavila na razpis za novo delovno mesto. »Tudi tej nalogi moram biti kos«, se je spodbujala, pri tem pa predvsem mislila na vedno večje načrte njene poslovne enote.
Njeni odločitvi ni nihče nasprotoval, četudi so sodelavci kazali nemo začudenje, a so vendar verovali v njeno delovno vnemo in organizacijske
sposobnosti. Petnajst let je že tega, odkar se je prvič srečala s to nalogo in doslej se ji ni »izmaknila« nobena pomembna odločitev, skratka enoto je vodila in jo še vodi tako, kot da je s tem delom rasla vse življenje. No, nenazadnje je tako tudi bilo. Nič ne skriva, da tega ne bi zmogla, če bi jo ob vsem »bremenile« še obveznosti do družine; če bi bilo treba dan deliti na dolžnosti na delovnem mestu in skrb za družino. Anica meni, da je usoda današnjih žensk še zmerom v delni neenakopravnosti, kajti če želi biti dobra mati in žena, je njena prva misel dom, če pa želi biti vzorna delavka, se mora temu odreči. Še težje pa je to dvoje povezovati zlasti v primerih, ko se ženske odločajo za vodilna ali zahtevnejša delovna mesta. Ob vsem tem šaljivo pripomni, da se sicer najde kupec, ki si ženske ne zna zamišljati v taki vlogi, torej na delovnem mestu upravnice in se pač nehote s kakršnimi vprašanji obme do njenih sodelavcev. Večina se je na to že zdavnaj navadila, zlasti stalni kupci, ki so v poprečju kmetje; tisti ljudje, ki jih pred leti ni bilo, četudi so domačini, ker so delali v tujini in se kasneje vrnili na svoje domove. S prisluženim denarjem so si seveda izboljšali življenje in si s stroji olajšali delo.
»Zdi se mi, da z njimi še najlažje navežem tako človeške kot poslovne stike« in s tem dokazuje, da je kljub silovitemu tehničnemu napredku v našem življenju, še zmerom pomemben iskren in topel medčloveški odnos. To pa je tudi vrlina, ki je Anici Cimerman pomagala k zavidljivim delovnim uspehom.
Enakopravnost — pravica do dvojnega
dela
Lizika Španinger
Pavla Šabeder
ing. Lorger Bojan
O gazifikaciji Slovenije
Oskrba SR Slovenije s plinom
S podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi poslovne skupnosti za gradnjo plinovodnega omrežja v Sloveniji 15. novembra 1974, ki ga je podpisalo 76 potrošnikov iz vse Slovenije, so bili postavljeni realni temelji za gazifika-cijo Slovenije. Po tem sporazumu so podpisniki prijavili za leto 1980 potrošnjo 994 milijonov Nm:1 zemeljskega plina, kar je za 244 milijonov Nm3 letno več kot bomo dobili plina iz Sovjetske zveze. Za količine, ki bodo manjkale in za predvideno rast potrošnje v prihodnjih nekaj letih se podjetje Petrol pogaja z alžirsko1 družbo Sonatrach za dobavo vtekočinjenega zemeljskega plina 500 milijonov Nm3 letno, katerega naj bi Slovenija dobivala iz terminala za vtekoči-njeni zemeljski plin, kakršnega bo zgradil Konzorcij srednjeevropskih držav v Tržiču (Monfalcone) blizu Trsta. Vte-kočinjeni zemeljski plin bi se v tem terminalu vplinjeval in vodil po plinovodu mimo Gorice, Ajdovščine, Vrhnike do Ljubljane, kjer bi se priključil na osrednji del slovenskega plinovodnega omrežja.
Plinovodno omrežje v SR Sloveniji
Slovensko plinovodno omrežje obsega vse začrtane plinovode od Lendave na skrajnem vzhodu in Nove Gorice na zahodu Slovenije. Po zemljepisni legi in pa predvsem po smeri dobav zemeljskega plina ga lahko razdelimo' na osrednji in zahodni del (Priloga 2, zemljevid Slovenije).
V osrednji del plinovodnega omrežja sodijo plinovodi od avstrijsko-jugoslovanske meje pri Šentilju, preko Maribora, Celja, Ljubljane do Jesenic, s priključnimi plinovodi za Maribor in Ruše, Kidričevo in Lendavo, Slovensko Bistrico, Velenje in Ravne na Koroškem, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, Kamnik, Ljubljano, Škofjo Loko in Tržič ter odcepi za industrijske potrošnike vzdolž trase teh plinovodov. Osrednji del plinovodnega omrežja bo oskrbovan predvsem z zemeljskim plinom iz Sovjetske zveze z vstopom pri Šentilju. Zahodni del plinovodnega omrežja obsega plinovod od italijansko-jugoslovanske meje preko Šempetra, Ajdovščine in Vrhnike do Ljubljane ter plinovod od Šempetra mimo Nove Gorice do cementar-
ne v Anhovem z odcepom za Volčjo Drago, Renče in Bilje. Zahodni del bo predvidoma oskrbovan z alžirskim plinom iz terminala v Tržiču (Monfalcone).
Transport zemeljskega plina
Glede na tehnologijo transporta zemeljskega plina in varnostne predpise o gradnji in uporabi plinovodov je slovensko plinovodno omrežje razdeljeno v tri skupine:
a) visokotlačni plinovodi
b) srednjetlačni plinovodi
c) nizkotlačni plinovodi — mestne mreže
a)	Visokotlačni plinovodi obsegajo
1. magistralni plinovod od Šentilja mimo Maribora in Ptuja do Rogatca, kjer bo priključen na plinovodno omrežje Hrvatske. Po tem plinovodu, ki bo imel premer 610 mm, se bo torej dobavljal plin iz Sovjetske zveze za Slovenijo in Hr-vatsko v skupni količini 1,35 milijarde Nm3 letno;
2. glavni plinovod Rogatec— Celje—Jesenice in
3.	priključne plinovode za Maribor, Lendavo, Slovensko Bistrico, Ravne na Koroškem, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, Kresnice, Kamnik, Domžale, Ljubljano, Kranj, Škofjo Loko in Tržič.
Največji delovni tlak v teh plinovodih bo na začetku mreže 50 atmosfer, najmanjši pa na koncu mreže 19 atmosfer. Dolžina vseh visokotlačnih plinovodov je 586 km.
b)	Srednjetlačni plinovodi obsegajo plinovode do industrijskih potrošnikov v mestih Ljubljana, Celje in Maribor, kjer se iz varnostnih razlogov ne smejo 'Uporabljati visokotlačni plinovodi. Največji delovni tlak v srednjetlačnih plinovodih bo na začetku 10 atmosfer, razen v srednjetlačni mreži v Mariboru, kjer je že zgrajen del mreže z začetnim tlakom 3 atmosfere.
Dolžine srednjetlačnih plinovodov bodo v Ljubljani 38 km, Celju 17 km in v Mariboru 27 km.
Visokotlačni in srednjetlačni plinovodi bodo grajeni hkrati in bodo financirani iz sredstev, zbranih v okviru poslovne skupnosti za gradnjo plinovodnega omrežja v Sloveniji.
c)	Nizkotlačni plinovodi obsegajo plinovode posameznih mestnih mrež do individualnih potrošnikov predvsem gospodinjstev in male obrti. Tlak v teh plinovodih je navadno med 500 in 1500 mm vodnega stolpca (VS) in spadajo v posest in upravljanje komunalnih podjetij, tj. »PLinam« v posameznih mestih.
Prihodnjič:
O porabi zemeljskega plina
fPETROL
»AOHC
VreOITH-
(mo—Utt)
S.Rr310VENnA*r V* «
I	š?*Mf
^'•*WOlHBIRO
tnzFutfffii . ima
  ----------
fl illt0D,H . 'D • RITTAt5w'*
7 750 0
IT. VtIT
T
tlcMM
(OSIMU ■
,/r.niMit 1 \V	.	*!■
ttoco
iftLAbENFlfrlT 'J
r#e/> jctioaici l	Sdimimo/ Jttmc	itu,
' YT
i,
~~A**OtOSrr
mm
R ( j oXf
/SIMUSMI
f J,! tomrriu	ua
V>o.ifw;	iJj
l.r HM,*U.U
.. • /'M Ištbtll
IKCO
Jtttrtki f	C
7«. Itirnto
LINJI
A R Al DIM
wa/fM.(a
CIMOMA
•*** Z t#ic» " *IAN
rr**.,*
niauno
V. TRBOVIII
V	\	M	i	»	'Min
LEGENDA:
^MARIBOR Natalu «•<■*> 000 »'to
•	JltINICI	*a ioooo«osoooo »-»t
•	HOČIV)!	»a >ooo ao ioooo »>»*
O	UMKA	a* 1000 #• >000
1000_
CK .na uamnna ma	—lini.
0ila.aaa.__
ItOlA it tri aMiaa
. IAC0
DOMZAlt	mor
CIVIpMi
>/wry/OjSrV	i
J hlOltOV('HA^
( m
Boh®
Mvhica	Vfmoro	Anti/uo
ftfStMTICA
rtlto
OKMOMi
OORIZI^' /BjraORICA ^
umtmOvA C »afl-ffa
ViAji trk
r nutp \	\	§
Z:Z£a * R/AVcV7iZ3j^ovoM8*TO
OSNUTEK PLINOVODNE MREŽE V SLOVENIJI
MOHIAICO
iv*5
O on it
Ttr.	_
m (*m	4
<«»al
P
Ud%2'k*oci*x ' %
. v	***•	*"•
OtlttoAki
> T .ln„m
v }	"m"
V SAS
nur.piA
------------V	UH
oecoviOENA
MAAVA PL/NA
IOHI
O 4iS33^t
motu
OfuM« O	MitojoA
PETROL
S smučanja na Južnem Tirolskem
Ker nas je Slovence sneg pustil na cedilu, Petrolova ■smučarska sekcija ni mogla po svoji vpeljani poti. Pač, na njej ni bilo snega, smuči za smučanje po travi pa so nam zaenkrat še nedosegljive. V tujini oicer že prirejajo tekmovanja na smučeh za suho smučanje, pri nas pa imamo le nekaj privržencev tega športa. Ker pa se naša smučarska sekcija tega zaenkrat še ni oprijela in ker vodja Janez in Nataša še vedno raje smučata na snegu, smo se odločili, da bomo skočili malo čez mejo.
Za letošnjo sezono sta bila predvidena dva tečaja, začetni in nadaljevalni, toda uspel je le smučarski izlet na Južno Tirolsko. Udeležilo se ga je tudi nekaj začetnikov in tako smo imeli v treh dneh kar oba tečaja hkrati.
Na smučarijo nas je odpeljal iz Ljubljane Globtourov avtobus in to preko Kranjske gore, kjer smo imeli krajši postanek, nato čez Podkoren in naše državne meje tja do Beljaka in naprej preko Spitala in Lienza. Malo naprej od Lienza smo zavili strmo v breg in jo ubrali proti St. Jakobu, kjer naj bi bilo naše bivališče za naslednje tri smučarske dni. Toda devet kilometrov pred St. Jakobom, ura je bila že precej pozna — okrog osmih zvečer je bilo — je šofer z glavne ceste še enkrat zavil v desni breg, kamor je bila speljana ozka cesta. Čeprav je bila cesta dolga le dva kilometra, smo za vožnjo v hrib porabili celih dvajset minut, kajti šofer je moral večkrat z vzvratno vožnjo popravljati smer, da smo se okoli ostrih ovinlkov končno le prebili do St. Vaita, ali po naše Šentvida, kjer je bila naša končna postaja.
Po večerji so nas razmestili po hišah okoli gostilne ali penziona, kakor hočete, kjer je bil naš glavni stan in center za prehrano. Zjutraj nas je prebudilo čudovito sonce in po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali nazaj v dolino ter proti St. Jakobu. Marsikomu je zastajal dih, ko nas je ogromen avtobus peljal po izredno ozki cesti v dolino.
To je bilo prvič v zgodovini te prijetne južnotirolsfce vasice, da se je kakšen avtobus in to takšen, kakršen je bil naš, povzpel tako visoko po izredno strmi in ozki poti. Tudi med nami je bilo nekaj takih, ki so v dolino raje mahnili peš po klancu, kajti pogled iz avtobusa med vožnjo v dolino je bil nekajkrat tako grozljiv, da je bilo vse skupaj že podobno napeti kriminalki. Nosovi prilepljeni na stekla, iztegnjeni vratovi in napeta ušesa, skratka ves avtobus, razen nekaj posameznikov, je bil v popolni pripravljenosti. Enkrat se nam je celo pripetilo, da smo morali na ovinku vsi zapustiti avtobus, ker je zadnji konec nasedel. No, ko smo prišli na glavno cesto, je bilo vse v redu in
mimogrede smo ob kramljanju in šalah prispeli pod žičnico v St. Jakobu. Ogromno parkirišče je bilo že polno in med registrskimi tablicami smo lahko zasledili precej naših državljanov, ki iščejo sneg vsepovsod.
Iz višine 1500 m, kjer se začne hrib za smučarijo, vozita dve sedežnici na 2050 m, kjer je zgornja postaja. Ko smo se pripeljali, je obratovala le ena žičnica, toda takoj, ko se je nabralo malo več ljudi, so pognali še drugo in ena, dve, že smo se peljali v breg. Na vrhu so se v zgodnjem pomladanskem soncu na jasnem nebu zasvetile s snegom pokrite juž-notirolske Alpe in imel sem občutek, da je nekje le še zima. Snega tudi tu res ni bilo na pretek, smučati se bo pa le dalo, je bilo slišati med smučarji. Hitro smo vzeli smuči in hajd na vlečnico. Ves dren, ki je bil spodaj, se je neverjetno zmanjšal. Velike snežne poljane so nam dale občutek prostranosti in že smo se raztepli po zasneženi planini.
Vsak dan smo imeli šolo za začetnike in tudi tiste, ki se že kar vešče in samozavestno spuščajo po strmini, le sem pa tja le niso popolnoma sigurni, na katero dilco je treba stopiti, da bi naredili pravi ovinek.
V prijetni planinski postojanki se je vsa naša druščina zbrala na kosilu. Izredno veliko število lačnih smučarjev ni prav nič motilo natakarje. Postreženi smo bili kar mimogrede in malo drugače kot se to dogaja na naših smučiščih. Pri nas že precej traja, da te natakar sploh opazi in če te že, se skremži, češ, kaj pa je bilo tebe treba ter zopet čakaš in čakaš, da dobiš tisto, kar si želel.
Dan je minil kot bi trenil in že smo po krajšem postanku v St. Jakobu, kjer smo se zapodili za razglednicami, odpeljali nazaj, v 11 km oddaljeni hribovski St. Vait.
Po večerji, ki nas je čakala v Gasthofu Piehletr in to na predvečer praznovanja dneva žena, smo se ob prijetni glasbi zavrteli in rekli marsikatero na račun smučarije, žena in še marsičesa drugega, tako da se je vse skupaj zavleklo v rano jutro.
Temu primerno je bilo tudi smučanje naslednji dan, ki pa se je kljub vsemu srečno končalo brez prask in zlomljenih kosti.
V nedeljo zjutraj nas je pozdravil sneg. Kljub precejšnji megli smo se vztrajno spuščali po beli opojnosti vse do dveh popoldne, ko smo se odpravili nazaj v Ljubljano.
Z izletom smo bili zadovoljni najbrže prav vsi, saj smo se tudi poslovili z besedami — nasvidenje še na kakšni podobni smučariji.
Rozman
Ženska kegljaška sekcija
Odkar se tudi Petrolovci udeležujemo Naftiade, vedno računamo, da ne bomo ostali brez kolajne. In to naše naj-večje upanje so ravno kegljači. Pred dvema letoma se je Naftiade prvič udeležila tudi ženska ekipa, ki je tedaj nastopala samo v eni športni disciplini 'in to v pikadu.
Pri ostalih naftaših je to drugače. Imajo ženske ekipe, ki nastopajo v večih disciplinah in to se seveda pozna tudi
pri končni uvrstitvi posameznih podjetij.
Novembra, lani, smo se tudi Petrolove ženske na upravi opogumile in ustanovile svojo kegljaško sekcijo. Kot je to v navadi, smo izvolile svojega vodjo, ki je poskrbel, da so bile o ustanovitvi sekcije obveščene vse ženske v komerciali in skupnih službah. Odziv sicer ni bil tak kot smo pričakovali, vendar zadosten, da smo 21. decembra 1974 že prvič sodelovale na TRIM tekmovanju in čeprav samo z enomesečnim treningom osvojile petnajsto, od sedemnajstih možnih mest.
Treninge imamo vsako sredo od 21.—23. ure pri Jamniku na Viču, kjer imamo rezervirani dve stezi. Čeprav je kegljišče precej odmaknjeno, smo ke-gljačice dokaj disciplinirane in hodimo redno na treninge. Zahvala za uspešnost te sekcije pa gre predvsem pomoči naših kolegov Peterke in Šimenca, ki požrtvovalno vztrajata ob naši strani. Vsak teden sta prisotna s prepotrebnimi nasveti.
Seveda smo bile med keglja-čicami pretežno začetnice in tako sta nam morala povedati, kaj je sploh kegljanje in pokazati »prve korake«. Sedaj, ko je led prebit pa vestno vztrajata pri treningih in močno si prizadevata, da bi odpravila naše napake, ki so še vedno prisotne.
Sedaj se pripravljamo na ponovno tekmovanje in sicer na
II.	TRIM tekmovanje, ki bo 15. marca na Kodeljevem. Tako imamo končno tudi ženske možnost za rekreacijo, ki je vsakemu prepotrebna. Z aprilom imamo rezervirano kegljišče pri Šternu in sicer ob sredah od 16.—20. ure in to za trening moške in ženske ekipe in seveda za rekreacijo. Ker bo čas treninga mnogo bolj ugoden kot doslej, bodo s tem dane možnosti skoraj vsaki naši ženski, da se bo začela ukvarjati s tem zanimivim športom in tako posredno pripomogla k uvrstitvi naše ekipe na prihodnji Naftiadi. Torej dekleta in žene vabljene.
Am
Začetek II. moštvenega prvenstva Petrola v kegljanju
Presenetljivo, toda zasluženo -PE Ajdovščina
PETROL
Kegljači slavijo! Razmah kegljaškega športa pri Petrolu je vse večji in večji. Že v drugem letu obstoja naše kegljaške lige tekmuje v njej osem moštev s po sedmimi tekmovalci, število tistih, 'ki trenirajo pa se ne uvrstijo v ekipe in tistih, ki kegljanj o samo zaradi rekreacije, pa je še neprimerno večje. To daleč presega vsa predvidevanja največjih optimistov Ob ustanavljanju lige pred dobrim letom dni.
Nedavno tega sem v nekem razgovoru s tehničnim referentom Kegljaške zveze Slovenije omenil tudi našo interno ligo, pa ni mogel skriti začudenja in zadovoljstva hkrati, da ima Petrol tako množično kegljanje. Pomanjkanje terminov za kegljanje — tekmovalno ali rekreacijsko — predstavlja v nekaterih enotah že resen problem, bržkone pa se bo ob takem razmahu prej ali slej zataknilo tudi pri finančnih sredstvih.
Naša liga stopa tako v svoje drugo leto, tokrat podvojena: štirim »starim« ligašem so se pridružile še štiri nove ekipe TOZD Avtopark-delavnica ter PE Brežice, Celje in Zalog, če bi bila letošnja liga organizirana tako kot v preteklem letu, potem bi stalo celotno tekmovanje preko 9 starih milijonov, česar pa KK Petrol, ki v celoti krije stroške te lige, ne bi zmogel. Zato so se organizatorji odločili, da bodo imela vsa moštva po en nastop le na treh kegljiščih, torej tri kola.
Pod streho je že I. kolo. Na lepem toda izredno trdem kegljišču v Novem mestu so 22. marca nastopile ekipe TOZD Avtopark-delavnica ter poslovne enote Ajdovščine, Kopra-Srmina in Zaloga, dan kasneje pa še poslovne enote Brežice, Celje, Ljubljana in DS SS-Ko-merciala (bivša Uprava).
REZULTATI:
1. PE AJDOVŠČINA 4.864 podrtih kegljev (Batagel 778, Čotar-Rudež 793, Žvanut 817, Polenčič 833, Grmek 785, Petrič E. 858)
2. DS SS-KOMERCIALA 4.858 podrtih kegljev (Gerne-del 853, Pelikan V. 783, Gregorin 767, Šimenc 766, Kos 866, Peterka 823)
3. PE LJUBLJANA 4.786 podrtih kegljev (Rakuš 745, Zi-vulovič 816, Dravinec 834, Gia-comeli 756, Sajovic 795, Curk 840)
4. PE KOPER-SRMIN 4.745 podrtih kegljev (Hrnič 820, Petrič M. 754, Sirk-Peric 757, Ster-pin M. 830, Šterpin J. 785, Av-ramovič 799)
5. PE BREŽICE 4.444 podrtih kegljev (Berus 765, Novak 750, Turk 710, Vučajnik 759, Tkalec 749, Majetič 711)
6. TOZD AVTOPARK-DELAVNICA 4,428 podrtih kegljev ( Gale 762, Menegalija-Ko-vič 686, Klemenčič 735, Bakovnik 794, Bolta 741, Peklaj 710)
7. PE CELJE 4.232 podrtih kegljev (Prtenjak 707, Užman 697, Zepnik 729, Cvetič 761, Jelenko 656, Koražija 682)
8. PE ZALOG 4.180 podrtih kegljev (Petje 704, Rogelj 719, Pelikan R. 698, Svetin 735, Kovačič 730, Burnik-Ham 594)
Napoved, 'ki sem jo dal v prejšnji številki našega glasila, se je uresničila. Izenačena ajdovska ekipa brez slabega moža je triumfirala. še do nedavnega povsem anonimni kegljači so v dobrem letu on pol z resnim delom dosegli to, kar se je zdelo še v preteklem letu nemogoče. Zaslužijo vse čestitke, ne samo za najboljši moštveni rezultat prvega kola, temveč predvsem za dosedanje de-
lo, ki naj bo zgled vsem drugim in izredno športno ponašanje ekipe kot celote! Bravo!
Novinci so si po pričakovanju razdelili zadnja štiri mesta vsem po vrsti seveda manjka reden trening. Upam, da jim bo to tekmovanje dalo še več volje za redno vadbo, pri svetih njihovih enot pa vzbudilo še več posluha za financiranje te športne zvrsti. Pomemben je začetek in želim, da ne bi nobena ekipa ostala na pol poti!
V ekipi Zaloga je tekmoval tudi upravnik Rado Pelikan. Čeprav 200 lučajev za njegova leta ni ravno zabava, je hrabro zdržal dobro uro kegljanja. Prilike, da bi mu zastavil vsaj eno vprašanje, nisem hotel zamuditi.
»Tovariš Pelikan, kako gledate kot upravnik PE in obenem kot aktivni tekmovalec na našo interno ligo? Problemi v vaši PE pri organizaciji in financiranju kegljanja?«
»Glede na tekmovanje kegljačev Petrola v Novem mestu, ki sem se ga tudi sam udeležil menim, da je ta način dela na športnem področju v podjetju in poslovnih enotah lahko za zgled, kaj vse se lahko napravi in doseže, če v ljudeh vzbudimo zanimanje za določeno dejavnost in jim hkrati nudimo materialno podlago. Taka tekmovanja so vsekakor potrebna, saj z njimi spodbujamo tudi smisel za boljšo organiziranost in dosežke. Zato menim, da bi takšno vsesplošno Petrolovo tekmovanje priredili vsaj dvakrat letno, kajti prav teh internih tekmovanj med TOZD in poslovnimi enotami se lahko udeleži največ tekmovalcev in s tem dosežemo tudi zaželeno množičnost.
(nadaljevanje na 8. strani)
□ Ca NEC
Nagradna križanka
IZDELOVALEC
UPRAVNA ENOTA V DRŽAVAH
TANTAL
OKROGLA BAKIERIJA
PLOSK.MERA
PERZIJSKI
V L A DAH
orZava v juZhi
AMERIKI
GRŠKA
CRKA
LADIJSKI
KLJUN
POLHU
NUMO
PRITOK REKE INN V AVSTRIJI
GB. CRKA REKA SKOZI BERN
NIKOLA
TESLA
MESID SV OD SEVILLE
VINOTOK GR.POTUJOČI PEVEC
POSODE ZA ROZE
A'
LJUBKOV.
TORBA ZA
HALOGENA
PRVINA
NAOJA
TILLER
LEPO
OBLEČEN
MOŠKI
TATINSKI
VDOR
KARDELJ
 f OVARO
RASTLINA,” KI DAJE ROBIDNICE
OSNOVNI
TON
TONOVSKE
LESTVICE
DROBEC PRI PILJENJU
MESTO V VZHODNI SRBIJI
MITOLOŠKI
BRITAN
KRALJ
DEL
VRAT
?. PEVSKI GLAS _ KOŠARKAR TVRDlC
KOS CELO TE
KARCINOM
San.
ZMAGA
TONE
TOMSlC
PISATELJ
FLEMING
PRI PAOhl K DRUŠTVA
Šibkost
reka v sv SIBIRIJI BLAGOVNICA V LJUBLJANI
PPESTAVA IZ TUJEGA JEZIKA
KAPITAN
NAUTIIUSA*
NOTARJEV
URAD
SLOV.
MARKSIST
(BORISI
M. IME
TUZLA
DRŽAVA V AFRIKI OB OVIHEJ.mm PESNIK KLOPČIČ
ČUFAR
TONE
SOL
OCETNE
KISLINE
NAUK O BARVAH
MOSTIČEK
ČETRTI
RIMSKI
KRALJ
ŠTORIJA ZVEZDA V ORLU
PESNIK J J EVlC MEOVEDKI VREČARJI
NEM.IGRAL KA(KARIN)
VOJAŠKI C I N
IVAN
TAVtAC
PREBIVALCI
AONIJE
REKA V ALBANIJI
OEL
ROKE
IGRALKA
FONDA
VOJAŠKA
ENOTA
USTVARJALEC
OREL IZ
GFRMAN
ČUDEN DR A GO__
v pr e Zna
ŽIVAL
I TALIJ. R 1 V
POŽELENJE,
UŽITEK
TKANINA
ZA
PLENICE
OSEBNI
ZAIMEK
LlClLO
ZA SMEH IN DOBRO VOLJO
(nadaljevanje s 7. strani)
V naši poslovni enoti je v kegljaško sekcijo včlanjenih 10 članov, pričakujemo pa, da se bo število privržencev tega športa še povečalo. Seveda so za vso to dejavnost potrebna finančna sredstva in sicer za osnovno dejavnost, to je za treninge, naj bi skrbele poslovne enote same iz svojih sredstev namenjenih za šport in rekreacijo, za Petrolova tekmovanja pa naj hi zbrali sredstva na ravni podjetja.«
Moštvo celjske enote je v Novo mesto pripeljal upravnik Milko Turk, sicer tudi sam kegljač. Ker iz njihove poslovne enote doslej še nisem zasledil posebnih športnih vesti v našem glasilu, sem ga povprašal, kako skrbijo za rekreacijo delovnih ljudi in kako imajo organizirano kegljanje.
»V naši poslovni enoti imamo pri organizaciji rekreacije za naše delavce precejšnje težave, in to predvsem zaradi dislociranosti naših enot ter različnega delovnega časa. Tako nismo imeli posebnega uspeha pri organizaciji, čeprav bi lahko imeli ekipe iz posameznih športnih dejavnosti, če bi bili vsi na enem mestu. Pa vendar tudi tako sodelujemo, saj imamo dobrega strelca in pa košarkarja, ki sodelujeta na tekmovanjih v okviru podjetja. Imamo tudi šahovski krožek, ki pa deluje več ali manj občasno.
Ne glede na omenjene težave nam je uspelo ustanoviti kegljaški krožek Petrola, ki vztrajno trenira že nekaj mesecev in sicer enkrat tedensko. Ker se je med našimi delavci večalo zanimanje za ta šport, smo si organizirali kegljanje poleg Celja še v Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Slovenjem Gradcu in v Velenju, kjer bodo imeli ljubitelji kegljanja več možnosti udeležbe.«
— Kakšen je posluh sveta PE in družbenopolitičnih organizacij do financiranja rekreacije?
»Reči moram, da tu ni težav. Za takšna financiranja se vedno skupno in soglasno dogovorimo. Pri tem pa ima tako svet enote, kot družbenopolitične organizacije izredno razumevanje za te dejavnosti in nam prav pri financiranju nudijo vso podporo. Sredstva, namenjena kegljačem, bodo v tem letu kar precejšnja pa vendar ni bilo pomislekov, kajti vsaka dejavnost pač stane. Vsekakor bi morala te stroške kriti kegljaška sekcija Petrola, kajti sredstva sklada skupne porabe ne bodo zadostovala tudi za te potrebe v naši enoti.«
MIG
petrolI
SPORAZUM Fantje so po končanem delu zavili v gostilno. Bilo jih je precej, zato je Jože dejal: Predlagam, da še preden karkoli naročimo, samoupravno dogovorimo, kdo bo plačal!
PRAVI VZROK Na delnem zboru samoupravne skupine sem bil glavni. Vsi so se vrteli okoli mene!
Si toliko diskutiral!
Ne, pač pa ne bi bili sklepčni, če bi odšel!
DELNI ZBOR Delni zbor samoupravne skupine so imeli zaposleni v posebni sobi manjše gostilne. Po uradnem delu so še malo »potegnili« in vso stvar temeljito zaidi. Prodajalec Marko je malo pred koncem zapel: »To še spijemo pa gremo...!« Sodelavec Jože pa ga je brž opozoril: Še prej boš plačal!
POJASNILO Po skupnem posnetku osebja bencinskega servisa Rogaška Slatina, je mlada fotografinja vprašala, če bi jo kdo navzočih lahko odpeljal domov. To je slišal tudi pomočnik poslovodje Franci, ki se je v garderobi ravno preoblačil. Brž je odgovoril: Samo trenutek, da se slečem!
PREDLOG Na seji Izvršnega odbora sindikalne podružnice je predsednik v uvodu dejal, da sindikalna aktivnost ni samo organizacija občnih zborov in izletov, pač pa gre tu za poglobljeno vsebinsko delovanje.
Kaj ti misliš o tem, vpraša delegata Štefana. Ker je bil leta v mislih drugje, je na hitro odgovoril: Jaz sem za poglobljene .izlete!
NAGRADE
V uredništvo je prispelo 87 rešitev nagradne križanke, objavljene v prejšnji številki.
Komisija je izžrebala 3 pravilne rešitve, nagrade pa prejmejo:
1. nagrada v znesku 100 din — KOČAR EMA — FRS (saldckonti)
2. nagrado v znesku 50 din — KRAČUN ROMAN — b. s. Slovenske Konjice
3. nagrado v znesku 50 din — KOPAČ BRUNO — b. s. Godovič
Nagrajenci naj dvignejo nagrade v glavni blagajni na upravi podjetja. Zunanjim nagrajencem bomo nagrade poslali po pošti.
OBRAZLOŽITEV
Poslovodja Jože, ki je že precej v letih, je dobil naraščaj! V garderobi je osebju servisa dejal: Dobil sem hčerko! Toliko v vednost, da ne bo kdo zopet kaj komentiral!
Nekaj časa je bilo vse tiho, nato pa se nekdo iz ozadja oglasi: Pa že koga sumite, tovariš poslovodja!
VELIKA PREMOČ
Ob proslavi dneva žena so bili poleg precejšnjega števila žensik navzoči le trije moški. Poslovodja Ivan zaskrbljeno cpazuje zbrano omizje in predsedniku sindikata reče:
Težko bo!
Karl Privšek
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno: Volitve (delegatov), sprejem v (zvezo komunistov), obrtnik, tlakomer, de, atol, OI, svit, dika, osel, LO, ZK, NO, Isar, Rzop, peta, Ag, vodič, cink, lovorika, anemija, AJ, elativ, Nana, azur, Ni, alt, gare, EŠ, rak, gon, Bevk, Au, Ac, kocinar, dr, Iliča, PM, tiran, postava, sok, las, oje, AV, lidit, Tatari, Van, ar, enakomernost, čistilna, svila, rtič, izrodek, limuzina, naprava, OS, poker.