Štev. 202.
V Ljubljani, nedelja dne 21. julija 1912.
Leto I.
oiMiči
Posamezna števiika 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob ;3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnistvu meseči.j K 1'20, z dostavljanjem na dom 'K i'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno jK 10'—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. — •Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja upravništvu.	:::
Telefon številka 118.	:::
Naša predmestja.
Danes se vrši volilni boj v Mostah. Nekdaj so bile Moste vas — četrt ure od Ljubljane — danes so predmestje Ljubljane. Dasi Ljubljana ne raste hitro — vendar se bolj in bolj bliža čas, ko bomo imeli precej razsežno Ljubljano s predmestji — šiška, Vič, Moste, Barje. — Dandanes ti kraji še niso združeni z Ljubljano — vendar so važni za mesto, ker tvorijo takorckoč trdnjave, \v. katerih skušajo klerikalci napadati napredno slovensko Ljubljano.
Pri boju proti slovenskemu naprednemu gibanju klerikalci ne izbirajo sredstev niti za-veznikov.Povedali so že večkrat: »V tem boju nam je vsak dobrodošel, kdor hoče iti z nr mi«.
— Tako so jim bili v Ljubljani dobrodošli Nemci
— v predmestjih pa so se združili s soc. demokrati.
To najlepše označuje narodno in versko stališče naših klerikalcev.
Klerikalci imajo dober načrt. Najprej so šli na kmete — kjer so med nezavednim ljudstvom dobili svoje prisatše — potem so se počasi bližali mestu. Ljubljanska okolica jim je padla popolnoma^ v roke — ne tako ljubljanska predmestja. Šiška je najbolje pokazala, kako se da odbiti tak klerikalni napad.
Da bi bilo delo v predmestjih lažje, so skrbeli za to, da bi tam ustanovili nove fare in cele samostane — ki naj bi stali v njih službi. Na ta način naj bi se reševala težka vprašanja naših predmestij!
Resnica je. da sc ravno predmestja najbolj hitro razširjajo — hitrejše nego notranje mesto. Saj rastejo hiše — kakor gobe po dežju. Predmestja se na ta način širijo in o tem se pojavijo razna gospodarska vprašanja: ulice, vodovod, snaga. V predmestjih stanuje največ delavskega ljudstva — večinoma revnejši sloji in ti imajo dovolj vzroka — da se ne dajo zlorabiti slabim klerikalnim gospodarjem.
Klerikalci skrbe vedno samo zase, ne pa za ‘druge in naša predmestja se opravičeno boje klerikalne vlade — ker pri klerikalcu odločuje vedno le strankarstvo — nikoli — splošna korist.
Naj izpadejo današnje volitve kakor koli, gotovo je, da čaka bodoči obč. svet v Mostah mnogo dela, predno sc bo naše predmestje lepo uredilo — in zato je treba, da pridejo v odbor možje, ki jim je mar procvit kraja in blagor ljudstva.
Osrednja banka jugoslovan. hranilnic in posojilnic.
r Finančna kriza, ki usodepolno vlada že nekaj let in jej ne bo kmalu konec, sili slovenske denarne zavode, da se otresejo dosedanje more brezsrčnih ^izkoriščevalcev in postavijo na lastne noge. Se je čas, da to lahko store, še je življenjska sila našega denarnega zadružništva tako močna, da združeno odbije pohlepne nakane pijavk, ki nočejo naše ljudstvo izsesati do mozga gospodarsko popolnoma uničiti.
Edimi pomoč je, da se združijo na slovanskem iu£u vse hranilnice in posojilnice v lastno banko po zgledu Osrednje banke čeških hranilnic. Sedež banke bodi — Trst, to središče trgovskega prometa, kamor naj se obračajo oči vsega slovanskega juga. V takem trgovskem središču more velika banka vsega našega lir™ nilništva m no-ojilmštva razviti svoie blagodel
listek.
Zgodbe napoleonskega huzaija
„ Ir sem vas prestrašil,« sem ji dejal. > ca bil sem slučajno priča vaših besed
in SL n,'wflni	česa.	da vam ne bi ponudil
s«i’v- CI,<< Pr>klonil sem se ob teh bese-*! vli ' P()zna*e lr,°ie Priklone in si lahko predstavljate, (ja se je Znatno dvignila moja vrednost v očeh te dame.
»Zelo sem vam hvaležna, gospod,« je bil odgovor. »Najina pot iz Tavistocka je bila pozna; nazadnje sva izgubila še kolo z voza; tu tičim sredi močvirja in ne morem nikamor. Sir Charles, moj soprog, je šel sicer Iskat pomoči; toda bojim se, da je zašel.«
Ravno sem hotel začeti tolažiti damo, ko mi pade pogled na črn popotni plašč, ki je bil bržkone last njenega tovariša. In prav njega sem potreboval! Seveda se mi je zdela misel, da Igram tukaj cestnega razbojnika, izprva nekoliko fatalna; toda »sila kola lomi« in — ali nisem bil v sovražni deželi? Zato sem napravil kratek Proces.
»To je gotovo plašč vašega soproga? Oprostite, madame, da se čutim primoranega!« S temi besedami potegnem oblačilo skozi okence.
! uSem na Ceneni lepem obrazku osuplost, strah m zgražanje, ki ga je čutila nad mojim predrznim činom, in ta pogled me je spravil v veliko zadrego.
»Oj« je izpregovorila, »kako sem se varala
o	vas! Prišli ste me torej oropat in ne pomagat im! Po prvem vtisku sem vas imela za gentle-Mta-rfa, vi W ukradete pejemu soprogu p!aš6»«
»Mamm*? sem nagovoril, »presim vas, r«e
• •• •••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
«	Uredništvo in upravništvo:	:»
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankiraua pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko. :::
••• • »O
Telef.m Številka 118.
 inrT~r"
no delovanje v največji meri in tudi veliko lože potegniti na se nam prepotrebni tuji ceneni kapital.
in zakaj je nastala nujna potreba nove banke v Trstu? Ali jih ni že dovolj, poreče morda kdo?!
Da, dovolj, še preveč jih je, ali niti ene ni, ki bi imela kaj srca za življenjske potrebe našega ljudstvo, ki je rbrano okoli hranilnic in poso.iilnic in drugin denarnih ali pridobitvenih zadrug. Se več- tendenca bančnega delovanja je postala smrten sovražnik našim zadrugam in tudi hranilnicam.
Bili so časi, ko so banke, stare in novo ustanovljene, lazile za našimi posojilnicami in zadrugami, ponujale jim svoje dobrote in zagotavljale zlate čase, ako se izroče njihovemu varstvu.
Naši zavodi, ki so jih vodili le navdušen; rodoljubi in poštenjaki od pete do glave, so :e udajali sirenskim glasovom, podpisavali delnice i>. rezervnih zalogov, nalagali tam svoje preostanke in... začeli rabiti tudi neeskomptni kredit. Nikdo ni slutil, v kakšno nevarno past gazijo, iz katere bo izhod silno težak. S siren-skimi glasovi so vabile banke nedolžne žrtve v svoje mreže: »Razširite svoj delokrog« — glasili so dopisi take banke-dobrotnice •— »ne čakajte le nasvoje kmečke vloge, saj je naš bančni denar še cenejši. Danes plačujete za vloge po 4,in Pol % in tudi več, a pri nas plačate le 4%,
4	m, 4■/„%, da, celo brzojavno so oferirale denar po 37/8%. In gorje zavodom, ki so šli na lim takim peklenskim vabilom. Nešteto je danes slovenskih posojilnic in zadrug, ki proklinjajo trenutek, ko so se dale speljati v take stike z bankami.
Povemo en drastičen zgled:
Neki slovenski zavod ni maral nikdar stika z banko, veliko »dobrotnico« ljudstva. Nekoč je prišel v kraj sam ravnatelj te banke ogleual si je posojilnico, pregledal knjige itd ter se ja ko pohvalno izrazil o vsem, kar je videl. Vrnr si se domu, je pisala banka: Denar je na svetovnem trgu po ceni, mnogo cenejši nego so Vase vloge. Mi Vam ga oferiramo po 37/„ — razsul te svoj delokrog... Odpiramo Vam 200 tisoč K neeskomptnega kredita.
Naivni slovenski poštenjaki so šli na lim tej velikodušni oferti slovanskega bratoljubja,
—	in razširjali so svoj delokrog s »cenenim« bančnim denarjem. Ali ko so prekoračili IOO tisoč kron dovoljenega kredita, je postal denar ze dražji, pri 200.000 K pa je posojilnica že — doplačevala. Ali najhujše je prišlo!
Po znani krizi v Egiptu je ta banka ves kredit nakrat — odpovedala. Vse prošnje niso nič izdale! Nekdo, ki je bil poučen o razmerah, ie zašepetal: »Hočejo Vas uničiti. Vaš kraj je jako pripraven za filijalko ali vsaj ekspozituro banke, — in dedščina Vaše posojilnice je naravnost izboren plen za to bodočo filijalko!«
Ali ni se zgodila ta ostudna nakana! Slovensko posojilnico je rešil — nemški zavod in izplačal »slovansko banko«, — in ta nemški, zavod je za večjo vsoto povišal že izčrpani prej dovoljeni kredit in ni nikdar izkoriščeval svojega položaja.
Kakor tej slovenski posojilnici se je godilo še mnogim drugim, ki danes zdihujejo in preklinjajo, a si ne vedo pomagati. Človeku zavre kri v žilah, ko vidi, kako sistematično se iz-žemajo življenjske sile našemu posojilništvu. 8% obrestovanje je že čisto navadno, a prihajajo računi, k: izkazujejo z vsemi možnimi po-stranščinami f o 12% in še več! To je brezpri-
obsojajte me, dokler niste slišali vsega. Sila me je pritirala do tega koraka; toda povejte mi, kdo je tako srečen, da se sme imenovati vašega soprogo, in obljubim vam, da mu pošljem plašč nazaj.«
Njene črte so izgubile nekoliko prejšnje strogosti, ko je odgovorila: »Moj soprog je sir Charles Meredith. On potuje v dartmoorsko jetniščnico, kjer ima važne vladne opravke. Ako vam je do dobrega sveta, pojdite svojo pot in ne doteknite se njegove lastnine!«
»Zavidam mu samo en del njegove posesti, madame!«
»In tistega ste vzeli pravkar z voza!«
»O ne,« pravim jaz galantno, »tisti je še notri!«
Zasmejala se je veselo, preden je odgovorila: »če bi rajši vrnili plašč, namesto da mi delate komplimente —«
Prekinil sem jo. »Madame, to je čisto nemogoče. Dovolite mi sesti k vam v kočijo, da vam razložim, kako silno potrebujem tega oblačila.«
Sam Bog ve, v kakšne bedarije bi se bil še dal zapeljati, da nismo zaslišali v tem trenotku šibkega »Halo!« iz daljave, ki mu je odgovoril fant na vse grlo. Obenem sem zapazil, da se nam bliža z naglico neka svetiljka.
»Madame, v svoje največje obžalovanje vas moram zdaj zapustiti!« S temi besedami sem se poslovil od dame, ne da bi pozabil, pritisniti ji kljub naglici ognjen poljub na ročico, ki io je odtegnila s predražestno gesto nejevolje nad mojo predrznostjo. Medtem je bila prišla svetiljka čisto blizu, in zdelo se je, da je dobil mali pogum in mi hoče zabraniti beg. Jaz pa sem stisnil dragoceni plen pod pazduho in zdirjal v noč. Zdaj je tila pioja skrh p« v * ku r stalih tfveh	»r	Oddaljim še ke;lar »togot® ^4
Italiiansko-turška vojna.
italijanski upad v Dardanele. — Nezanesljiva poročila. — Kritičen položaj vsled ponovnega zaprtja Dardanel. — Gibanje ustaških čet v Albaniji v zvezi z italijansko akcijo v Egejskem morju. — Nova turška vlada.
Italijanske torpedovke v Dardanelah.
Včerajšnja in današnja poročila o dogodkih v italijansko-turški vojni so vznemirila ves svet. Vsakdo, ki zasleduje mednarodne dogodke zadnjih dni, ve, kako nevaren je vsak poskus priti do živega Turčiji v nje najobčutljivejši točki in to so ravno Dardanele, ki so pot do Carigrada. Ze prvi italijanski prihod pred uhod pred Dardanele, ko je počilo par strelov raz utrdbe Kum-Kalese in italijanskih oklopnic, je izzval nevarno mednarodno komplikacijo. Zaprtje Dardanel, ki ga je odredila turška vlada, je skoro izzvalo konflikt med Turčijo in Ru sijo, ki je bila s to turško odredbo oškodovana in ogrožena v svojih gospodarskih interesih. Nastopilo je nato premirje, ki ga je naenkrat prekinil upad italijanskih torpedovk v Dardanele. ^
Ze par dni sem so prihajala poročila, da križari italijansko bojno ladjevje v severnem delu Egejskega morja, kar je dajalo povoda mnogovrstnim kombinacijam glede italijanskih namenov. Dasi je bilo torej pričakovati kakih dogodkov na bojišču, vendar je italijanski upad v Dardanele prišel vsem nepričakovano Značilno pa je na tem napadu, kako nezanesljiva so poročila o ti italijanski akciji. Obe vojskujoči se državi sta upeljali sicer že spočetka najstrožjo cenzuro, ki je pa sedaj dosegla svo-višek; turška poročila govore o popolnoma ponesrečeni akciji Italijanov, dasi se je osmim torpedovkam posrečilo priti izredno globoke v Dardanelsko ožino, italijanska poročila pa st skrajno rezervirana, govore samo o kanonadi v Dardanelah, dementirajo poročilo o potoplje nju dveh torpedovk in poškodovanju ostali!’ šestih. Po dosedanjih poročilih ni mogoče na praviti o vseh dogodkih niti najmanj jasne slike, tudi nikakih natančnejših poročil ni o spo pada. Turška poročila govore, da so italijanski torpedovke skušale napasti turško brodovje ki je zasidrano v Nagari, ali pa isto izzvati \ boj, ker je pred vhodom v Dardanele križarile italijansko brodovje, a italijanski naklep se j£ ponesrečil, ker sta utrdbi Cain Kalesi in Baik* šu Tepe pravočasno spoznali italijansko nakano in z obstreljevanjem vrnili italijanske tor pedovke. To turško poročilo pa je skrajno čudno, ker je skoro neverjetno, da bi se mogU italijanske torpedovke splaziti skozi dardanel-ske utrdbe, ki so kakor se zagotavlja najbolje utrjene, a tudi vrniti bi se ne mogle tako lahko ker čuvata uhod v Dardanele dve modem' utrdbi Kum Kalesi in Steddil-Bahr. Tako ni c tem spopadu, ki bi imel lahko
najdalekosežnejše posledice
nobenih gotovih in zanesljivih poročil. Zato bi bila vsaka ugibanja o pomenu italijanske ak prezgodnja, a že danes sle lahko trdi, da stojimo ___________ pred odločilno epoho v italijansko-turški vojni.
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice
Rc/.ervni zaklad nad 500 000 kron.	Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron.
Obrestuje hranilne vloge po Čistih 4 >/2 % brez odbitka rentnega davka.
merno oderuštvo, to je rop na našem narodnem premoženju, to je nasilstvo v polni zavesti si dejstva, da si slovenska reva ne more pomagati kakor — plačevati in molčati.
In tako je danes po vsej slovenski domovini le — zdihovanje in plačevanje. Moderno oderuštvo in brezsrčno pijavkarstvo slavi svoje orgije nad našim ubogim ljudstvom in njegovim, še pred kratkim cvetočim posojilništvom.
Pa še nekaj naj omenimo!
Te velike dobrotnice našega narodnega de-narničarstva so seveda po vsem vrhu še v skrbeh za — varnost danega kredita. In vrše se revizije poslovanja, — ki pa ni nič drugega nego... stikanje za hranllničniini vlogami. Uboga posojilnica je zdaj šele prav v mukah in težavah, ki postajajo od dne do dne bolj neznosne. Hranilne vloge sistematično padajo, — ker dobivajo njihovi vlagatelji dopise, ki vabijo, naj svoj denar vlagajo pri njih, ker je bolj varen... Ako dopisi nič ne izdajo, dobivajo vlagatelji celo ... osebne obiske, iz centrale, ki navadno imajo vspeh. Na štiri oči se lahko več pove nego se more zapisati! — In tako imajo danes naše posojilnice in zadruge sistematično gonjo za hranilnimi vlogami!
Kaj more in mora slediti, ako pojde to tako naprej? Odgovor je na dlani!
Rešimo se, dokler je čas! Vsi naši denarni zavodi, ki trpe ali so že pretrpeli podobne težave, naj se združijo v banko po vzorcu Ustre-drii banke. Ako se združi le 300 posojilnic in hranilnic iz vse Slovenije, Istre, Dalmacije in Hrvatske, ki vplačajo povprečno po 10.000 K delnic, dobimo delniško glavnico 3 miljone K, kar je dovolj za začetek. Mnoge danes velike banke so pričele z manjšim kapitalom. — Z delniškim kapitalom 3 miljonov kron bi se dalo pritegniti toliko tujega cenejšega kapitala, da bi se naši denarni zavodi povsem otresli sedanjih uničujočih vezij. Taka banka bi zanaprej zabra-nila vsak run na slovenske posojilnice in hranilnice, odbila bi vsak naskok s takojšnjo pomočjo in tako zabranila mnogotero usodepolno zlo. ki grozi slovenskemu ljudstvu.
Ako se ne motim, je bilo na nekem občnem zboru »Zveze slov. zadrug« že govora o taki banki in misel je splošno ugajala. Pripominjam pa, da nova banka ne bo smela biti strankarska, ustanova, marveč obče slovenska, saj trpimo več ali manj vsi pod težo opisanih razmer!
1 oliko za danes! Rodoljubi, premišljajte, oglasite se, zganite se!	Štajerski.
Danes ob 5. uri popoldne na tiyolskem travniku
nogometna tekma
Victoria (Sušak) proti Ljubljana I.
jetniščnice; obrnil sem torej zopet obraz proti vetru in bežal, dokler se nisem zgrudil od upe-hanosti. Toda le par minut počitka, potem pa spet na noge in dalje! Saj sem bil mlad in krepak in sem imel mišice kakor iz jekla! Vztrajal sem torej še tri ure. Po mojem računu je morala ležati jetniščnica zdaj kakih dvajset angleških milj za mano. Ko se je zasvitalo jutro, sem zapazil, da sc nahajam v gričevitein kraju, ki je bi! gosto poraščen z vresjem. Tu sem se mogel skriti do večera — zlezel sem torej med grmovje, zavil se v svoj lepi, gorki plašč in legel spat v dežju in vetru, kakor sem storil že tolikokrat.
Toda ni mi bilo dodeljeno krepčilno spanje; preganjala me je vrsta hudih sanj, v katerih mi je .šlo vse navzkriž. Nazadnje sem napadel z enim samim škadronom huzarjev na utrujenih konjih celo falango ogrskih grenadirjev — prav kakor takrat pri Elchingenu. Vstal sem v stremenih in zakričal »Vive 1’Empereur!« nakar so odkliknili moji vojaki »Vive 1’Empereur!« Ob tem se vzdramim in planem kvišku s svoje trde postelje, dočim mi je zvenel tisti klic še vedno po ušesih. Poinancm si oči in se vprašam, ali res bedim, kajti isti zategli klic je ponavljalo zdaj pač svojih pettisoč grl. Pokukal sem iz varnega grmovja, in kar sem zagledal zdaj v svetli jutranji luči, je bilo pač najzadnje, česar bi si bi! želel ali pričakoval!
Dartm.oorska jetniščnica! Temno, dolgo raztegnjeno poslopje je ležalo čisto blizu pred piano; da, če bi bil tekel v temi še par minut, bi si bil razbil glavo ob zidu. Ta pogled me je osupnil v prvem hipu tako, da sem ves otrpnil; zdajci pa sem zagledal zvezo jasno pred očmi in sem se udaril v obupu z rokami po čelu. Veter se bi! obrnil ponoči od inga na sever* in ker sem piu šel zmerom naproti, sem tekej
deset milj proti severu in ravno toliko nazaj ter prišel nazadnje tja, odkoder sem hotel pobegniti. Za to sem se torej gnal, spotikal se in skakal kvišku, padal in šepal dalje! In ko sem premišljal o svojem doživljaju še dalje, se mi je zazdela vsa reč zdajci tako smešna, da se je iz-premenila moja žalost v razposajeno veselost in sem se smejal in smejal, dokler se nisem moral prijeti za boke. Nazadnje sem se zavil zopet v svoj plašč in začel premišljati.
Moje burno življenje me je bilo naučilo, da ne gre smatrati nobenega dogodka za nesrečo, dokler se ni odigral popolnoma; ali mar ne ustvari vsaka ura novih vidikov? Tudi zdaj sem spoznal kmalu, da mi je storil slučaj izborno uslugo. Moji preganjalci so me gotovo začeli zasledovati odondot, kjer sem se bil polastil plašča sira Charlesa Mereditha, in res sem jih videl iz svojega skrivališča, kako so hiteli tja po cesti. Niti enemu izmed njih ni prišlo na um, da sem nemara tekel nazaj; utaboril sem se torej zložno v grmovju na grebenu griča ter se pripravil, da ostanem tam do večera. Jetnikom seveda moj beg ni bil ostal neznan; dajali so duška svojemu veselju in vriskali na glas, kar mi je bilo dobrodošlo znamenje sočutja in tovarištva. Videl sem razločno, kako je hodil ta narodič neprostovoljnih brezdelnikov po tesnem dvorišču jetniščnice, ali pa se ustavljal v gručah, da se pomenkuje o mojem srečnem uspehu. Enkrat sem slišal glasno preklinjanje, in ko sem pogledal kvišku, sem zagledal Beau-monta z zavezano glavo, ki sta ga vedla dva paznika čez dvorišče. Ta pogled me je navdal z veseljem —. saj sem vedel zdaj, da ga res nisem ubil, in so videli moji sojetniki, da nisem hotel pobegniti brez njega! In tako sem ležal ves eh? in poslušal glas zvona tam spodaj, ki je Oznanjal ure.f
Službena objava zadnjega italijanskega ministrskega sveta potrjuje to misel. Tako stojitpfo 'danes gotovo pred razvitkom kritične situacije prvega reda, ker nadaljevanje italijanske akcije pomenja vedno nevarnejšo krizo balkan-skegt vprašanja.
Te slutnje potrjuje še strah, ki je zavladal y turški prestolici po poročilih o dogodkih Vi Dardanelah. Prebivalstvo je skrajno preplašeno, ker se še dobro spominja onega časa po prvem italijanskem napadu na Dardanelska yrata, ko je par dni za tem ruski poslanik zahteval odprtje Dardanel, ko so prihajala potočila o mobilizaciji in križarenju ruske črnomorske mornarice v bližini Hospora. Edino sredstvo seveda, ki je bilo v tem kritičnem 'trenotku Turčiji na razpolago, je
zopetno zaprtje Dardanel,
kar pomenja najnevarnejše netivo v sedanjem mednarodnem položaju. Sicer se ta odredba še ne potrjuje, kakor so vsi dogodki noči od četrtka na petek še negotovi, vendar je pričakovati te odredbe, kakor hitro se količkaj uresničijo vesti o nadaljnih italijanskih akcijah. Da 'se pa smatra položaj kot skrajno resen, dokazuje že dejstvo, da se je odločil sedanji turški poslanik v Londonu Teftik-paša, da prevzame Sestavo nove vlade z ozirom na kritični po-
Jako vznemirljiva pa so poročila, ki go-yore, da obstoji
zveza »ned ustaši in Italijo.
Neopovrgljiva resnica je, da je delovanje italijanskih emisarjev z zadnjih let v Albaniji jako živahno, da ni mogoče zanikati gotovih zvez med Italijo in albanskimi voditelji. Vstaja y Albaniji Je danes popolnoma pripravljena, 'voditelji čakajo le še popolnega razpada dupline v turški armadi, ki je danes nesposobna ža najneznatnejšo akcijo. Ako je Italija čakala S svojo akcijo tega trenotka, tedaj bi se dalo res sklepati na neke gotove vezi in zveze.
Kakor danes stoji položaj, se nahaja
Turčija pred iisodepoluiini dogodki,
ki bodo kmalu pokazali, ako je še mogoče na-daijno življenje »bolnega moža ob Bosporu«.
privošči pri »Ivanu« kak ffober prigrizek. RaV-no pol ure hoda je tudi na Breg. Nekoliko dalje je v Bistro. Toda: ob levi gozdna senca, ob desni pa Ljubljansko barje v solncu — to pot tako prikrajša, da je človek naenkrat v Bistri pri izvirnikih Ljubljanice in ob znamenitem starinskem gradu, iz katerega so kdaj menihi vladali vso Okolico. Odtod ima vsa borovniška okolica ime »Coklarija«. Ako kdo rad leze v hribe, gre na Pokojišče (1 uro), kjer se tudi dobi dobro pokrepčilo, ali v Rakitno (2 uri) k znanemu Logarju, kamor kaj radi zahajajo lovci, ali pa celo čez Pekel na Kožljek in se vrne preko Vinivrha in Pokojišča.
Veliko je vredno to, da so ljudje prijazni in postrežni. Prepirov ni in ne razgrajanja. V takih krajih si človek res lahko odpočije ter se okrepča na duhu in telesu. Domačini se nosijo precej preprosto in se ne pulijo ravno za najnovejši kroj. Zato pa tudi letoviščarji tu lahko po-losijo obleko iz polpreteklih časov. V dolino pri-laja vsako leto kaj letoviščarjev. Med njimi pa ie bilo tudi že par takih, ki so hoteli živeti kar za par grošev, ker niso poznali kranjskega pregovora, ki uči: Varčuj v kot’, da imaš za na pot! Treba je pač pomisliti, da je na deželi meso in mleko (zaradi mlekarn) skoraj tako drago, kakor v mestu, vse drugo pa včasih še dražje. Letoviščar mora torej biti vesel, da se more oprostiti za nekaj časa stanovskih skrbi in mestnega prahu ter mirno uživati prosto naravo.
Borovnico torej priporočamo ljudem, ki se hočejo za nekaj časa umakniti mestnemu vrvenju in poživiti v dobrem gozdnem zraku.
Iz naših letovišč*
Borovnica.
Borovnica (Franzdorf) leži ob vznožju večjih gora, ki stoje ob robu ljubljanskega barja proti jugu in ima 305 m nadmorske višine. Ime je dobila najbrže od borovja, ki je raslo po barju. Saj borove štore, ki jim pravijo barike, še zdaj semtertja nalete na mahu (barju). Od Ljubljane je kot tretja postaja c. kr. priv. južne železnice (Brezovica, Preserje, Borovnica) 22 kilometrov oddaljena. Znana je posebno zaradi 'železničnega viadukta, ki veže goro Planino s Trebelnikom. Visok ie 35 m in ima 24 stebrov, ki so jako masivni iz rezanega kamna in jih vežejo oboki iz opeke. Dolg je do 500 m. Ta Viadukt je veljal okroglo 9 rniljonov kron in je bil menda prvi velikan te vrste v Evropi.
Po deželni cesti se pride v Borovnico ali S severozahodne Vrhnike (9 km) ali pa iz seve roizhodnega Preserja in Podpeči 17.5 km). Iz nje se pa pride proti jugu čez Pokojišče, Gredo ali Strmec v treh in pol urah preko Menišije v Cerknico ali pa v dveh urah na južnoizhodni strani v Rakitno. Borovniško dolino obkrožu-jejo precej visoke gore: Planina, Smrekovec, Mali Krim, Vinivrh in Trebelnik. Dolga je do Štiri kilometre, široka pa dober kilometer. Okrajna cesta se vije od Borovnice deloma v .vznožju Trebelnika, gre pod Smolovo žago čez most in potem po sredi doline do »Ivana«. Po sredi doline do omenjenega mostu se pa tudi Vije poljska pot, kateri pravijo »rimska pot«, ker gre skoraj natanko v tisti smeri, kakor »rimska cesta« na nebu. Po dolini teče par potokov: Šumnik in Prušnica, ki se stekata v Borovnišco. Ta pa prišumlja iz »Pekla« in se vije skozi vso dolino, goni precej žag ter se končno izliva na mahu v Ljubljanico. V te potoke prihajajo iz Ljubljanice celo postrvi. — Sicer je pa skoraj vsa dolina lep naplavljen in precej dobro obdelan svet. Ta svet se bo d; izpremeniti v vrt, ako se bodo potoki redno trebili in se naredc ob njih nasipi, da ob nalivih ne bodo mogli preplavljati doline. Sploh se da ysa ta ravnina z umnim gospodarstvom povzdigniti na jako visoko stopnjo. Gore, ki obkro-žujejo borovniško dolino, so dobro zaraščene in dajo ljudem obilo drv in hlodov, za katere dobe dokaj svetlih kronic. Zato pravijo, da je Borovnica — poleg Vrda — najimovitejša vas deželi.
Tu je precejšnja lesna trgovina, dalje velika opekarna in na bljižnem Bregu je tvornica za izdelovanje stolov iz upognjenega lesa. Vse to daje ljudem sicer veliko dela, a tudi lepega zaslužka. »Kdor dela, naj tudi je«. Zato si pa Borovničani posebno ob nedeljah radi privoščijo kak dober prigrizek. To sc pa dobi zopet le v dobrih gostilnah, katerih je v Borovnici tudi nekaj in sicer — ne predragih.
Stanovanj — posebno posameznih sob — se dobi nekaj, ker prebivalstvo ne narašča posebno hitro in ker si marsikdo privošči še kak izlet v — Ameriko, preden prevzame doma gospodarstvo. Zato sobe niso drage. Voda v potokih je prav pripravna za kopanje na prostem, ne pa za pijačo. Vendar je pa nekaj prav dobrih studencev posebno izpod Trebelnika, ki kar nič ne zaostaja za planinskimi. Zrak je dober in jako diši po smrečju. Ko majnika jesen cvete po pobočjih gora, tedaj diši po njem vsa dolina. Izprehodi so po ravnem ali v breg prav pripravni. Po ravnem se pride v pol ure po »rimski poti« v Ivanov kot med »Kočane« in naprej zopet v pol uri v divni »Pekel«, kjer so slikoviti slapovi. Nazaj grede si pa izletnik lahko
* Prijatelje lista prosimo kratkih poročil iz paših letovišč in topiic, seveda občezanimivih m strogo objektivnih.
DNEVNI PREGLED.
Kranjski deželni zbor se sestane v torek dne 23. t. m. Sicer ni nikakih stvari, ki bi zahtevale v korist dežele tako nenadnega sklicanja deželnega zbora, a čuditi se ne smemo. Klerikalci so potrebovali tega zasedanja deželnega zbora, da zopet z ljudskim denarjem zaflikajo nekoliko svoja bankerotna podjetja in razne svoje centrale. Lampe potrebuje novih kreditov, da nadaljuje z zidavo svojih električnih central, zato mora zborovati kranjski deželni zbor. Povdarjamo pa, da je kranjski deželni zbor nepopolen, da manjka v njem dveh zastopnikov stolnega mesta Ljubljane, katerih mandate so klerikalci z vso svojo nasilnostjo razveljavili, niso pa hoteli še razpisati novih dopolnilnih volitev, duši je dotični zakon že sankcioniran! Klerikalci so vedeli in slutili, da bi lahko doživeli precejšnje iznenadenje, ako bi prišla oba ljubljanska poslanca, katerih mandate so razveljavili, zopet v deželni zbor. Zato so hiteli in dosegli sklicanje kranjskega dežel nega zbora že sedaj, dasi bo zborovala večina deželnih zborov šele v jeseni. Kljub tem kleri kalnim intrigam bo pa imela manjšina kranj skega deželnega zbora napram klerikalni nasilni večini jako lahko stališče! Ko bo nastopil Lampe in zahteval denarja za svoje centrale, naj vzamejo poslanci manjšine v roke Šuklje-tovo brošuro in citirajo iz nje klerikalcem par odstavkov, da bodo culi kritiko kranjskega deželnega gospodarstva tudi oni klerikalni poslanci, ki mogoče še niso zvedeli za Sukije-tova razkritja! To bo najboljši odgovor manjšine na klerikalne zahteve!
Važne volitve. Danes se vrši v občini Moste pred durmi Ljubljane občinske volitve, ki so velikega pomena za naprednjake. Okoliške občine ljubljanske, ki leže neposredno pred vratini Ljubljane, so padle po hudem boju vse v napredne roke. Spodnja Šiška, Zgornja Šiška, Vič-Glince so danes prave napredne trdnjave, treba je le še Most in napredni obroč okolu Ljubljane bo sklenjen. Gotovo je, da padejo te občine prej ali slej pod Ljubljano in to bo pomenilo za ljubljanske klerikalce smrtni uda rec. Oni to tudi dobro vedo in zato so napeli vse sile, da se vzdrže na površji vsaj v Mostah, ki so dosedaj še edine kljubovale naprednim silam. Bitka bo odločena danes. Gotovo je, da bo udeležba tako ogromna kakor še nikdar, napredni naskok pa tudi tako silen, da ga bodo klerikalci težko odbili. Najbrže jim bo danes za vedno odklenkalo v Mostah. Naprednjaki imajo sicet zelo težko stališče, ker se morajo bojevati na dve strani. Upamo, da bodo v zadnjem trenotku socialisti, ki hočejo pripomoči klerikalcem do zmage, spregledali in šli skupno z naprednjaki v boj proti skupnemu sovražniku. Večina socialnih demokratov tako ni zadovoljna s postopanjem ljubljanske centrale, ki je postavila v tretjem razredu kandidate, na katere se nikakor ne morejo zanesti, ker so intimni Oražmovi prijatelji in zato bodo šli kljub prepovedi iz Ljubljane skupno z naprednjaki na bojišče. Moščanski socialisti pač naj bolje vedo. da bo Oražma uničiti mogoče le tedaj, če se napredne sile ne cepijo. Zatorej naprednjaki! vsi do zadnjega brez razlike političnega prepričanja danes na krov in zmaga bo popolna. Pokažite', da tiranom kakor je Ora-žem, ne marate izročiti v roko občinskega gospodarstva.
Iz Ježice. V pondel-jek vršil se je ogled na ljubljanskem polju v sedanjem času tudi za občino Ježico jako nevarnih smodništiic. Bliž nje občine bile so zastopane po svojih županih, a Ježica, najbližja občina smodnišniee ni bila zastopana po svojem županu A. Vilfanu, kajti on je imel nek drugi opravek za blagor njegovega žepa. Ne čudimo se, ako so ga začeli ta-koimenovani klerikalci proklinjati in ga že vse splošno sovraži. Uverjeni smo, da bode Vilfan pred novim občinskim odborom, katerega je župnik zbral, še bolj grenke solze pretakal, kakor pred prejšnjim. Za Vilfanovim hrbtom tiči pa še neka druga oseba, oseba, katera je prišla na Ježico prepir in sovraštvo delat, oseba, katero venčajo vse slabe napake, katerih pa noče videti, oseba, katera povsod svoj nos vtika in to je Kristusov namestnik župnik S. Zupan. Posavci željno pričakujejo, kedaj se tega človeka, kateri molze posavsko faro, iz-nebe. Kako priljubljen je župnik na Ježici, se vidi iz tega, da se ga 14 dni pred boje predno
prag kake hiše prestopi, kajti vsak že skoraj Ye, da jc prišel ali prepir naredit ali pa prosjačit — ali pa zahrbtno katerega napasti.
V smrt na vešala. Jurist Luka Jukič, ki je izvišil atentat na komisarja Čuvaja, in njegovi tovariši so že dobili obtožnico. Za Jukiča predlaga državno pravdništvo smrt na vešala, za ostale pa temnico od 10—20 let. Koncem tega mesecu ho terej Avstrija zopet doživela proces, ki zelo spominja na zloglasni srbski vele-izdajniški proces. Dolgo časa se je Čuvaj trudil, da izsledi veleizdajnike in sicer to pot v hrvaških vrstah. Povsod, kjer prebivajo Hrvati (celo v Pragi), so se vršile aretacije in to zgolj radi tega, ker je Ctivaj računal s tem, da pride na sled velikemu hrvaškemu veleizdajniškemu komplotu. Na stotine dijakov od 15—20 let je bilo aretiranih in vrženih v ječo, a brez vsakega uspeha. Kouečno so morali spustiti vse na svobodo, Ic Jukič in še 11 njegovih tovarišev pride pred sodišče. Jurist Luka Jukič je obtožen radi poskušenega zavratnega umora (Čuvaj, liervoič), dalje radi navadnega umora in radi javnega nasilstva, vsi ostali radi sokrivde umora. Obtožnica obsega nič manj kakor 5000 vrst in govori o veliki tajni dijaški revolucionarni organizaciji, o atentatu, o eks-portiranju bomb, o atentatu povodom procesije na Telovo in atentatu na Čuvaja. Obtoženci so sami srednješolci, stari 15—20 let. Dosedaj so se priglasili kot zagovorniki dr. Dušan Popovič, dr. Srgjan Budisavljevič in dr. Vladimir Prebeg, drugi se prijavijo kasneje.
Državna cesta Idrija - Kalce. Odkar nas je g. Val. Lapajne rešil s svojimi avtomobili nekdanje »romantične« vožnje, se nahaja državna cesta Idriaj-Kalce v skrajno zapuščenem stanju. Težki avtomobilih vozovi so pokazali pravo vrednost te ceste, tako, da smo v nevarnosti, da gospod Lapajne ostavi danes ali jutri avtomobilno vožnjo. Kdor se more voziti vsaj malo pot po tej cesti v navadnem vozu, ta okusi tem bolje ta nedostatek. Ob straneh pa seveda leže celi kupi kamna neporabljenega, medtem ko so avtomobilih vozovi v nevarnosti, da se bodisi kolesa ali peresa polomijo vsled globokih jarkov. V deževnem vremenu je pa seveda podobna ta cesta mlaki. Radovedni smo, kdaj bode vendar enkrat Idrija tako srečna — do danes sreče še po največjem ne pozna — da se cesta tako popravi, kakoršne so v drugih kulturnih deželah. Ako bode razširjenje in popravljanje ceste tako napredovalo kakor do danes, tedaj gotovo še ne v doglednem času. Opustila bi se začasno avtomo-bilna zveza, kar vsekakor ni želeti, bil bi to velik udarec, katerega si ne žele Idrijčani, naj-manje bi to zaslužil podjetnik sam g. Lapajne. Škodo bi trpeli vsi, tako privatniki, kakor trgovci. Ker se pri nas smejo želje le tiho izražati, vendar je to želja, ki se tiče celega idrijskega prebivalstva javno in glasno izražena, da se cesta Idrija-Kalce v najkrajšem času popravi tako, kakor mora biti sposobna za vse tovorne vozove.
Iz idrijskih trgovskih krogov. Pred kratkim je prišel gospod Jos. Šepetavec, trgovec z manufakturnim blagom v konkurz in s tem je izgubila Idrija edinega manufakturista, ki je bil odločno naprednega mišljenja. Ostali so nam dve, toda žalibog njih posestniki se prištevajo klerikalni stranki. Gotovo je potreba sedaj novega naprednega trgovca te stroke, ker razumljivo je, da mesto s tolikim prebivalstvom in veliko okolico ima dovolj prometa s tem blagom, enako se potrebuje tudi dovoli modnega blaga. Tudi nekdanje pomanjkanje {.Kjuebnih lokalov je odstranjeno. Istotako nant manjka dobre in moderno urejene drogerije Imamo sicer samo takozvano c. kr. lekarno — brez konkurence — tedaj vsakdo ve, kaj se to pravi, ako bi prišel in se naselil na frekventi-ranem prostoru drogist, z moderno urejeno trgovino in z dobrim blagom, katerega bi razpečaval po zmernih cenah. Njegova eksistenca
bi bila lahka. Tega mnenja je vsakdo, kdor se je moral vsaj parkrat zateči v našo lekarno.
Škandalozne razmere pri južni železnici. Iz Štajerskega se nam piše: Razmere pri južni železnici postajajo naravnost neznosne. Pod sedanjim železniškim ministrom je nemški Volks-rat zopet začel dobivati velik vpliv pri ravnateljstvu južne železnice in vse gre po njegovi volji. Za kako boljše mesto na naših Štajerskih postajah sploh Slovenec ne pride več v poštev. Le poglejte si črto gor od Špilfelda pa dol do Zidanega mosta. Vsa boljša mesta imajo Nemci ali renegati. V Brežice so dali za postajenačelnika Nemca. O slovenskih napisih na naših štajerskih postajih še govora ni. Če zahtevaš vozni listek po slovensko, te uradnik ne razume, te nahruli in ti grozi s policajem, če hočeš govoriti s sprevodnikom, ne zna slovenski. Postajna imena se izklicujejo samo nemški. Na kolodvorih dobiš sicer nemško-italijanske vstopnice za na peron, ne pa tudi slovenskih. Nemški uradniki tarifirajo blago slovenskih trgovcev po najvišjem tarifu, če so tiskovine slovenske. Ne le to. Naravnost norčuje se iz nas uprava južne železnice tudi v prometnem oziru. Na progi Zidani most—Zagreb si moraš kupiti vozni listek za osebni vlak, a voziti se moraš v mešanem. Če vprašaš sprevodnika, kako je to izkoriščanje, ki meji na sleparijo, ti odmigne z rameni. — V Dobovi pri Brežicah se je svoj čas postavilo postajališče in tamošnje občine so morale plačati južni železnici 8000 K. A uprava železnice je bila tako kunštna, da je postavila postajališče brez stranišča. Ker se je zato izkazala potreba, zahteva uprava južne železnice sedaj od občin zopet 4000 K, da postavi stranišče. — Na Blanci pri Sevnici bi se imelo postaviti postajališče. Da občinam ne bi trebalo toliko prispevati, je tamošnji župan Likar (vrl naprednjak!) podaril svojo hišo, v kateri bi se naj postajališče napravilo. A glejte, uprava železnice zahteva od občin slej ko prej isti ho-rendno visoki znesek. Tako južna železnica guli naše slovensko ljudstvo, na drugi strani pa mu ne da v jezikovnem oziru niti najmanjših pravic Kje so slovenske ^b*bre? če bi se vse nastavile
stajne napise in izklicevanje postaj 'tudi v slovenskem jeziku, ne dvomimo, da bi se uprava južne železnice konečno morala ukloniti, oso-bito, ako bi imele občine v slovenski državnozborski delegaciji zadostno zaslombo. Toda ravno tu pričenja tisto žalostno poglavje, o katerem človek tako težko govori. Našim klerikalnim poslancem so slovenske pravice pri železnicah toliko mar, kakor nastavljanje slovenskih uradnikov v državnih uradih. Saj — to njihovi stranki nič ne nese. In kjer tega ni, tam se klerikalni poslanec ne gane. — O neverjetnih razmerah na postaji na Pragerskem pa prihodnjič nekaj.
Vojaški bojkot v Begunjah pri Cerknici.
Radi strelišča v Bezuljaku prihaja že od 1. 1895 vojaštvo vsako leto v Begunje. Pred dvema letoma je kupil g. Ivan Stergulc v Cerknici hišo, ejer ima sedaj hotel »Javornik« in trgovino z mešanim blagom. Obenem pa vodi tudi trgovino in gostilničarsko obrt v Begunjah. G. Stergulc je dobil navadno same oficirje na hrano in im je tudi stregel, kolikor je pač mogoče na deželi. Še zmenil se ni zato, da je imel radi tega zgubo. Druge gostilne, kamor so namreč zalajali navadni vojaki, so namreč veliko več iztočile. Pred dvema letoma je dobil g. Stergulc od 27. pešpolka v Ljubljani naročilo, da prevzame gg. častnike za celi mesec na hrano. To mu je bilo radi preobilnih poslov nemogoče, pač pa je v zimskem streljanju 1. 1910 obljubil, da prevzame 1. 1911. častnike 17. pešpolka za štiri dni, kar je tudi storil. Gg. častniki so v resnici prišli, toda bili so samo en dan in pol na hrani.
\Ta pritisk takratnega poveljnika streljišča nadporočnika Haglijana 27. pešpolka so morali takoj zapustiti gostilno, ker g. Stergulc ni hotel prevzeti na hrano častnikov 27. pešpolka. Nadporočnik Haglijan se je takrat tudi izjavil, da bo imel g. Stergulc še slabe posledice radi tega, ker ni hotel prevzeti gg. častnikov 27. pešpolka kakor prejšnje leto na hrano. Tako se je tudi zgodilo. Lani 1911 in letos je vojaštvu strogo prepovedano zahajati v gostilno in prodajalno g. Stergulca. Ko je g. stotnik Birbacher jezdil svojo stotnijo pri prihodu v Begunje mimo Stergulčeve gostilne, se je obrnil nazaj in pokazal moštvu gostilno z besedami: »Hier, dieses Gasthaus ist euch verboten« (Ta gostilna vam je prepovedana.) Omeniti moramo, da so zahajali poprej v to gostilno celo nadvojvode in korni poveljniki, ki so bili vsi jako zadovoljni s postrežbo. Vojaški bojkot te gostilne torej gotovo ni opravičen. Ali je to morda znano vojaški upravi!
»Vilfanova koča« na Begunjščici je letos privlačna moč mnogim turistom. In kako tudi ne! Dohod je tako zložen, da se pride brez posebnih težav do koče, ki je prav dobro oskrbovana. Flcra, ki je menda najlepša na naših planinah, je sedaj v najbujnejšem cvetju. Ravš, murke, planinke, a tudi še encijan — seveda bolj redko — te vabijo k sebi in ti kličejo: dobro došcl. In razgled? Ogledati si ga je treba!
— Pretečeno nedeljo je »Vilfanovo kočo« obiskal ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar,.
Drobiž iz Štajerske. Za miljonsko vinarsko zbirko so nabrali štajerski naprednjaki doslej že nad 14.000 vinarjev. Vrlo naprej — in tekom enega leta je lahko miljonski sklad nabran.
— V gnojnici utonil je 14. t. m. dvetletni sinček Joško posestnika Janeza Štiftarja v Re-čiški vasi. Igral se je z drugimi bratci in sestricami pod nadzorstvom 121etne Nežike; šel je k bližnji gno’jni jami in metal vanjo kamenje. Pri tem se mu je spodrsnilo in fantek je padel v gnojnico in utonil. Ko je pribežal oče, je bil dečko že mrlič. — V Kozminclh pri Podlehniku (niže Ptuja) se je ustanovila poštno-oddajna postaja; vsak dan bo poštni sel nosil pošto iz Podlehnika v Kozmince in obratno. — Na ptujski višji gimnaziji je maturo dovršilo 13 abiturijentov. V proslavo desetletnice obstoja višje gimnazije so fantje napravili zvečer neko proslavo, pri kateri so po ulicah liajlali in peli »Wacht am Rhein«. Zložili so tudi po 50 K za Schulverein, Siidinarko in nemško hišo v Ptuju ter 20 K za nemški Studentenheim. Nemško časopisje jih seveda navdušeno slavi. — V Trbovljah je pri kopanju v Savi 15. t. m. utonil rudar Ernst Gričar, ker ni znal plavati in gd 'e voda zanesla na nevarno mesto. — Stariši, skrivajte puške! V Brdovcu pri Brežicah je 13. t. m. petnajstletni Karl Kapusta bil s petletno sestrico sam doma. Starši sta delala na polju. Fant je stikal po omarah in našel v eni nabito očetovo puško. Hantiral je ž njo tako nesrečno, da se ie sprožila in je krogla šla sestrici v bedro ter jo težko ranila. — Pri Sv. Lovrencu v Slov. Gor. je bil za načelnika krajnega šolskega sveta izvoljen g. Fr. Horvat, kmet v Mostah, pristaš slogaške stranke. — Redna živinska ogledovanja po Spod Štajerskem se vrše letos po sledečem redu:	Dne
27. avg. v Ormožu, dne 28. avg. v Slov. Gradcu, dne 29. avg. v Sevnici, dne 30. avgusta v, Celju, dne 31. avgusta v Kaplji pri \ ratiskem, dne 2. septembra v Ljubnem in 3. septembra v Velenju. Odpadejo samo, če se pojavi kuga slinavka ali če politična oblast sicer kaj proti ukrene. — Na Cvenu pri Lujtomeru priredi
28. julija ljutomerska ženska podružnica CMD. v gostilni g. Fr. Peconja prijetno domačo zabavo s krapci, ribami, na ražnju pečenim prašičem in dobrim vinom. Na sporedu je petje, srečolov, godba in ples. Prleki, na Cven!
Nogometna tekma, ki se vrši danes popoldne na travniku pod Tivoli bo ena iz najsijajnejših tekem letošnje sezone. Hrvatski dijaki z Reke so znani kot izborni igralci. Igrali so letos na tekmi v Zagrebu s hrv. akad. klubom in so dosegli časten uspeh proti temu najboljšemu hrv. moštvu. Z današnjo igro navežemo zvezo z moštvom z Reke in tako bo naša bela Ljubljana kmalu imela zveze na vse strani. To je za nas gotovo velike važnosti. Naj bi se naša javnost tega zanimala in naj se v obilnem številu udeleži tekme. Omenjamo še, da ni posebno lepo, ako se hoče gledati zastonj, ker ima društvo »Ilirija«, velike stroške in tudi dovolj dela s tem, dia preskrbi tekmo,
IVje su aiuvcuai\c   'ie r v/c Dl SC v »c i v m, ■>> mm ~v-.Vnvn
PO robu fti ^htevam —rimu -'"venske po- in s tem našemu občmstvu. primemo zaoavo.
flacelatvo S. E. K. »Ilirije«, poživlja vse elane, da pridejo radi predpriprav za tekmo Sigurno ob 3, uri na tivolski travnik. Igralci morajo pa biti najkasneje ob 4. uri v vrtnem salonu restavracije pri »Novem svetu«.
K poročilu o umoru v St. Jerneju oinen-iamo, da je bil oni vajenec v trgovini g. M. tValeia, ne g. Valovca. kakor se je poročalo.
iz Toušina. Slavno uredništvo! Zahvaljujem se Vam za točno pošiljanje »Dneva« in ivam sporočam, da ga vsi zelo radi bero tudi ‘uJi ljudje, posebno Cehi z veseljem posegajo
njeni. Tu smo ljudje vseh narodov — največ je Cehov —. Naše toplice so zelo priporoč-jjive, in vsakemu ugajajo, ki pride sem. Voda ima v sebi železo in se vlega pod njo črno blato. Tako se zdravimo: en dan železna voda drugi dan črno blato — ozdravi se vsak, ki sem pride! Hrana je dobra, okolica zelo prijetna. — Dali smo se slikati in pošljemo sliko »Ilust. Tedniku«.
Promocija. Slov. akad. društvo »Ilirija« in >Klub slovenskih farmacevtov« v Pragi naznanjata, da je promoviral njih član, ozir. predsed-hih g. Hugo Možina iz Gradiške ob Soči v soboto 20. t. m. za magistra pharmaciae. Ci. Mu-žlna je prvi slovenski farmacevt, ki je dovršil Študije na češki univerzi in sicer z odliko. Živel!
Na dunajski tehniki je tudi za prihodnje šolsko leto določeno zaključeno število slušateljev in to radi prevelikega števila poslušalcev.
Peterburško »Novoje Vreinja« piše o avstrijskem parlamentu: »Vse, kar je dosegel v zadnjem zasedanju avstrijski imperializem, ki ga podpira in vzdržuje Berlin, dosegel je s pomočjo nekaterih avstrijskih Slovanov. Postopanje Poljakov in Rusinov nas ne more čuditi; toda oni del Cehov, Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so glasovali za brambne predloge so se pregrešili proti glasu svoje krvi!«
G. Jan Krampera, bivši tenorist, ljubljanske opere je gostoval te dni na praškem vinograd-sTcem gledališču v Bizetovi operi »Karmen« in sicer v ulogi Seržana don Jose. Praška kritika jako hvali njegov nastop in piše, da je Kram-pero na vsak način treba pridobiti za vinograd-sko gledališče, ker je izvrstna moč zlasti kar se tiče njegovega glasovnega materijala.
Dobra kava je postala neizogibna potreba vsakega človeka. Nobene tajnosti ne izdamo, če razodenemo, da se dobra kava da napraviti samo s Kolinsko kavino primesjo. Taka kava res zasluži priimek »dobra«, kajti ima izboren radS|V-,}.ri-^en yoni *n Kpo barvo ter jo vsak zato ,ad.» svolih »zvrstnih lastnosti in pa ska k-tvn.10 Dr-lst"° domače blago, se je Kolin-skfm voM^rnies »riliubila že vsem sloven-
p razpolago tako temino
fŽ If KSlinska ka™ Primes, in IvmP6.; D'esetletl»ega posestnikovega sivo! ln ;!°Vca ‘,z Križman je te dni domači
' ?	,Z,	SUml P6 tla’ da si K zIomil P«
E-ljH dts!".) »»ogo — tovarniški delavec Josip rvn/ner se je na Savi pri vlivanju železa v ta-lliošuji tovarni nevarno opekel. — V sredo se je ponesrečil na ljubljanskem južnem kolodvoru premikač Mihael Meglič. Ko je hotel zvezati dva voza, ga je prijelo za mezinec, ki je bil v trenotku ves zmečkan.
Iz maščevanja. Zidarski mojster Franc Celarc iz Vnanjih Goric je pred kratkim sprejel dva domača zidarska pomočnika v akordno delo. Ker nista dobro izvršila dela, jima ni hotel izplačati pogojenega plačila. To je ta dva tako vjezilo, da sta v eni zadnjih noči poškodovala steno na novi hiši in podrla tudi del Zidu.
Pri igranju s pištolo. Dne 16. t. m. je 141etni posestnikov sin Mihael Marolt iz Pšate ogledoval doma pištolo. Toda ravnal je ž njo tako neprevidno, da se je sprožila in je bil pri tej Priliki na desni roki nevarno ranjen. — Enaka nesreča je zadela 121etnega Karla Šušteršiča v Svetju. Oba ponesrečenca so morali takoj odpeljati v deželno bolnico v Ljubljano.
Kaznovani socialistični visokošolec. Senat krakovskega vseučilišča je za vedno izključil iz univerze socialističnega dijaka Pryblovske-ga. Pryblovski je bil predsednik socialističnega shoda na krakovski univerzi, na katerem je bilo sklenjeno, da se visokošolci ne smejo udeležiti sprejema nadvojvode Karla Franca Josipa in njegove soproge nadvojvodinje Cite. i§hod ni bil naznanjen, ko pa je prišel vseuči-liški dekan in pozval dijake, da zapuste dvorano, je Pryblovski enostavno odgovoril, d? se dijaki ne puste motiti na sh^dn.
Zanimivi prizori na sodišču. Na budirnpe-štanskem okrajnem sodišču v 6. okraju je bil te dni zaslišan za pričo stotnik Gapay. Ko je tekom obravnave imenoval nekega odvetnika izsiljevalca, je ta skočil proti njemu. Stotnik je zgrabil za sapljo in udaril parkrat proti odvetniku, ki je pa udarce odbil s stolom. Taki dogodki se pred sodiščem dogajajo lahko na Ogrskem in Hrvaškem, kjer iustica ni iustica; pri nas je seveda kaj tacega nemogoče
Potresni sunki. V dolini reke Morave v Srbiji m sicer med mesti Jagodni in Paračin so čutili te dni močne potresne sunke, ki so se zelo pogosto ponavljali. Ljudstvo je radi tega zelo razburjeno.
Neverjetna policijska predrznost. V velikem Varadinu na Ogrskem je v četrtek neki policijski uradnik ustavil na ulici hčerko nekega bogatega tovarnarja in obenem nevesto nekega trgovca. Odpeljal jo je meninič tebinič da policijo. Tamkaj službojoči policijski uradnik ji je pri vizitaciji izjavil, da jo mora zdravniško preiskati. Gospodična je proti temu odločno protestirala in zahtevala, da se o tem obvesti njenega ženina. To se je tudi zgodilo, nakar je bila dama spuščena na prosto. Ko so pjenistarši zvedeli o vsem dogodku, so prišli takoj z ženinom njih hčerke r i policijo in zahtevali, da se dotični uradnik opraviči. Toda ta je osorno odgovoril, da ni nikomur dolžan odgovarjati in da bo dal gospodično drugič areti-
rati. To je tudi storil, starše pa je spodil ven. Starši so se radi tega pritožili na župana, ki je takoj odredil proti uradniku najstrožjo kazensko preiskavo.
Železniška nesreča. Pri postaji Ajnačko na Ogrskem je neki mešani vlak trčil z nekim osebnim vlakom. Dva petletna otroka sta obležala na mestu mrtva, štirje potniki so bili nevarno ranjeni.
Podkupljeni porotniki. V Hackon na Ruskem se je vršila te dni zelo zanimiva razprava. Na zatožni klopi so namreč sedeli vsi porotniki mesta Lubej, ki so tekom zadnjega porotnega zasedanja oprostili dva slovita razbojnika. Preiskava je dognala, ’da so porotnike bogati sorodniki obeh razbojnikov podkupili z denarjem. Porotniki so bili kaznovani na 30 K globe, obenem pa je sodišče tudi razveljavilo njih razsodbo nad obema razbojnikoma.
Loterijske številke. Dunaj: 10, 16, 60, 3,
43. — Gradec: 8, 31, 43, 18, 58.
DRUŠTVA.
»Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« je sklenilo, sledeč pozivu shoda zaupnikov z dne 7. t. m., prirediti svojo letošnjo veselico na korist »Narodnemu skladu« in društveni knjižnici, vsakemu po polovici. Veselica se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo dne 8. septembra t. 1. na obširnem vrtu in v vseh prostorih restavracije pri »Perlesu« v Prešernovi ulici. Prosimo druga napredna društva, da se ozirajo pri določitvi svojih veselic na to prireditev. Odbor.
Iz Mokronoga. V nedeljo 21. julija 1912 se bode uprizorila prvič na novem odru igra »Rokovnjači«. Vse vloge so v spretnih rokah m zanimanje za igro je veliko. Začetek bode ob 5. uri popoldne v tovarniški dvorani gospo da Fran Penca. K obilni udeležbi vabi odbor bralnega društva v Mokronogu.
Sokolski dom v Postojni. Velika limkica veselica y prid zgradbe zavetišča Postojnskemu Sokolu se vrši že jutri v nedeljo dne 21 t. m. na veseličnem prostoru pred hotelom’ »Jama« v Postojni. Ker se je veselica mo a la na ta dan Preložiti, preskfbel je veselični odsek, da se bo ta dan vsak udeleženec še bolje zabaval kot bi se bil zadnjič. Paviljoni se bodo na novo okrasili, zakar bodo skrbele narodne dame postojnske. Sodelovala bo postojnska godba, postojnski orkester, tamburaški zbor in pevski zbor. Postojnska jama bo slavnostno razsvetljena in otvorjena za vse udeležence veselice proti znižani vstopnini za I K. Po-stojnci pričakujemo udeležbe od vseh strani, v nadi, da nam Ljubljančanje, Tržačanje in okoličani vrnejo naše obiske na njih veselicah, Pridite vsi, ki znate ceniti važno sokolsko delo! Brez Sokolskega doma nima Sokol v Postojni nikake bodočnosti! Zato mu pa moramo vsi priskočiti na pomoč. Na zdar in na svidenje v nedeljo v Postojni!
Družbi sv., Cirila in Metoda je poslal g. Fr. Brinar, nadučitelj v Gotovljah 2 K, kateri je plačala gospa B. Kunšič v Žalcu kot prostovoljno globo radi neke zamujene čestitke. —
I	amburaško društvo v Trbovljah je pritam-Ouralo »Družbi sv. C. in M.« dne 7. t. m. 12 K 41 vin. — Rodbina Mursa je darovala 10 K mesto venca pokojnemu, g. Iv. Rajlin. — Ob učiteljskem zborvanju pri Sv. Jurju na Ščavnici je nabrala gdč. Olga Cvalite za C. M. družbo
5	K 10 vin. —- Gospa T. Gorjupova, učiteljeva soproga v Gabrjah, je nabrala pri kosilu na dan volitve župana 7 K 48 vin.
Naj novejša telefonska in brzojavna poročila.
SLOVENSKA ZMAGA V TRŽIČU.
Tržič, 20. julija. Pri volitvah v krajni šolski svet za Tržič, Sv. Katarino in Bistrico so
i9. t. m. zmagali Slovenci vkljub hudemu pritisku s strani dosedanjih gospodurjev, Nemcev, in narodnih izdajic.
BIVŠI LJUBLJANSKI ŽUPAN IVAN HRIBAR PRI MINISTRU BILINSKEM.
Išl, 20. julija. Skupni finančni minister, vitez Bilinski, je danes sprejel bivšega župana ljubljanskega Ivana Hribarja, s katerim je imel nad eno uro trajajočo konferenco zgolj o gospodarskih vprašanjih.
NAPAD NA DARDANELE.
Dunaj, 20. julija. Dogodki v Dardanelah’ so še vedno nepojasnjeni, tako iz Rima kakor iz Carigrada nedostaja točnih vesti. Na italijanski strani poudarjajo, da italijanska vlada ni odredila nobene akcije proti Dardanelam. Če so torej vojne ladje v resnici napadile ono morsko ožino, se je to izvršilo brez njene vednosti. Iz vsega je razvidno, da bo prava resnica o dogodkih v Dardanelah prišla na dan Šele v par dneh. Tukajšnji listi pišejo, da je vendar le res, da so italijanske ladje priplule v Dardianele in, da so bile tamkaj pregnane. Vest, da bi se biti potopili dve italijanski torpedovki še ni potrjena. Očividno so imele italijanske ladje namen uničiti turško brodovje.
Carigrad, 20. julija. Na povelje velikega vezirja ostanejo Dardanele zaprte. Kapitan nekega parnika, ki je danes dospel semkaj, pripoveduje, da je videl pri otoku Tenedu vsidra-nlh veliko italijanskih vojnih ladij, spremljanih od transportnih parnikov.
NOVI SRBSKI MINISTER ZUNANJIH ZADEV.
Belgrad, 20. julija. Ker je vodstvo srbskega zunanjega ministrstva le provizorično bilo poverjeno prvem sekcijskemu šefu Juvanoviču, je vlada že zdaj vodila dogovore glede definitivne popolnitve tega mesta. Srbski poslanik v Parizu dr. Vesanič je dospel na poseben poziv v Belgrad, kjer ga je kralj sprejel v večkratniki avdijencah. V teh avdijencah se je sklenilo, da prevzame Vesnič portfelj zunanjega ministrstva. Samo to še ni ugotovljeno, kedaj se razglasi to imenovanje, ali sedaj takoj ali pa v jeseni, ko se izvrši celotna rekonstrukcija Trif-kovičevega kabineta. Sedanji minister zunanjih zadev dr. Jovan Jovanovič pa gre kot srbski poslanik v Rim, ker je tamošnji poslanik dr. Vujič bolan in prosil za umirovljenje. Dr. Vesnič je eden najboljših sodobnih srbskih diplomatov, učenec Milovanovičeve diplomatske šole ter je v aneksijski krizi igral dokaj važno in značilno ulogo. Edina razlika med njim in Milovanovičem je ta, da je Vesnič veliko'agilnejši in ener-gičnejši!
RUSKI POSLANIK V ČRNI GORI.
Peterburg, 20. julija. Službeno se javlja imenovanje novega ruskega poslanika za Črno goro in sicer je imenovan Aleksander pl. Giers, dosedanji generalni ravnatelj peterburške brzojavne agenture. Pl. Giers je brat dunajskega in carigrajskega ruskega poslanika.
Peterburg, 20. julija. Iz poučenih virov se poroča, da potuje italijanski kralj Viktor Emanuel še to jesen v Peterburg, kjer obišče ruski dvor.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne*.
Absolvirani trgovski
akademik
zmožen češkega, nemškega jezika, želi službe praktikanta v kakem večjem podjetju. Cenjene ponudbe pod * Marljiv" poste restante Ljubljana.
Iščem vrtnarskega
v
Nastop takoj. I. WIDER, vrtnar v Ljubljani.
498
583 ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROS NE R Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
O. Bračko
Ljubljana, na Dunajski cesti št. 12
priporoča prave fine francoske parfume,
bogato zalogo rokavic
in vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti. Vnanja
naročila točno in solidno.
4-
c
Mali oglasi.
Christofov učni zavod. Sodna ulica 2, vpisuje celi mesec julij in september vsak dan od 12. do 3. ure popoldne.
Išče se gospodinjo k boljši družini na deželo. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Naslov pove Prva anončna pisarna.
Ana Goreč
Ljubljana, Rimska cesta II.
Podružnica:
Marije Terezije cesta 14
(Pri Novem svetu).
Trgovina s kolesi in deli. Najboljše pnevmatike. Izposojevanje koles.
— 620 —
-’">negny du Chatel je začuden poslušal 1'iau..,-j... Suka! je trde brke in teptal s peto sneg. Ob imenovanju Hiše Saint-Pol je pridušeno zaklel.
— Dejal je, da sem priča, je govoril plemič za se in se zopet ozrl v vrata. Pa česa priča? ..
— Mladi prijatelj, ga je prekinil Tannegny, obnašali ste se plemiško proti meni in me navdali s prijateljstvom, ki se mu ne morem zoperstavljati. Ali hočete poslušati dober svet?,
— Recite. Če je dober, ga kupim od vas. Zastonj ne maram ničesar.
Plemič se je zasmejal, pograbil Tannegny-ja pod pazduho in krenila sta na pot.
— Kakšen človek ste, za vraga vendar! Nasvete kupujete! Ha, ha! Ali čujte me: ne Hodite nikdar več v Hišo Saint-Pol. Povsem tem, kar ste mi pripovedovali...
— Dosti, dosti, mu je vzel besedo Passa-ivant. Mnogokteri mi je svetoval že tisto. Tudi sam sem si že tako dejal. Pa vseeeno pojdem tja. Vaš svet ni za rabo, ljubi moj kapitan, nekaj mi pravi, da inoram tja in šel bom.
Sla sta tiho dalje. Ko sta dospela v Thi-bandjevo krčmo sta se zaprla v sobo in plemič je položil skrinjico na mizo šepetajoč:
— Roselysina dota!...
Tannegnv ga je zvedavo motril. Prestopal se je okoli mize, klel med zobmi in končno de-jaT:
— Kaj se obotavljate? Odprite jo vendar.
Passavant se je ob tem pozivu stresel,
Zmučen tudi sam od velike radovednosti, je položil roko na pokrov in ga hotel privzdigniti. Pa skrinjica je bila trdno zaklenjena. Sai-
— 617 —
Gromska strela, je kriknil plemič. Kaj imam jaz opraviti s to roko?
Saitano je obmolknil. Ozrl se je na pergament. ki ga ie držal v roki, vzdignil ga med prsti v zrak in je dejal podmolklo:
— Ne govoriva več o meni. Govoriva o vas. Čujte. Poslušajte z vso pozornostjo, kar vam porečem. Prejalislej, brez dvoma pa v najkrajšem času. se srečate z vojvodo Ivanom Nevstrašnim.
— Res Je! je potrdil plemič Sultanove besede s poudarkom jasne odločnosti. Vprašal ga bom, kal je storil z Lavro d Ambrum, z Roselys...
— To me ne briga. Usoda vas bo vodila. Zapomnite si pa: kadar boste mislili, da le prišla ura, ne obotavljajte se, pridite in potrkajte na moja vrata in recite: prišel sem po listino, kjer so napisane stvari, ki sem jim bil priča...
— Katere stvari? je zamrmral plemič že ,ves zmešan. Zakai govorite tako skrivnostno?
— Priča ste! In to je vse. Kadar pride Ura. zahtevajte od mene to listino... Sedaj pa idite. Ne pozabite, da ste priča. In jaz ne pozabim. da ste spravili bodalo, ki me je nameravalo usmrtiti...
Saitano je zaprl omaro.
Passavant pa je ogrnil plašč In z glavo polno tega. kar le videl ln slišal in začuden, da ni niti sence sovraštva v njegovem sreti, proti tistemu, ki ga je zaprl v kamenolomu, je zapustil sobo.
Saitano je vzel skrinjico, ki Jo je odložil na mizo in ga pospremil do vrat. Ko Je plemič
liiša Saint-I	128
Ob periferiji Ljubljane na prometnem prostoru se proda srednje velika
sta«bena parcela.
Na razpolago tudi manjša hiša z nizko ceno istotam.
Pojasnila v posredovalni pisarni
Peter Matelič, (466)
Ljubljana, Škofja ulica 10. Telefon 155.
Štampilje
vieh vrst za urade, drn-Stva, trgovce itd.
Anton Černe
graver hi (zdelo vatelj kavčukovih StampllIJ.
Ljubljana, stan us it. n.
Ceniki Iranko.
T rtika Bllina & K.fcSCh naSi.PriP9r0Ča svpj° veliko zalogo glaze in raznovrstnih
drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov, , fiTj f	jj Ijl^ J[jv^	I	|j kakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasove,
ravnodržalec Itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh
I inKiin««	ihslrkirclra	eyrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna
Ljunijand,	LlUUVaKd	Ul.	Gjn solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. »34
Ljubljana
IV. RAVNIHAR, nlno in srebrnino
Sv. Petra cesta štev. 44.
Ker sem z vefjo švicarsko tovarno ur stopil v ožjo trgovsko zvezo, mi je mogoče postreči slav občinstvu z najfinejšimi precizijskimi švicarskimi urami s svetovno znanimi znamkami n pr: Glashutte, Schaffhausen, Omega, Seland Intakt itd. po najnižjih cenah — Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim. — Lastna delavnica za popravila in vsakovrstna v mojo stroko spadajoča nova dela. —
Postrežba točna in cena.
JULIJA ŠTOR  LjuM)an»
Prešernova ulica Stav« 8. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tenni8 hi pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna In Jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
r
m
m
„Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske fekcije z globoko reduciranimi cenami.
J[JŽjSTI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. CEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica, STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. • KLEINSTFIN, Jurčičev trg.' KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, G linče.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta,
Prihod vlakov v Ljubljano iz: j									
Dunaja . . .	12-“	3*“	4'22	5-“	9.»«	12-47	5.2,	8-58	* 1 5.31
Trsta ....	12*22	4-OT	9.04		2.m	6-12		1112	
Trbiža ....	7.23	9-51	tl.14	4..20	7.110	8*2	U-33		
Kamnika . . .	6.42	lt-00	2-41	6-1Š	i6:s"				
Rudolfovega	g.59	3-00	9-12						
Kočevja . . .	8-50	3.00	9-12						
Vrhnike . . .	(J.38	io-16	7.23						
* Br/ovlak. ** Vozi ob nedeljah in praznikih. Odhod vlakov iz Ljnbljane proti:									
Dunaju . . .	12-22	12-12	4..30	7*30	11*20	3.11	6-22	»•22	10«
Trstu ....	-[.20	3*2	5-12	* 6.°3	10-02	1*06	5.«	8-22	
Trbižu ....	t5-47	6.52	9.09	11-80	8"—	6-22	M. O 18		
Kamniku . . .	7.27	11“	3.12	7’1£	•* 11-22				
Rudolfovem . .	7.32	J.31	7-44						
Kočevju . . .	7.82	1.31	7-44						
Vrhniki . . .	7.86	i-18	8-12						
* Brzovluk. ** Vozi	ol> .dellali In praznikih. t Od 28 . maja oziroma 1. julija.								
Celo noč
\odprt°
Celo	^Ufi
noč odprto ^
TsmZ: Llnbliinika kreditna banka ¥ LfuMfam.
Stritarjeva uiicn slov. Ji. (lastno iiiwa)
Podružnice v Spljetu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu Sprejema vloge na krmžice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
mA
(\
—	618 —
prestopil Drag. mu ie položil čarodejec skrinjico v roke.
— Kaj je to? je dejal plemič.
Bila sta že na ulici.
— Vzemite, je odgovoril s poudarkom Saitano in stopil nazaj čez prag.
— In kaj je v tej skrinjici?
— Dota Roselysina!...
Vrata so zaloputnila. Zaslišalo se je rožljanje zapahovili verig. Passavant je strmel v vrata in ni vedel ali bdi ali sanja.
— Dota Roselyna! je zamrmral za Sai-tanom.
Nenadoma p,a ga je popadla divja jeza. Začel je biti s pestmi po vrati.i in kričati:
— Roselys! Obljubili ste, da me popeljete k nji! Ako imate le količkaj človeškega srca, peljite me k nji. odgovorite mi! Kje je Roselys?
Prisluhnil je in slišal, kako je čarodejec za durmi počasi odgovoril:
— ldite v Hišo Saint-Pol in povprašajte po nji pri Odette de Champdivers...
Hardy je silno vztrepetal; postalo mu je hkrati vroče, kakor bi stal v ognjeni peči, hkrati mrzlo, kakor bi se nahajal v ledenici. Vsi živci so mu trepetali v razburjenju in zastonj se Je trudil, da bi jih pomiril. Čutil je, da leži nekaj skrivnostnega, neprodirnega v pravkar slišanih besedah. Težka slutnja je padla na njegove možgane, težja od svinčene more. V spominu je vstalo nekaj in v trenotku >i je bil na lasnem, da Je že enkrat slišal ravno te besede. In resnično Jih Je tudi slišal! V tistem hipu, ko so udrli Armanjčani v Valentinino sobo, je bila vojvodinja že jasno povedala, kdo
—	619 —
je Roselys, pa smrtna nevarnost, v kateri se je plernič takrat nahajal, je utisnila v njegovih ušesih le glas besedo visel pa ni dosegel zavednosti. V možganiii mu ie delovalo kako. v kovačnici, mrzel pot mu je curljal po licu, pa težka megla ni hotela proč. Udaril je z glavo ob hrastova vrata, da je votlo zadonelo, udrihal s kladivcem in grgrajoče hropel. Hrup je čudno odmeval p pr:ziu uilici. Ali Saitir e ni ve£ oglasil...
Brez dvoma bi stal celo noč pred tistimi vrati in trpel duševne in telesne muke, če bi ne padla nenadoma težka roka na njegovo ramo in ga trdo stresla. S krikom se je obrnil, kakor zbujen iz sanj in zabulil v moža, stoječega za njim.
— Hudirja! je vzkliknil ta, kaj ne poznate več Tannegny-ja? Vzdramite set Precej časa gledam že vaše početje. Ce bi bila luna, bi mislil, da vas trka!...
— Vi? se je zavedel plemič končno. Kako ie mogoče?...	.
— Sel sem za vami m čakal, da pridete iz te peklenske hiše. Že sem se nameril, da uderem vanjo, ker dolgo ste se mudili.
Plemič si je mel oči; težki udarec vtisa Saitanovih besed jc še vedno ždel na njem.
— Pojdiva, je dejal Tannegny. Celi ste, to Je glavno. Kaj pa držite v rokah?... Skrinjico? ...
— Da. je kriknil plemič hipoma in se rezko posmejal, dota Roselysina je to!...
— Roselysina? ...
— In povprašati imam po nji v Hiši Saint-Pol pri Ode-tte de Chamdivers ..
»
Dan“
Dan“
Dan“
V
n
V
Dan“
Dan“
Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik.
ie edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni ju-tranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 170. je razširen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjlž-:::	nicam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana
2	K 60 vin., s poštnino :::	26	vinarjev več •t*
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.