KAJ VtC
C na dMl	. . .
"OLi ^/iRODA"
p0*
ru poŠti
CITAJTE, KAR	ZANIMA
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
CIm* Matter Bfftirttr 251 h 1M§ at th« Part Of fie e at New York. N. T, and« Act •( CracreM •( March Iri int.
N . 1M.M Ste V. 209 — VOLUMK LI 11—LETNIK Lfll NKW YORK, FRIDAY, OCTOBER 2 <i, 1945 — PETKK. OKTOBKA, Ui4f)
COZOR, NAROČNIKI.,
NaroCnlkon unwij—, dtrrf ne paa* ljamo potrdil za pulim naročnine. Zadostuje potrdilo poleg naslova na U«tn— i« katerega dne. bcmcs Id leU Je naročnina plačana.	Uprava.
Tel. CHeteea 3-1242
POGAJANJA MED AMERIKO IN RUSIJO
Sinori je državni urad naznanil, da bo sovjetska Rusija pristala na to. da ho vdeležena \ zavezniški svetovalni komisiji za Japonsko.


Sovjetska unija, ki j«* irazila voljo, da t*» s«*«l«*la v svetovalni komisiji pod najvišjo ole la-tja ir»-nerala IMuglasa Mai-Arthurja. je i>o-sn«*je [trctllapilsi, tla naj l*» kak«»ršnakoli za«i«*-va. ijlede kal vre l»i prišlo mod člani komisije
iijii med zavezniki Ahj ohvolj)nla |m>Iilik:t Zdru-ž«>nih držav.*"
Iz Byrm*sovoga poročila je tudi razvidno, «(a Rusija ni zahtevala, da 1»i bila Japonska niz
Admiral Nairano

• lo k;i'«*ir;i n« sporazuma, vrnjena vladam /-1 d«>ljcna v .Miri skoi-o a\1onomne okupacijske i«-itev, m«*-1 o da Iti jo n-šile Združen«' države pokrajin«', kakor j«» razdeljena Nemčija.
|H»toru plenila Mae Arthur}«.
Rudija j«' predlagala, da kimisija, ki bo se-
I/avni urad j«- -in «*-i oznanil, «la Rusija stavljena iz zastopnikov Združenih držav, Huda j lie V" t m ja ti a svoj«-m *taliŠT-u, tetnveč je sijt. Anglije in Kitajske, naj kontrolira jioliti-
pripra vlj«'iia (»ugajati se ifiplomat A-iiiiu j»ot«»ni.
ko na .fa|Km>!uin, ne pa sam i glede politike
Kar so dogaja v Nemčiji. j«' po|M>lnoma dni-ga«V. K ilitrollii >*v«rt. vo«li ve«"je za^lcvc, ki s«' tičej«» vseli delov Nemčije. Ako s«' sporazumejo, v kitki Hii(M*i so nroni razvijati ta ali ona nadeva, ledaj obvelja njihov sklep. Ako pa* se ne m rejo s j»ora zameti, to« la j vsak vojaški poveljnik v -voji zoni izp«»lnnje navodila in na-
Kotileretica za kont rolno 'k;,mi>ijo za Jnjioii-
V letu o/.iru Im» med <.Ihiii;i vhulama v kratkim -svetuje/* kakor so predlagale Združene dr il. -«-/.eti kompromis. ]*> 'katerem 1k> «»dločilev ve; ee pa hi se zastopniki ne sj>orazum<4i, M-iumla M »cA rti i it rja zadostovala. <la uMrtuii j kako naj hi bila kontrolirana qurftika, naj ho zastoj, toda vsaki vladi Im> dana pravica, da ne ^deva prepuščena vladam, da jo redijo, pvntoži pri (iriadcfili državah. <la prouče iro-i:t-rsd ivo o« h« m" i t«* v.
Tekom duma s«» nekateri washingtoiiski li-t-ti |>riues!i |k»r<N*ilu, da j«* Rusija zahtevala, da je /.a Japonsko poetavlj«*n sličen zavezniški k«mtroini svet k<»t je bil (»ustavljen za Nemčijo. Nato j«' državni tajnik Ityrnw poda! svojo
zjavo. v katen pravi, «la~ Rusija ne zahteva ^j., SVoje vlado, iontrolm* komisije za .la|x>tu$ko |m» zgledu ko-niisije za Ni*u:eijo. temveč zavezniški kontrolni
Im. kakoršeti je bil ikMtavljon za Ituiuuiisko, |" ieiie v lorek v Wasbiii^otni. Itokaesko ni MadžaiNk i. kjer ho koin*,nov«Hjav-'	_
.M .. lo nu- zaxezu^ke-a najviše-., poveljni- RADIO PROGRAM ZA WAR FUND
| X" nedelj«*. okt<»l»ra o«l .1 do (i zvfeer ls> I/ Mvni.^ove izjave j«- nizvi«ln«», da Rvstjft «i« radio poitaji WINS izviijau pro-rain v pri-koi.tVr. iM i jM-tdi vn.mijih ministrov v I^n jloi^ kampanje za WAK FUXD pod naslovom d.niu ni I. »t« li« priznat i na.Vla. k*i ^a j«- doto- -\Vnr Kuml Tarade of XalioMs". Iiesedilo Zil <1 pi.i .dnik Trn man v ovojem pismu gene- program je napisala Almia Searlierrv. V p ne r.i lit Ma<*Ai*t liurju. \ katenm je med drn-im j naimj nast«rpi puaiuuii a<^*oixleoniM «lr. laijo < : "V slm'aju in*porazumlj«>nja v misije- (oiranin s sedmi pevei.
Iz delavskih krogov ...
300,000 vsluibencev General Motors Co. je glasovalo za štrajk v svrho povišanja plače za trideset odstotkov. — Njim se nameravajo pridružiti tudi delavci Chyrsler Motor Corp. — Fordova družba namerava povišati plače svoiih delavcev le sa 15 odstotkov.
prevzel odgovornost
Aikniral Osami Xagami. mož. ki j«' dal ]K*v<']je za začetek pacifiške vojne. j«» v Tokio rekel, da je bilo določeno, <la ho Ameriki na]».ive«lana vojna, predno Im> pi"i>el na]»a«d na Pearl I IarhorJ toda tozadevno naznanilo se je iz neznanib vzr;kov z;ika-inlo pol ure v T«*-
kio.
Nakano je n kol, da je bil uspeli naklada na iNarl Ilarlior nniojro v«»čji. k«»i pa je prič;i-koval.
Admiral Na-^an », ki je bil «»b izbruhu vojne. >ef moniari^ke-ira irlavri« ira -taba, j«' |»re\*z«*l vso odgovornost. «la j«* »m 11<M-i 1 napad, nu-di.-iii k » so mu nekateri admirali zelo odsvetovali. češ, da j«* prenevarno.
MANDŽURSKI CESAR V RUSKIH ROKAH
Iz ('iiiikinu.i prihaja |M»i*oči-lo, ki pravi, da je nek kilnjski unulnik, ki je vrnil iz Mandžurije. rekel, «la j«* bivši n^ar Mamlžnrij«' (Mhn«'iikiio) H«*n-i-v Pu Ji v varstvu Rn«ov in
Mornariški Dan v New Yorku
I Sinoči so bojne ladje, ki so zasidrane na Hudsonu. vprizorile veliki razsvetljavo s svejimi velikanskim/ žarkometi ter s tem pričele tridnevno proslavo Mornariškega dne. — Jutri popoldne bo predsednik Triiman nadziral brodovje, kar bo višek proslave Mornariškega dne.
NAJVEČJA BOJNA LADJA V NEW Y0RKU
DETROIT, Mich., 26. oktobra. — Delavci, ki so zaposleni I ri General Motor's in katerih jc» nekaj nad 300.000, so včeraj K laso val i glede nameravanega Atrajka, in v kolikor se je do ye«laj dognalo so se izjavili v prid štrajka. Njihova organizacija zahteva, da se jim njihove plače takoj povišajo za 30 odstotkov. .
Predno se je pričelo toza-<Wno glasovanje, vršila so se posvetovanja med zastopniki vslužbencev imenovane družbe in delavstvom, oziroma zastopniki delavske organizacije C. I. O., toda ta posvetovanja so bila brezvspešna, ker med obema strankama ni zamoglo priti do zazeljenega sporazuma. Zastopniki družbe G. M., so pri posvetovanjih čitali časopisje in sploh niso sledili razpravam, ki so se vršile v «Ivo ran i.
Kakor znano lastuje General Motors* Corp. 97 tovarn za iz«lelovanje avtomobilov in truckov in se dosedaj ni zmenila mnogo za izboljšanje plač svojega delavstva. Radi tega zahteva delavska organizacija da se predloži vsa zadeva zve-zinemu kongresu v Washington u. Delavstvo zatrjuje, zamore družba dati svojim vslužbtncem zgoraj imenovano povišanje plače, ne da bi jej (»otreba povišati cene svojih izdelkov, dočim trdijo zastopniki družbe, da je to nemogoče.
V četrtek, dne 24. t. m. vršilo se je jednako glasovanje vslužbencev Ford Motors' Co. in Chrysler Corp. Končni izid tega glasovanja še ni natančno znan, toda, kakor se poroča, iijmvilA m Je večina delavcev
če in v prid štrajka, tako, da ako j» ride do štrajka. bode počivalo kar pol milijona delavcev ameriške motorske obrti. Zastopniki teh dveh družb izjavljajo, da bodo v slučaju, da morajo povišati delavske plače, istočasno povišati tudi cene svojih izdelkov saj za 23 odstotkov, ali pa da bode moral zvezini kongres povišati tedenske delavske ure, tako da bodo morali delavci delati po 45 ur na teden.
DETROIT, Mich., 26. oktobra. — Večina glasov oddanih po delavcih, ki so zaposleni pri General Motors* Corp., kakor tudi onih, ki so vslužbeni pri Chrysler Motors* Corp., je odločila, da se prične z splošnim štrajkom. — Delavstvo, vsluž-beno pri Ford Motors* Co., bo de glede te zadeve glasovalo jutri, d ne 27. oktobra.
Dosedanja glasovanja delavstva so se vršila v dvoranah raznih delavskih linij, šolskih poslopjih in drugih dvoranah raznih društev, kajti družba General Motors* Corporation, ni dovolila svojim t delavcem, da glasujejo glede . a • tega vprašanja na družbenih prostorih.
HOLLYWOOD, Cal., 26. oktobra.—Po tridnevnih nemirih ki so se vršili med štrajkujo-Čimi vslužbenci tukajšnjih ki-no-tovarnah radi piketov, ki so stražili vhod v poslopja podjetij, pričel s ej e še v štirih nadaljnjih podjetjih štrajk.— Družbe so sedaj izposlovale sodna povelja, katera zabra-njujejo piketom, straži ti vhode _Y imenovana podjetja.
Sli/;/t min) l.ni »' .'//■ o nkUtjnitijo Missouri, /nnr/jitiško hir/,<> nihnimld Halftei/fl, )i(l hdf^li l>0
[i ml s*-ti n i L Triimun oh priliki Mornariškega	r/o.-1 w1 m rraln I nifrnrna, poveljnika (iflutlt-
s Le ritjinifa hrtHforja. '
cla živi s svojimi žena lin v neki ruski <4za£M»riii*' hiši najbr-I že kje hlizn Moskve. Kitajee je n'kel. da so zadnje dni Vajne; v .Mandžuriji Kusi in Japoi tekmovali med selmj, kdo Im» dobil Pu ,lia; nhva armada in ruski aeroplani pa so prvi dospeli do e<-sarske pala«*e in ee-sarja prijeli.
Pu .Ii je bil kitajsiki cesar od svojega .'J. do (i. lota. Lota l!)ll' je bil odstavljen in se je luuaknil v zasebnih življenje, leta 1JH7 pa je bil zopet post a v-
Francoski poslanik Bergery aretiran
(fibs-ton J»«*rgery, bivši poslanik viehy.sk«' vlade v Ankari se je ve«* ni j vrnil v Pariz in M»'n na prestol. Teden dni poz je bil takoj aret iran. Kergery j noje jo bil zo|xif< navaden «lr-jo sv. rje ]Kilitično delovanje! fci vi ju n in lota 1022 mu je l)il«> pri«Vl kot levičar in je bil po- * tka za no zapustiti eesaivko ]»a-i^lavitni k»r<^iuiz;itor za Pn»nt''laro v T'ejpin^u. Preoble«vtin
I»ojno ladje ►><> lazpostavljo-ne in zasidrane sredi Hudsona ter s:» pripravljene, <la pozdra-. i vij;> svoje.i^ji «najvišjei;a pnvelj-
-.	i 1 .1 m
inka Q»r«itse«lii?ka I riimana,
Paradi svoje velikost i so «»-klopniea Missouri, admiralska ladja, in matični ladji Midway in Enterprise zasidrano na sprednjem lin zadnjem koncu.
Popnlair«'«', ki j«' zmagala v volitvah ]«-ta 19:»G. Pozneje pa s«' je ]ironienil, je nasprotoval vojni z XomiWjo iu je pomagal pnipnV'iti fntneodki vladi j»o-Im-itii i t i leta 1940 v severno A-
tvrko.
kot kitajski kulij je |>ol>e«fni]. lA»ta l!M2 so .fa|K>n«*i [»ustavili ■lržavo Manvnkno in za cesarja imenovali Henrvja Pi.T Ju.
in na p<»vtaji ^ra bosta jioxdra-vila župan La Ouardia ter predsednik županovega Spro-jemm^a tHHiora tirover A\'lia-len. Nato >e ho predsednik od-jK'ljal v hulj«Hl«*lnh- ► v Jirook-lvnu. kjer	sj»lovljena ana-
tiČMia ladja Franklin 1). Roosevelt.
Zatem so !»o Hired sodnik o«l-peljal v Mestno hišo, kjer se I m vpisal v
vse ostal«' ladje pa samo na predujem koncu, tako da se ho vpisal v spominska knjigo morejo premikati s tokom iHiem-ni si 1m> ogledal tudi Hudsona.	I ploščo na krmju, kjer jo stal
P^iLsoilnik Truman ise bo (Joori?o Washington !). julija, dopohlne pripeljal v New York 177»! in poslušal branje Izjave
po
P<«nnsvlvairia železu i e i,' neodvisn -ti.
Svarilo predsednika Sovjetske unije
Kupujte Victor// Howie potom Paii-Roll Savings Plan.
DR. LEY SE JE OBESIL
Dr. Robert Ley, nekdanji načelnik nemške delavske fronte in eden med 23 vojnimi zločinci, ki v Nuern-bergu čakajo na sodnijsko obravnavo, se je sinoči ob 8.10 v svoji ceVci obesil z brisačo.
A
Dr. Ley si je usta zamašil s cunjami, najibrže zato, da a£raza no hi slišala njoirov«M^a smr-t.ne^a stokanja. Obravnava proti oljtoa<'iiiin vojnim zltjčin-c«fn se bo iprhVla 20. ivavoni-bra v Nueniliei-su, ki je bilo nekako naeijsko svetišče, kjer so naeiji prirejali svoje velike proslave in Kvečanosti.
Paznik, ki jt» hodil po hodni-ter pazil Levevo in «lm«^e ceiii'O, je of»azil, <la se<li I^ev na stranišču in sr> se mu videla samo kolona. Ko se mu je z<lelo. da ise<li le predolgo, ga je poklicni po imenu, pa ni bilo odgovora. Paznik pokliče j kaprala. Olm vojaka sta stc(i>i-la v celioo in našla Leva mrtvega. Iirisačo si jc z enim kon-cean zavezal ckoli vratu, dnigti konec pa je {privezal k vodovodni cevi.
Kaprol je nag"lo poklical na-d .mestnika jKiveljaiika kaznilnic«' poročnika Paul Graven in nemšlk««£a alravnika dr. Lud-\vi^ Pffcumkerja, ki je Leva skušal oživiti. Ob 8.10 je kovtiilk dr. Kene Juhli, ameriški zdravstveni načelnik v kaznilnici razglasil dr. I^eva za mrtvega.
I)r. Leva so vjeli ameriški vojaka Iti. maja v gorah, 45 milj jnžiiio <h1 Jierchtesgadena, kjer se je skrival. Pri aretaciji je h«»tel pawrol'tniti stimp. t«>-da mu je ameriški vojak nakano še pravočasno preprečil.
V L«»vevi hiši v M ona k o vem je plavalni bazen, tennis igri-šče, privaitno gledališče in podtalna vinska klet. Ley je imel tu<li svoje domove v Berlinu in po raznili alpskih krajih. Poznan je bil kot velik pijanec.
Predsednik -Sovjetske unije Miliail L Kalinin je pred kratkim v svojem govoru posvaril riMvi narod, da Sovjetski uniji !Še vedno preti mnogo nevarnosti, četudi so bili glavni s«>-vražniki premagani. Rekel je, da mora biti Rusija v vsakem oziru ojač«'iia. da obvaruje svojo «Inž;ivo in družabni sistem.
Kalinin j«' govoril na zlx»ro-vanjii prt»ilse«lnikov «rkrajnih kmet-kili sov j« tov t«-r je tu*li omenil, da jc slišal pritožile, da na trgu ni dovolj raznega blaga za vsakdanje potrelie in kažejo m'kater i vojaki, ki so bili opuščeni, da je do gotove i meje na nje napravila utis tako imenovana nemška kultura.
Kalinin je priznal, da so pritožlie zaradi pomanjkanja blaga opravičene. Obljubil jc, da IkhIo kmetje <»h koncu leta
dobili omejeno množino potrebnega blaga.
Z t »z iron i na nt is, ki so ]ga ruski vojaki dobili otl nekaterih stvari v Nemčiji, je Kalinin rekel, da jc to samo propaganda in da j«' neniŠkaj kultura samo umetno razglašena. praana in puhla ter bur-y.oazwka.
A" paradi po Teti Ave, .se bo predsednik odpeljal v Central Park, kjer bo lia Sheep Meadow v bližini tio St. imel govor. Iz Onefcral Parka se b«> •Klpegal na klopnlco Missouri, kjer mu Ik> aximiral Jonas H. Ingram priredil kosilo. Oh ."».'K) l>o predsednik šel na krov rušilen Renshaw, s katerega l.o nadzind l>ojne ladj«'.
Med svečanostmi h.) nad l«>j-nimi ladjami kn>žilo 1200 ae-roplanov.
Po svečaaiostih se bo pred-sednilk Tniman z vlakom vrnil v Washington.
FRANCO OBOROŽUJE CIVILISTE
Samomor grofa Salma
Or i' Saltu von 1 loogstraten, r»S let stari avstrijski "ptisto-pač." ki je leta Jt)2l poi*o*"il mili jonarjevo ličer Millictmt Uegers. ki pa s«' jo pozneje od njega Iorila. je izvršil samomor s tem, da je skočil iz s*vt>-jega stanovanja v petem nadstropju hotela Ritž v Budim-
Gestapovei so ga
United l*ross poniča, da je general is units Francteco Franco s posebnim vladnim <k11o-kom dovolil vstanovitev o-bone ženili Somateaies po vs«*j Šj»an-ski. Soniatenes so civilne sku-| pine, ki jUi olx>rožuje vlada in sicer v časih potrebe. Soniatenes imajo svoj početek tekom državljanske vojne v 10. stoletju. Obnovil jih je leta 1020 diktator Primo de Rivera.
Španski reipublilkanski viri v New Yorku naznanjajo, da bo Franco najbrže oborožil Fa-langiste, o katerih je bilo porisano, da so bdJi razoroženi. Isti ri ni zatrjujejo, da so španske vlade oboroževale civiliste v namenu, da se vzdrže na krmilu in orožje so dobili vedno samo vladi najbolj vdani
Hitlerjeva žena živi
United Prev-N poroča iz Kolina ob Ri'iii, da so v Monak e vem videli Evo Braun, dolgoletno Hitlerjevo prijateljico, o kateri je bilo zadnje čase po-rjčano, da je bila s Hitlerjem |)oročena. Isto pon»čila pravi, tla oblasti iščejo pogrešanega
aretirali
in tri ilni izpraševali zaradi in zanesljivi ljudje.
njegovega protinacijskega de-|	------
lovanja. Natakarju v Ritzu je rekel, «la se I m »j i. <la 1k> zopet a rotiran, jo izpil kozarec vina, nato se jo vrnil v svoje isobe in skočil skozi okno.
Nemški Črni trgovec
V AViesbadenu na NemlSkem je bil kot največji trgovec na
Mariina Bonna ima v Porenjn. | črnem trgu aretiran Hans
ki je v seznamu vojnih zločincev. pruti katerim se lx> pričela stxhiijska obravnava 20. novembra.
Hart-mann, ki je komunistični voditelj in je ameriškim olja->4 itn z neiuniv)rno delavnostjo pomatgal zatirati črni trg.
O, ta atomska bomba . . .
Ministrski predsednik Clement Attlee je v svoji izjavi rekel, da vlada ne more iz«lati uradne izjave glede atomske liombe, dokler o tem ne razpravlja z Združenimi državami in Kanado. Kralj Jurij pa je ma tehnični visoki šoli rekel, da svetu preti uničenje, o kakorsnem se še nikomur ni sanjalo, a!ko človeštvo ne prida še pravočasno k pameti.
■GLAS NARODA"—M£\V YORK
FRIDAY, OCTOBER 26, 1945
V8TAN0VLJEN L. UN
"Glas Naroda
99

Owned and Published by SWrenic PmMuO^K Oavuy, (A Frank sakser, President; Icmc Hade, Treuarer; Joseph Lupah*. Bee. t bn^nwi of the corporation and addreeeee of above officers:
WTBBT 18th STREET. NtiW YORK 11, N. T.
:: 52nd YEAR ::
Naroda"
Is Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly f7.	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.—.; ZA POL LETA —13.00; ZA ČETOT LETA $2.—. ZA JUGOSLAVIJO — $8.— LETNO; »4.— ZA POL LETA -OISS Naroda" ishajs vsa^l daa lsvssma sobota nedelj ta prasnlkgv. 1iU8 NARODA." 21« WEST 18th 8TRBR. NEW YORK 1L N.
Spomenik Wendellu Willkie-ju
Odkritosrčne besede o
Posojilu Zmage
9	* •	•
Z mnogih «tirao5 prihajajo na na« poeivi, da kupimo
bond«* Posojila zmage — in to je posojilo zmage, ke*- je bila \ojita zmagovito končana.
ZAKAJ POSOJILO ZMAGE T
Vuakdo izmed nas, ne da bi nam !kdo povedal, ve za nekatere vzroke:
Vemo, da je bilo ubitih ali ranjenih miljon in četrt naših vojakov iu da moramo skrbeti za ranjene vojake in za družim* padlih.
Vemo, da je ae več mdljonov Amerikaneev onstran morja in da jih moramo dobiti domov kakorliLtro mogoče*, tam p« jili moramo vzdrževati toliko časa, ddkler ne pridejo domov.
Vemo, da tem vojakom igre pravica do pc»ojila, do .so-hinjn, do izobrazite, da nadomestijo to, kar so tekom let vojne i/irulii I i; <iati jim moramo priložnost, da prično z novim življenjem v mirni dobi v svobodnem svet«, ki so pa osvoImj-tiili za nas vse.
(F. L. L S. — Common Council)
Duh pok. Wendella Wi 11 kij a, j dobe postal "vidna sila v pri-ki je neomajno verjel v ena- zadevanju za človeško izboljša-kopravnost človeka ter v nje- (nje in simbol splošnega upa-govo. možnost in voljo do nja, ne le v naši lastni deželi, skupnega dela za dosego —[pač pa po vsem svetu svobod-"Skupnega sveta", — (One nih in demokratičnih ljudi ... World) je vlilo žarek upa- Z nesebičnim zagovarjanjem nja milijonom, ter je danes , in spodbujanjem k mednarod-živa sila v ameriškem živi je- nemu tovarištvu ter resničnej-
in združimo se v eno ljudstvo, en narod, ki bo mogel enkrat z zanosom izjaviti, da so vsi ljudje rojeni enakovredni'..."
RAZGLEDNIH
odlomki iz domačega Časopisja
"Toronto Star" v Toronto, On t., izjavlja v svojem uvod-
Predsednik Truman je v niku, da — medtem, ko angle-svoji brzojavki dejal, "da je ška vlada zahteva, da jej So-bil Willkie mož, ki je imel glo- vjetska Rusija nudi priliko bok upogled v svet, ki je bil povečanja angleškega vpljiva raztrgan na kose od najkrva- v Bulgariji in Rumunski, —
nju. Priča temu je stavba, ki ši in pravičnejši ameriški de-,vejše in nastrašnejše vojne od bi bilo za Anglijo izdatno pa-je bila pred kratkim posveče-1 mokraciji, je Mr. Willkie po-j vseh..." In Willkijeva natu-| metneje, ako bi bolj skrbela na spominu tega velikega A- stal nedeljiv del idealov, ka-ira ni dopustila, da bi prizana- za to, da postane tudi Grška meričana. V srcu ManhattanaJ terim mora ameriško ljudstvo šal z besedami kjer so bili pri- v resnici demokratična država...
na 20 West 40th St., v New slediti, ako naj naša dežela Yorku stoji stavba, ki se se-J izpolni svoje določeno poslan-daj imenuje "One World Cen-(stvo u sode... Mr. Willkie, je
zadeti principi..
Poslanica governerja Dewe-,ya ni vključevala le priznanja
ter" ter služi v domovanje or- nadaljeval govornik, je odbil |winikju kot mo?u? pač pa tu_
ganizacijam katere propagira jo iste ideje za katere je pok. Wendell Willkie žrtvoval mnogo svoje energije in svojega talenta...
Omenjena stavba je bila formalno posvečena spominu
"Vive La France!"... Iz
,	..... „ Tr „ . ,---------------------, ,— ,----.Pariza se javlja, da se je mo-
vlogo politikasa. V času, ko so di ciljem in stremljcnju kate-!ral te dni zagovarjati pri so osebni interesi mnogim nare- remu se je oavetilo willkije-kovali molk, je Wilkie govoril ljudstvu resnico kot jo je videl in spoznaval sem. On je imel
Ivo spominsko stavbo. "Po mo-
jem mnenju", je zapisali De-
wev, "ne bi mogli izkazati več-vero v ameriško ljudstvo in vy]e čagti spominu tefra Vehke
________.......... ™ljo tega ]judstva' da P°dre-;ga Američana kot ste mu jo
po*. Willkija dne 8. oktobra,ldl. druf inte™se stremlje- izkazali s tem, da ste v tem ob priliki obletnice njegove'°hramtvf na^h isvfbofnih,spominskem poslopju nastanili prerane smrti. Svečanosti po
, ustanov na temelju katerih jej bila zgrajena naša dežela. —
organizacije, kot je Narodna asociacija za napredek in pod-
svetitve in otvoritve stavbe so ,r . * .. . , . . v ,
se vršile na prostem, na bal-|VerUJOČ * >J«dstvo. je tud. sel)Vip črncev. Lipa za pobijanje
I naravnost do ljudstva samega
dišču okraja Seine 23 let sta-ri nosilec prtljage, Jean Frances, ker je zažgal v hotelu du Louvre neko omaro. — Obtoženec je enostavno vprašal sodnika: "čemu ne?" in nadaljeval: "Saj veste, da ni lepšega prizora, kot pogled na ženske in možke goste, ki begajo po hotelu v svojih — spalnih oblekah, in pogled na g-asilce, ki z sekirami razbijajo vrata; — vse to je izdatno
konu drugega nadstopja stav-1?*	T IJU.USV"*	jmržnje; Odbor newyorskih dr-
be. Pod z zastavami okrase-'*? &t™e\ SV°J* da£k0Vldne žaavljanov za boljše stanovanj-
nem balkonom in daleč dol po 1 V	. W°rjd ' ske razmere: Common Council i lepša zabava, kakor jo zamo-
ullci je bilo zbranih kakih	je.	f for American Unity; (Skupnilre nuditi kak cirkus." — Jea-
Ta dejstva so jasna — ravno tako jasna kot dejstvo, da Lo treba miio^o, mnogo denarja, da vse to izvedemo.
.lasno je tudi, če pomislimo, da voditi tako olisežno vojno zahteva velikanske vsote denarja tudi v drugih ozirih. Tn-ba 1m> še (plačati za vojni materjal, ki je bil naročen, iz-delan in tudi že davno dostavljen. Za to bo treba plačati še
velikanske vsote.
Ti vzroki za nakup bondov Posojila zmage so jasni <iu lahko razumljivi. — Pa je ŠE NEK DRUGI VZROK, da je mogoče pri prodaji in nalkupovanju Bondov Zmage doseči usjreli, — pa ne pride tako lahko na misel.
V lotih vojne so Amerikanci razvili zelo zdravo miši je nje. — Možje in žene, družine in organizacije so kupovali 1» »m le Vojnih posojil, da so si varno naložili in shranili zasluženi denar. Mareikxlo si je s tem prihranil lepo vsoto denarja in ravno talko tudi razne občine.
S tem zdravim mišljenjem smo mogti odvrniti nevarno inflacijo, smo pomagali plačati velik del vojnih izdatkov in prihranili neverjetno visoko vsoto 100 t>iljonov dolarjev.
In ob koncu teh uspehov hočemo Ikot narod. DOSBOi TUDI ZMAGO V ZADNJEM BOJU, — da odstranimo učinke rojne in pripeljemo deželo nazaj, čim najhitrejše mogoče, na trdno, uspevajočo in mirodobno gospodarsko podlago.
Da pa dosežemo to zmago, moramo saano še malo čaisa delati into, kot smo delali tako dobro tri in pol leta vojne. TREBA JE &TEDITI IN HRANITI DO OAjSA. KO BO PREOBNOVITEV KONČANA.
Prihodnjih neikaj mesece\* se bo izkazalo, kaj znamo. Ako bomo prihodnjih jmr mesecev rabili «vojo pjunet, svojo od-ločnoiit, svojo moč, tedaj bomo zmagali, — dosegli bomo mir in bomo srojo dr žrl o ti npr a rili najbogatejšo in najbolj srečno, ki jo jc še sploh s ret ridel.
ZATO NAJ VSAKDO KUPI KAR NAJVBČ BONDOV ZADNJEGA POSOJILA — POSOJILA ZMAGE.
tisoč ljudi, a preko širokega' f0lf° pre j nego njegovi sod r-
radio obrežja je poslušalo go-'T	da ^tl*.	ka"
.. - , ,	»ko popolna zna biti nasa vo-
vornike in besede posvetitve •	.	,
__;«•• 1-4.-1 ijaska zmaga, bo vendar nemo-nadaljne milijonsko število	,	.,. , ,
i- j- r,	. j .... . . goce doseči cilj za katerega so
ljudi. Znana gledaljska igral-	. „ x ..	,
zavezniki žrtvovali vse, ako se
k,a Helen Hayes, je v dramatični recitaciji podala najsvetlejše točke iz življenja Mr. W. Wilkija. Prečitane so bile brzojavke p redsednika Trumana, gov. Deweya iz New Yorka, dalje britanskega poslanika,
po dobljeni zmagi ljudstva ne združijo v skupnem prizadevanju za ustvaritev boljšega sveta. On je vedel, da leži upanje za! boljši svet le v tem, da se ljudstva odpovedo pamtiveške-mu nagibu okoriščanja na ra-
kot tudi poslanika Kine in - „ ... , , .
Francije. Sumner Welles, bivši C"n svo',h strada]oclh sos,e;
dov, vsiljevanje svoje volje
državni podtajnik, je držal posvetil ni govor.
Govoreč z balkona odkoder se je videlo množice, ki so poslušale spodaj na s solncem obsijani ulici, je govornik dejal: "Zbrali smo se tukaj, da posvetimo to stavbo spominu Wendella Willkija. Mi smo tukaj, da posvetimo to stavko polni službi onih idealov človeške enakopravnosti in človeškega tovarištva ter človeške svobode, katerim se je posvetil v življenju on sam".
Mr. Welles je opisal Wilkija kot moža, ki je tekom kratke
slabejšim in šibkejšim bratom. Dokler ljudstva ne pokažejo i volje do tega« dotlej ni upanja da bodemo zares imeli "mir na
zemlji'
In kakor je neu-
svet za ameriško edinost) Asociacija za javno vzgojo; Organizacija za pomoč študentom iz vseh dežel in Freedom House. Vse te organizacije iz-
na je sodišče tako — oprostilo...
Neki reporter, ki je vsluž-ražajo v svojem delovanju in ben ',ri dnevniku "Mirror" v stremljenju ideje in prizadeva-,New York«. poroča v imenovanja pokojnega Wendell Will- neni ,istu zanimivo novost kija"	glede napisa na vozu nekega
prodajalca pozemskih orehov Reverend df. John Suther-1 (peanuts). Ta napis se namreč land Bonnell, pastor prezbite- Kiasi: "Postwar Nuts"... ali rijanske cerkve na Peti Ave- po sloVenski: "Povojni bedaki" m ji, je opravil blagoslovni y istem listu tudi čitamo za-obred. Nastopili so še drugi „imivo poročilo, da so čuvaji govorniwi, med temi Walter poduličnih železnic v našem White, tajnik Narodne asocia-! cije za podvig črncev, ter dr.' Harry D. Gideonse, predsednik organizacije Freedom House,
mestu dobili — nove uniforme ...
*
"The Sun" v našem mestu pravi, da se za predlog zje-dinjenja naše vojske in vojne mornarice, ali obeh obrambe-nih organizacij, brigajo le višji častniki in njihovi civilni prijatelji, kateri bi radi uvedli tudi v Zjedinjenih državah —
vojaško diktaturo...
•
STA X< »V A N J SKI C K i LASI
v newvorwkem časopisju. — IMie t. m. objavila sta dva vHik;i lifwyorwka časopisa sledov stanovanjske oj;l;ise, ki so značilni z ozirom lin pomanjkanje stanovanj v ti;i>em me-s*tu :
Stiri>obno stanovanje cmI-<1;i : v biši ni dvigala; sprednja okrni stanovanja kažejo rsizgle«! na liu-st:no smetišče; za hišo je tovarna mila; le devet blokov d;ileč (wl postil je podillieiie ŽP-lezniee in pol bloka od urada, kjer je lahko dobiti strup zn odsmmitev Ktenie in <lnigegn mrčes:!. MtaiuiHiia le s:*,00 na iiM-see.
Stanovanje za zimo. — V bližini reke in urada organizacije O. P. A.; hiša je stara in pripravna za čaromiške ?<eje;
so o]»reml jene z nizozemskimi kurišči za drva. katere se lahko --premeni v spalne prostore. Za nameček je v hiši na razpolago stanovnikom tudi steklenka za vročo vodo in in-dijansika odeja za spanje. Stanarina : $200 na mesec in nekoliko ceneje, a^ko je v rodbini le — ena oseba.
za boljši svet, tako je tudi neustrašeno postavljal zahteve za pravičnejšo in resnične j šo ameriško demokracijo. Pričal je ameriški sistem, ki diskri-minira proti katerikolim ameriškim državljanom zaradi njihovega izvora, vere ali barve. Kot Abraham Lincoln je dejal tudi on: 'Zavržimo vse to
TRAGIČNE SLIKE IZ ZGOR. KOROŠKE
Dnevnik "Ljudska pravica" z dne 8. septembra, 1945, poroča sledeče:
"Ljubljana. — Vso dravsko dolino od Beljaka naprej bi mogel imenovati eno samo taborišče. Takoj za Beljakom je zbirališče nemškega orožja iu vozil. Pri Gummernu se pa začnejo taborišča Madžarov, odstoječa iz celih naselbin, malih vojaških šotorov. Po velikih, do golega popašenih dolinskih pašnikih se vlačijo še
kampanja za posojilo zmage se prične posamezni, do kosti izstradani
pondeljek, 29. okt in bo do sobote, 8. dec.,konjl Velika v^ina teh konj
je že poginila od lakote ali
zračna pošta iz zdr. držav
so bili poklani.
'Na drugih krajih so se
Od tukajnujega glavnega poštnega urada smo bili ob- gradile spet velike kolonije ba-vešiVni, da se sedaj zatnore poslati pisma v Jugoslavijo po	nekatere tih naselbin so
zračni pošti (Air' Mail) 4er«pristo>bina znaša 30 centov za imele Preko 50 barak. Vse to imiI unče trnku pisma.	>je Sele. v zadnji in v gradnji
so tudi lepe dovozne ceste. — (Verjetno so te barake namenjene onim, ki žive sedaj v Šotorih. Na mnogih krajih sem videl Madžare, postavljene v Nova odredba	velikosti paketov:	I zbor. Nekateri teh pa imajo
GLEDE PO&ILJATEV ZAVITKOV V JUGOSLAVIJO 8 ^0jot"di1 družine- ___
V S pital u se v taborišču
Paketna pošta v Jugoslavijo
SO NASLEDNJE DOLOČBE:
1.	Eni in isti ooebi v Jugoslaviji je mogoče poslati samo en zavitek na teden.
2.	Zavitek ne sme biti težji kot 11 funtov; širina okoli in okoli in enkrat dolžina cavitka skupaj NE SME MERITI VEČ KOT 72 INOeV. — Premerite tavitek z motviMom.
m.
Ie New Yorka do Jugoslavije je (poštnine $1.83 sa zavitek II funtov.	^
Pobil jati je mogoče samo stvari, }d M ne pokvarijo. ^
med kolodvorom in Dravo na ha j a 1,800 belogardistov, med njimi mnogo žena in deklet
strašeno zagovarjal in se boril katera JG priredila spominsko
' svečanost tega pomembnega dne.
Nepričakovan gost p ri posvetitvi je bil poročnik Philip Willkie. sin pok. Wendell Willkija, ki je dobil poseben dopust, da je mogel prisostvovati svečanosti. V kratkem nagovoru navzočim je mladi Willkie dejal, da čuti, da vrše organizacije, ki bodo domovale v poslopju posvečenem spominu njegovega očeta, delo kakršnega bi bil vodil in vršil njegov oče ako bi še živel.
Spominska stavba ima devet nadstropij in je bila enkrat privaten klub, a zdaj jo je kupila organizacija, ki je zbirala prispevke za spomenik pok. Wendell Willkiju. Poslopje je bilo kupljeno v aprilu letos in prenova prostorov se je pričela meseca julija. — Na steni spominskega hrama v prvem nadstropju obsvetlju-jejo dan in noč žarnice besede, katere lahko Čitajo mimoidoči iz ulice in katere se glase:
"Nad vsak dvom moramo dvigniti in vzpostaviti enakopravnost človeka"
Te pomenljive besede je izgovoril Wendell Willkie ob priliki njegovega govora na Duke univerzi, v januarju, 1. 1943.
dobijo od avstrijskih oblasti karte kot drugi, je njih stanje precej bedno.
"Govoril sem z nekaterimi. Ločiti bi* jih mogel v dve skupini: eni divji in strupeni na sedanjo Jugoslavijo, to so oni, ki širijo najgorostašnejše govorice o razmerah v Jugoslaviji. Govoril sem med drugimi tudi z dvema fantoma, doma nekje iz okolice žužem-berka-Toplice, ki sta partizanom podtikavala grozodejstva, ki sta jih sama vršila. Rekel sem jima, da naj ne govorita takšne neresnice, da sem jaz sam bil v tistih krajih v istem času, v katerem naj bi se to godilo in vem, da so to delali belogardisti; tedaj sta se tako razburila, da bi gotovo skočila v mene, ako ne bi bil sredi mesta Spitala.
"Govoril sem tudi z ženico, ki je bila nekje iz Krškega polja. Bila je vsa obupana nad svojo usodo in ni mogla prikriti. da ji je žal, da je odšla iz domovine. Bila je očividno žrtev 'gospoda', ki je tudi pobegnil z njimi, kakor se je izjavila.
"Ko je bila proglašena am-
Drugo takšno taborišče z 2,000 ^^ se J*ih ie približno 60% osebami se nahaja v Lienzu in lzjavil° za Povratek v Jugosla-
tretje z 800 osebami v St. Vi- JT' J*ak°j so Se. pojavili .v du na Glini. Po mestu hodijo	nekateri nekdanji
hrvatski ministri ter so delali močno propagando proti povr-
prosto v civilnih oblekah ter prodajajo nabrane jagode in gobe, ne za denar, temveč za obleko in jestvine. Dasiravno
nitvi.' (Iz
'Enakopravnosti")
DR. D. S. DIBICH
(Govorim Slovensko)
45 Astor Place
Bible House (4th Ave ft 8th St.)
New York
Nasproti Wanamakerja
Telefoni:
V uradu: GRamercy 7-6946 Na domu: CHelsea 3-2316
Uradne ure: Dnevno od 10 — 1 Ob večerih 5 — 7
V HATfPEIiS MAC.AZINF" je major Temple H. Fielding objavil članek, v katerem popisuje svoje vtise Jugoslavije. kj<T je živel več mescev kot član neke neodvisne ameriške vojafke misije in sv je sestal z maršalom Titom. Pisatelj pravi, da Tito, kadar ne govori <1už1mmio iu 'kadar nima svoje zvt»zde in kolajne pripete na prsih. — j<* najglasovitejšj človek v vsej srednji in južni Evropi in da ima neko posebno osebno privlačno silo. baš, kakor pokojnr predsednik Iloose-velt. On (Tito) se smeje, pripoveduje kako navadno anekdoto, stiska delnice in — rudeče postane l*do v mislili opazovalca. — Potem pristavlja, da je bil Tito trinajst let v ru<ki tajni službi. — Tega mu Tito men-<!a ni povedal . . .
najboljši prijatelj v nesreči vam je:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti.
Članstvo: 64,500
Premoženje: $11,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.

"GLAS NARODA".
YOl
FRIDAY, OCTOBER 26, 1945
VSTANOVLJEN L.
SLOVENSKE PARTIZANSKE TISKARNE
borbi za svobodo
SPISAL CENE KRANJC
Po podatkih organizatorjev slovenskih partizanskih tisk arn napisal na osvobojenem slovenskem ozemlju v mesecu novembru leta 1944.
Nadaljevanje . . .
Druga velika centralna tiskarna je "Partizanska tiskarna". Razvila se je iz ciklostil-ske tiskarne "Urška"*, ki je raz polaga tudi z malim tiskarskim strojem. Ta stroj je njen najdragocenejši predmet. Tiskarji mu pravijo "kolovrat". Na zunaj zelo smešno izgleda in je bolj podoben kupu železja kot stroju. Toda ni čudno, če je tak, saj je partizanski veteran, ki med svojo druščino nima tekmeca. Več kot milijon odtisov je že v njegovi partizanski službi steklo skozi njegove valje. Veliki tiskarski stroj, ki je ponos tiskarne, je tisti, ki je bil evakuiran iz Kočevja in so fra Nemci ob ofenzivi poškodovali. Naši tiskarji so ga popravili in dopeljali v "Partizansko tiskarno". Pogon v tiskarni je na oglje in nafto. Tiskarna ima svojo elektriko, čeprav je modernejša in večja kot "Triglav" in so njeni živ-Ijenski pogoji ugodnejši, je vendar "Triglav" zaradi posebnega partizanskega značaja bolj drag našim tiskarjem. Zgrajen je bil z večjimi žrtvami. žrtve so pa kot dragocena platina na žlahtni kovini. — V "Partizanski tiskarni" dela 80 ljudi.
"Partizanska tiskarna" tiska štirikrat na mesec "Ljudsko j
pole. Brž smo jih potegnili ven,, napeljali novo vrvico in zouet nadaljevali z delom. — še nekaj kratkotrajnih zastojev in že je bila ura sedem, ko zamenjamo delavce. Stroj se ni niti za hip ustavil. Novi vla-galki sta skočili na svoja mesta in začeli vlagati.
"Ali ne more iti hitreje" — je vprašala Kolman Roža, "midve bi lahko najmanj za polovico hitreje vlagali". Skočil sem v pogonski oddelek. Tovariš Mirko Falestini mi je pojasnil, da strojev ni mogoče hitreje pognati.
Stroj je delal na uro 1.020 izvodov. Od sedmih zjutraj do dvanajstih in dvajset minut smo stiskali p ribližno 4.600 izvodov "Ljudske pravice". — Vmes smo morali vstaviti nož. da je pole rezal že v stroju, in popravljati vse napake, ki nastajajo pri tiskanju. Pri nas ne dobivamo papirja z vlakom in z zabojih. Prinesejo ga z orožjem na ramenih, po dežju in po blatu, zvitega in zmeč-kanega. Vlaganje takega papirja nam dela velike težave.
Takoj ko je bila stiskana 'Ljudska pravica"( smo zvezali ,prvo stran in jo odposlali v stavnico, da so jo zaceli razmešavati. Sledile so še ostale tri strani.
Po kosilu smo vložili leta-
!>regledajo. Napravili smo še dva odtisa, prvega za izdelavo priprave, drugega 'za ureditev registra. Tovariš Pleško Srečko — Fiilks je zaznamoval črke, ki so bile prebledo odtisnjene. Ciril jih je pregledal, sam pa sem uravnaval strani, da so p rišle točno na sredo in na pravilno višino. Vse to je bilo narejeno v rekordnem času 10 minut. Brž pripravimo stroj in medtem ko smo de-
tavljati! Vsak zastoj pomeni deset do dvajset izgubljenih odtisov. Nenadoma pa se je začel stoj ustavljati, dokler se ni končno ustavil. Zastoj v centrali! Kdo ve, koliko časa bo še stal. Posebna izdaja ne bo šla v zadostni količini naprej J Kaj če bi stroj vrteli na roko? že sem bil pri kolesu, se uprl vanj in naš 4 metre dolgi brzotiskalni stroj je u-bogljivo 7)Ožiral papir in izla
lali nove dobre odtise kar na gal 'Slovenskega poročevalca', roko, so v centrali vključili Kmalu je spet prišla iz centra-elektriČni motor in. hip nato le vest, da lahko poženemo mo-smo že tiskali.	tor.
Zdaj je bila parola: nič us-| (Dalje prihodnjič.)
P i
srna..
IZ BELE KRAJINE
Pismo iz Bel okrilji ne, pisano 27. avgusta je dobila M is. Man/ (iustin, podomaee Filipova. in se 4*la*i v prepisu sledeče :
*
pravico/ in šestkrat na mesec ke* Poziv Rdečega križa za na-"Našo vojsko" v velikem časo-jbiralno akcijo. Do časa, ko je pisnem formatu v nakladi 10.-jbi,° treba pripraviti stroj za 000 izvodov. Njeno delo je tisk posebno izdajo 'Slovenskega
"Dvanajst linorezov" Nikolaja Pirnata in Franceta Miheliča o borbah slovenskih partizanov pod naslovom "Naša borba". — Poleg tega izvršuje tudi vsa druga dela (brošure, letake, plakate itd.)
Taka nujnost se je pojavila letos 20. oktobra, ko je bil osvobojen Beograd. Veliki dogodek je hotel "Slovenski poročevalec" naznati ljudem s posebno izdajo. Krušnik Slavko— Mihec, strojnik iz "Partizanske tiskarne", nam tisk te posebne izdaje takole opisuje:
"Ponoči smo zvedeli, da bomo dobili v delo posebno izdajo "Slovenskega poročevalca" Stavci niso imeli dovolj črk, da bi postavili novi rokopis, kajti v tisku je že bila 'Ljudska pravica' in letaki Rdečega Križa. Zavedali smo se, da moramo tek stroja pospešiti £lo skrajnosti. Tovariš Sitar Ciril — Ciril je poučil obe vlagalki, kakšen zastoj nastane, če same enkrat pola ni vložena. Razumeli sta ga in šlo je kot namazano, dokler se ni pretrgala vrvica, ki je prepeljavala pole s stroja; valji so zmečkali tri
poročevalca', smo napravili 3.-500 letakov. Natančno sem pre računal vmesni material in ga zbral, da ga bomo takrat, ko prideta obe strani iz stavnice, samo vložili in sprli. Na ta način bo trajalo spiranje komaj tri minute. Tovariš Ciril je prevlekel cilinder, tovariš Fiks pa je uredil izlaganje. Stroj je bil v desetih minutah pripravljen. Zdaj pa brž v stavnico, da bomo strani odnesli v stroj takoj, ko bodo pripravljene. V stavnisi so medtem izvršili ogromno delo. Poklicni stavci in štirje tovariši, ki so se izučili v teku te vojne pri nas, so v osmih urah razmetali skoraj dve strani 'Ljudske pravice', to se pravi, razmestili so okrog 30.000 črk po predalčkih, v tem času 40.000 črk znova postavili, pregledali, popravili vse napake in posamezne članke pravilno razmestili.
Obe strani 'Slovenskega poročevalca' sta bili pripravljeni. Previdno smo jih zanesli v strojnico, jih srečno spravili v stroj ter odtisnili. Prvi odtis smo še enkrat odnesli v stavnico, da ga še zadnjikrat
ONE GIFT

AGENCIES
NEW YORK
NATIONAL
WAR FUN0
Angleško-SIovenski
BESEDNJAK
Ixiel Je novi angleiko-slovenskl besednjak, ki ga je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem se vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
je

216
Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NAHODA"
New York 11, N. T.
Stari t iff ah Kolpi. Praga hči in zet Xikolaj:
Ravno danes sem dobila pismo po tolikih letih, začudili se boste, ko l»oste brali pismo vaše matere. Gotovo ste mislili. da me ni več med živimi. Živa sem še. sama se-bi se čudim, koliko gorja sem prestala, da Vam popisati ni mogoče. Xa/j-več smo pregnali leta 1941. Bežati smo morati goli in botsi; to je bilo (streljanja in .bombardiranja, da je bila groza.
V naiso hišo so se naselili I-talijani, m notri so imeli stali ieo. Mi smo se skrili na Videm v Prago. Plug. brano in orodje, in vse so nafti i in požgali. Masti piino »i tudi skrili v kamenje, vse s<> pa našli iu vzeli. Tako -so našo hišo vso ^pustošili, da izgleda, (ko štabi.
Skedenj so nam požgali in ledenico; vse so pokurili v peri, drevesa, ki jih je naš rajni oče zasadil. — 48. so jih posekali m ijKigali. Mi smo prebili v farovžu največ ves ta čas, in se skrivali. Najtežji je glad, to se najtežje trpi. Tako nam je bilo hudo. da smo pokleknili in se Bogu zaobljubili, če nas reši. da lx>m pred (*r-kvo med 4. lipe dali Kidati kapelico. In res nas je I5og ob-čuval, da nismo zgoreli; saj streha stoji, in smo zdaj pod našo streho. Začimbe ni<smo i-meli ves ta Čas. ker vzelsi so nam živino, sani o enega vola so nam pustili.
Zažgali so v trgu Kumpovo hišo in vse je zgorelo; SmStova, Ha ju kova, olbedve Miklnvčevi, Repeča, ^alenlkioča, Dolčičina. vise s skednji vred in še živina vsa. Italjani so mfolilS vse u-ničiti; so rjoveli kot živina.
Moje se«tre 15nrči<je iz Ko-ita tudi liii prezrla ftraftna. smrt. Morkn zanjo.
Nikolaj, tvoja loža proti Metliki je vse požgana. — Can-jarjeva dva sina sta padla. — Metliška postaja, vse opustoše-na, še stoji.
Zdaj ti <lam znati, draga hči: sin Pavel je bil zdaj doma osem dnli. On ima službo v u-radu. Piše na mašino. Sin Vinko ima tudi dobro službo; on je blagajnik pri minister-s&vu. — Kako dobro je, če se človek kaj izuči. Njegova žena je tudli £e učiiteljica, — i ni a jo dve punčke, se lepo roti i jo.
Dototi dosti Vam imam za pisati, ali ee ne upam, samo to vam rečem: pokleknite, in ro-
ke zdiiguite goi'i. pol jubite tisto zemljo, v kateri živite, da niste bili tu in trpeli, kar smo mi.
Pozdravim moje ličere in zete, otrotke v Kanadi. Posebno še Vas. mojega ibrata Jožo. ženo, tudi strica in strino v Kansas Oitv in vso žlalitto in njih otroka. Posebno A'i, moja de-ca, primite pozdrav in blagoslov od Vaše matere — Marija Majerle.
Filipova iz Trga. ♦
Dostarek: Ker Vas je veliko Poljaneev po Ameriki lin Kanadi, sem dala ptwl*čitt moje mame pismo, katero sem dobi-
la ti. oktobra. Oa ni. da jih ne p.izna in se jili spominja gotovo. Kaj ne dragi bralci, kar v srce zalHNle človeka, ko liere-mo o vsnn irrozmb'jstvi. kaj so dHali ri pohnitarji s s I oven-sik i m na rodi nn. 1'bogi naš narod, t«*]**!) <«1 vseli. saj š<* niso vedeli, kam držati. — Najbolj bogahoječ narod in zakaj t«' pen. Skoraj bi človek obupal, in zdilmil: O Hog. zakaj si ji!i zapustil!
/daj smo začeli dobivati pipi,srna. To je le začetek, mnogi Im> ranjen v sree. ko bo zvedel vse gorje od njegovih dragih. Pomagati si ni. «-dino pomagati jim moramo, — kar največ moremo. — je naša sveta dolžnost.
Pozdravljeni vrti naročniki tega lista, posebno se tam na daljnem severu — Quel»ee, Kanada — v Val' Poru. urli Mr. Hajt Matija v Sudbury in vsi Poljanci.
Marij (iiistin.
NOVI GROBOVI V CLE VELA NDV
LiLile Falls. N. Y., odkoder se je preselil v Girard, O. leta
r* it * v	: 3 91 * - Zapušča sestro Margaret
Dne 17. septembra je umrla	f
r,u .. ......	Preveč, v Little Falls, N. Y„
v Charity bolnišnici —
Frances Erjavec,
rojena Kukec, stara 58 let. Doma je bila iz fare Boštanj, vas Sonček na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 33 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, hčeri Mrs. Mary Šinkovec in Mrs. Frances Vadnal in sina Antona, v starem kraju pa zapušča tri sestre.
sestro Anno Troha, in brata v Waukeganu, III. v starem kraju pa mater in sestri Johano in Marijo, ako so še živi.
JOHN KRHAJ
Dne 16. sept. ob 4. uri zju-
JOHN KORDISH
Po daljši bolezni je 30. sept. nreminil v bolnišnici John Kordish, st., star 54 let. Doma je bil iz Loškega potoka, vas Travnik, kjer zapušča očeta in mater, brata Louisa in Karla, pet sestra: Frances, Angelo. Johanno. Pr.ulo in Matil-
, - -	1	tri- v. a-l i do ter vec sorodnikov. Tukaj
traj ie umrl v St. Elizabeth . , . . nfr . , _ , , . . ,, .	rk l-ie bival 35 let. Zapušča dva
bolnišnici v \oungstownu, 0,.l . T . . _ , 1 , ,	- j ° , . . . .sina. Louisa m .Johna, oba ?>ri
John Križaj, star 54 let, biva-!"
joč v Girardu, Ohio. Rojen je bil 16. maja 1891., v Dolnjem Logatcu na Notranjskem, odkoder je prišel leta 1909 v
vojakih, dve sestri. Mrs. Mary . Bartol in Mrs. Antonijo Og-I rine ter druge sorodnike.
NAŠI ZASTOPNIKI
RESNIČNA ZGODBA IN ŽALOSTNE NOVICE
Midiray, H. ('.. Kanada. — Zgodba o Izidorju Mrku me je zelo ganila, in nehote sem se tudi jaz Npomnila teh dobrih Občinsikih mož <v Starem trgu pri Rakeku.
Biht sem še mala deklica, ko so mi mama rekli: "Panes ne. moreš v šolo, Milka, pojdi v občinsko hišo, bodo dajali moko na aprovizaciji!'» Tako sem odšla tja liosa. (Mrzlo je bilo, čakala sem celi dan. ali na vrsto nisem prišla. Začel je kruliti želodec, in zeblo me je, začela sem razmišljati: "Poinu grem!" Pa z>opet mi je nekaj reklo v meni: "Te dobim moko, kruh biuno jedli, vsi Iwxino veseli!'' Tako sem še čakala in pocenila v ikot, da si malo ogl ejem noge. Popoldne enkrat sem se smilila Jerišovi m after i iz Nadlesika in je dejala gospodom. — (bil je to erospod Poje iz Vrliniike in gos-]»od Andrej iz Jezera, — -'Dajte temu otroku, da, gre domu. Je že kar plava o<d mraza." Odgovoril ji je" po domače gospod Andrej, da naj si ne brusi jezik, ter se je ozrl v mene in vprašal: — 'Kako se ipišeš?" V upanju, da Ikmh kaij diobil.a in šila domov lahfko. seru radoM.no stopila blftžje in rekla, "Žnidar-šič!'* Odgovoril je: "Moraš še čakati, ker gre po aliecedi." Jerišova mati pa je zopet rekla, 4 4 Kaj se vam ne jsanili, ko je vsa prerniražena ?" Odgovoril ji je — "Tiho!" Tako sem še čakala, dokler je rekel: — "Pa-ritLrte juftri. za. danes je končano." Mislila, sem si na j)oti domu proti Podeerkvi: — •'Saj giospod Anxlre so dobri; vedrto sem ga videla oft) nedeljah v eeirkvi, kako da mi ni dal malo molke?"
Drujgi dan so pa zopet, že sedaj pokojna, mama rekli, ko sem pr?šla iz šole: 4-Pojdi k Malenski Johani v Dane kupit malo moke. Ker ima mlin, bo mogoče ti dala	Šla eem
t ja, in je ona ravno na pragu sedela ter dojila malega sinčka. Ko sem ji rekla, da hi rada malo moke, je nejevoljno odgovorila: ''Vise križem hodi tu ij>o moko. Kje )>oin pa vzela.'" Ko s«-m ji izhlelietala. da nisem nič na aprovizaciji dobila prejšnji dan, se je nekako z milim obrazom ozrla v meno in rekla: "Malo počakaj." — Tako seui dobila 5 kg. moke. Se vem, kako sem se veselila v mojem sivem: jedli bomo kruli! Kruh, kruh! je ponavljalo v meni.
Pred tednom pa sem dobila žalostne novice od moje sestre iz Beograda. Usoda je nanesla, da je bila ta, ki mi je dala mofko |za kruli, druga moja mati in so ji v zadnji vojni štirinajstega leta ubili moža.
v tej vojni pa dva edina sina. Lojzeta fašisti, in Viktor je kot partizan padel v l>oju. Njo I so odpeljali v zapor v taibori-šče, ter ji fašisti zažgali hišo. Tudi so takrat imeli mojega nečaka zaprtega, ko pa je Italija kapitulirala, se je vrnil domov k matter i ter padel v Ložu na bratomorni borbi. Od žalosti za edinem sinom je tudi moja sestra umrla. Tudi so mojega brata v Deogradu Nemci vzeli iz tovarne ter ga najbliže ubili, ker dobili so zapisano, da je on in vseh naših — skupaj štiristo, — na en dan ustreljenih za 4 Nemce in to dne 10. marca 1943.
Tako je mas bridka usoda zadela. Izbili so fašisti* tudi mojemu motžu sestro Pepca ter očetu zažigali dom.
Slišali tboste, dragi rojaki žji lost ne novice, ter se l*>ste tiščali za ipnsa. kakor se jaz. Bridka je usoda naših dragiih, in vsak lahko sam sodi, kdo je največ kriv prelitja krvi.
Rojakinja —
Emilija Truden.
California:
San Fr;«nciRei», Jacob I^iushin* Colorado:
I'ueblo, Peter Culig Walsenburj;. M. J. B.ijuk* Indiana:
Indianapolis, Fr. Markleh Illinois: Chicago, Joseph BpvčiC* ChW-affO, J. Fabian (Oblca^o. Cicero in Illinois) Joliet, Jennie RamM<-b La Salle, J. Spellch Uascoutati, Martin l>olenc North Chicago In Wauke^an. Math WarSek IVfichigaui:
Detroit. L. Plankar* Minnesota:
Chisholin, J. I^ukanlrb Ely, Jos. J. Pecliel Eveletb. Louis GouSe Ollbert. bonis Vefuel Montana: I Roundup, M. M Fun lan Nebraska:
Omaha, P. Uroderlek New York: Gowanda, Karl Strnlsba* Little FaUs, Frank Masl«1* WorreHter.' Peter Kode* Ohio:
Barberton, Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charles
KarlinRer*, Jacob Resnlk Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balaut. John Komite YoiHigstown. Anton KikelJ Oregon:
Oregon City. J. Kobla: Pennsylvania:
Conemaugh, J. Brezovec*
Coverdale in okolica, Jos. Paternel
Bessemer, John Jernikar
Export, IjouIs SupvaneiC*
Farrell. Jerry Okorn
Forert City, Math Kamin*. Fran*
Blodnikar fJreensburg, Frank Novak Homer City. Joseph Keiin Imperial, CoraoTK>Iis. In okolico: — Anton Kebe.
Johnstown, John Polants* Krayn. Ant. TauželJ Luzerne. Frank Balloch Midway, John Žust* Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer* West Newton. Joseph Jo van Wisconsin: Milwaukee, West Aiiis. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Rock Springs, Mary Tauchar* Diamondville. Joe Rolich
(•Zastopniki, ki imajo poleg imena so upravičeni obiskati tudi druge naselbine v njih okraju, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih.)
Vsak zastopnik Izda potrdilo za sto to, katero Je prejel. Zastopnike top!« prfaorofeuno.—lf»r»va "Glas Naroda"
ANTON OKICK1
5. oktobra je preminil na svojem domu Anton Okicki, star 67 let. Doma je bil iz Gornjega Prikopa, fara Kostanjevica na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 4.°». leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Emmo. rojeno Pa lisic. hčer Mrs. Mary Codosky, sina Antona, in hčer Mrs. A-my Johnson v Erie, Pa.
POTREBUJETE NOVI LIKALNIK?
I'or.ibljcne iiiašr*t»lM' |«itrebuj»* V *»j iIi izdelavi. Tudi ■/.-.i i/.d«>lnvo pralnih -troj..v in |1U„^„ .Iruu'ili stvari z-i ..iti . . . kakortndi y.n milji
IZROČ1TK SVOJE i 'O l£ \ L! I ,J K N E M \S( OBE
SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA
V PESMARICI
*o vključene sledeče
slovenske pesmi:
1. Pndi.knlca — mofikl «U>r s bariton (Hitinspevora 2 Pozilrav — taofikl zbor 3. l^ihko n>>« — inoSkl zbor
4	<>t«>fiki zvon — me&int zbor
5	Pomladna k a — rreSaril tbor, a b.-iriton aamosj>«vom
I	Lira 1. •— »a sulo ^p^ve, molki in meSanl zbor
7. lAm IT. — za mešani zbor «. Altunttkl odmevi — za moftkl tn ženski zUir, z bariton aa-moBpovom t. Kan tata Iz paatma — molki zbor
10. flrxM — za iam^jH-ve, mfianl zbor In sitremlJev&njAm gla* jvlra
II	Pn;ilm — za Bamriftpevfl. me-Sanl zbor In fl(>remlj«vanJa glaaovlra ali orc«l
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
To ho kenrertne pesmi ta moške In mešane zbore, katere Je uglas-bil in \ samozaložbi Izdal MATE*! L. HOLMAR. organist In pevovodja pri sv. Vidu, Cleveland. Ohio, 1923. Naročite to zbtrko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PL'BL. COMPANY
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
jiftsaaaa 1
P<»l.iti< al A4lvertiseitH>ni-
P«t!,iti«*:il A«lvertis«>n)ent
Tl'KAJ JE VAS KANDIDAT — KAPITAN ROOEKS!
GLASUJTE IN IZVOLITE
HUGO E. R0GERS-A
ZA PREDSEDNIKA MANHATTAN OKRAJA
Slika vain predstavlja poznanega kandidata — DEMOKRATSKE in V^'p > AMERIŠKE DELAVSKE STRANKE nrc.o R. KOC.KRS je zaslužen K mož, ki s ix>|K>lno pravico zasluži, \ ' «la je izvoljen za PREDSEDNIKA f OKRAJA MANHATTAN. Ni sa- i m o poznan kot dol>er advokat, ir '■} hranitelj privatne lastnine in za- M-' tirane^a ix*Hlinca; ni samo inži- L nir. pisatelj in armudni častnik,	*
temveč—in to je ^lavuo—je mož \ |1| dobrega značaja in ]H>štenili načel. f^š.
>jejja ne podpira samo Build-ins and Construction Trades Council, ki zastoi»a 250,000 članov, temveč tudi drugih 13H linij v teh volitvah.
O njem boste slišali in brali mnogo lepili stvari v vašem časopisu pred volitvami 6. novembra. IZVOLITE HUGO E. «OC»ERS-A! Kadar volite, ne pozabite potegniti I navzdol malo železno kljukico ŠT. [5B in jo pustite, da visi doli.
I VOLITE VRSTO, "B"
HUGO E. ROGERS
PRI VSAKI

iifrl fiiXlin • UMU................... i.....lili
"ULAM NAUoOV—NEW TORE
TO THAT. OCTOBER 2 rt. 10fT>
▼BTAN0VL/E5 EL HR
I 1
IGRALEC
IZ SPOMINOV MLADENIČA
ROMAN
Ruski spisal F. M. DOSTOJEVSKI
(2:->)
•■Kje j«' Potili lirSorlrz! SoMpz!" jrj"in dolgo ne pride zo|>rt. I'rev«*- hi izgubili;
začela sama klicati mladeniču. Nagnil sem so 1 nji in ji povedal odločno, da se tu ne sine tako kričati in da m* niti glasno govoriti ne Mite, ker to moti pri računanju; >i»*er n;rs takt »j za pode.
••Kako miprijetuo! fzguhljtn je! Saj -am ho ♦V . . . m* nion-m <ra niti irhnlafi, kar ohrača ca*. Kakšen te|n-c!" in naglo je ohruila na drugo stj*am.
ram na levo. pri dni»i jMiloviei mize se je nahajala med iurraici zelo mlada dama in ]M)l«*ir nje pritlikavec. Kdo je I »i I ta pritlikavec, ali soriMlnik ali ura jc jemala samo radi lepšega s scInij. ne vein. To damo sem že prej opazil; prihajala je k igralni mizi vsak dan okoli ene I h »poind ne in odhajala točno oh dveh; igrala ' vsak dan ravno eno uro. I'oznali so jo in ji " ikoj pri'skrlieli sislež. Vzela j«' i/, žepa nekoliko zlata, nekoliko bankovcev po tiso«'* frankov, / -ela »taviti mirno, hladnokrvno. premišljeno :••!• Itele/jla na ]»apir stevile s svinčnikom, pi-i-/ .devaje -i. da hi na-la sistem, ki so ira tmlaj tvorili miarvi. Stavila je ipm*»»jšnje vsote. Priigrala je vsak ri en. dva. na j vit" tli tisoče MankoN in takoj o«lšla. ko je dohila. l!ahira jo i • doltr i niotrila.
"Ta pa ne iziruhi. ne! Prav zares ne izgu-hi! Kdo je.' Xe ve-? Kaj je-'"*
"Najhrže Franeoznija, ženska tiste vr-'c ..." sc-iii ji šepnil.
"Tieo s]H»znaš po perju! < »t"ivi«liio ima oster ivinpel jri k. ISazloži mi sedaj, kaj pomenja \>ak ohrat in kako je treha.'**
l*o m žnosii	ji razložil, kaj pomenja jo
« ne nmoiroštevilne kombinacije stav. rouge et noir. pair et impair, mampie et pas-e, in še razni* t'inoe sistemu številk. Slii<ala je pozorno. si za]M>nuiila. vpraševala in se poučevala. Za vsak sistem ji je bilo nrr/no dati ta koj primer, ker je bilo marsikaj wlo lahko pojmljivo in si je zapomnila jako hitro. ISila je doecta zadovoljna.
•'A kaj je zero (ničla). On i-le kodrasti. glavni kni|»er je kriknil pravkar zero. In zakaj j«. k sebi |N>tegnil, kar je bilo na mizi.' Tak knp in vseira je vzel, kaj pomenja to."*
"Zero, habiea. je korist za banko. Ak.i je padla kroirljica na zero, tedaj pripade banki vse Inez rariina. Seveda dajo še udarce za poravnavo. toda za to banka ničesar ne plača." •*Tn jih ima-! Torej jaz ničesar ne dobim?" "Ta ne, babica! Ako ste prej -tavila na zero in ta pride, tedaj vam plačajo jiet i nt ri desetkratno vsoto, ki ste jo stavili."
•'Kako. petim ridesetkratno * In č«*sto prihaja/ Zakaj ti osli ne stavijo nanj!*' "liti -^ili«. je proti, iKibiea!" "Neumnost! I\:tatpič! Potapič! Ni treba, saj imam tudi pri sebi denarja — evo !M Vzela je i', žepa dobro rejeno denarnico in vzida iz nje zlat.
•* Nii. postavi takoj na zero!" *'liahiea, zero je bil ravnokar
počakajte vsaj nekoliko." "Neumnost, -jxisitavi!" Izvolite, toda do večera najhrže vin" ne pride, dasi postavite nanj tisočkrat. To se dogaja."
"Neumnost! liati se volka in ne hoditi v irozd. Kaj.' Izgulwl? stavi še!"
Ziiirrafi smo tudi drugi zlat; postavili smo tretjega, liahiea j«' j«>lva. sode I a na inestn. se vtopila žarečih oči v kr<igljico, skakajočo po zarezaJi \n*tc-čega se kolesa. Tudi tretjega smo izirnbili. Jhi'bica se je razburjala, ni mogla deti mirno in je celo s pestjo ]*» mizi udarila, ko je za k lica I (km] mm- nani<i<to zaželjenega zero — t rente six!
•MSlej ga vraga !** se je srdila. "prideli kmalu ta p rok leti zero? Živa nočem hiti. če ga ne dočakam! Tega. da ne pride, je kriv onile pro-kleti, kodrasti kriiperun! Aleksej Iva.novič, izstavi dva zlata! Toliko lw*š stavil tako dolgo, dokler ne pride zero: sieer dobimo le malenkost."
4 J tabiea! "
"Stavi! Stavi! Saj niso tvoji!"
1'o-lavil sini dva zlata. Krogljiea ji* dolgo Tekala po kolesu, zatem je začela skakati po zarezah. I»ahiea je sedela k: ukor kip. samo roko mi j. stisnila. Naenkrat sem začni: klop.
"Zero!** j«, za klical kruper.
V nlrš.' ViiliŠ!" .se je oklenila k meni vsa žareča in zadovoljna. "Saj <em ri rekla! Sam I4og mi je dal misel, da sem ]dostavila dva zlata! Koliko torej dobim? Zakaj mi ne izplačajo Potapič. Marta, kje sta.' Kani so odšli na-i ? Potapič. Potapič!"

NEW YORK
MTI0K4L
WAR FUND
HELP WANTED
DELAVKE ISCEJO
HELP WANTED
MOSKO in ZENSKO pELO (Male and Female)
ZAKONCA
Srednje starosti
MOŽ ZA < »S K It I« IVANJ K VRTA IN ZA Sl'LOSNO DELO ŽENA ZA HIŠNO I »K I-i i DOM V MAItoeor, N. Y.
— mesečno, livnitu ill stanovanje. Pok liri ti- REtrrnl 7-22« Mi	v s«.l.ot.>
ilopohln«*; INmeileljek teli ilsin V|»raSjiji«' m Mit. K Al 1 ANK ali za SECRETARY
(LtW 211 i
IZ URADA SLOVENSKO-AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA—CHICAGO
1» A P K R BOX K S GIRLS TO LEA EN TRADE
STEADY WOlrtv — i:OOI» I'A V A|.|»lv
C V M R O T Ac C V M H O T
NEW YOU K CITY*
r»7 GKKKNK STREET
(11»', I'll i
IlOrsKKEEPKIf
I.ICIIT COOKIMi SMALL APARTMENT SALARY ntsi\i:ss WOMAN I to V • all Alt* 4-TIWie

IZZA LONDONSKIH KULIS
Kakšne meje bodo zavez- ku. Nemčija je s pomočjo Italije in Japonske hotela to pot izolirati Avstralijo
niki dooČili med Jugoslavijo in Italijo, še danes ni jas-
(zapreti in
no. To nalogo je konferenca, in Novo Zelandijo. Sedanja poverila posebni komisiji, kate- vojna je dočazala, da Anglija
vsi
re naloge je ugotoviti etno-grafično (narodnostno) črto na licu mesta ter določiti meje Omenjenih na tej podlagi.	Trst ostal
Razumeva se v londonskih krogih, da je ameriška delegacija p redložila temeljit načrt za razrešitev tega vprašanja. Predlagala je, da naj bo Trst pripoznan za jugoslovansko mesto, pristanišče pa naj spada pod internacionalno kontrolo. Ameriški krogi so se upirali temu -predlogu, ki je deloma priznal jugoslovanske zahteve. In to je umevno, kajti oni britanski trgovski interesi, ki se najbolj zanimajo za vprašanja Balkana. nameravajo zadržavati tako rešitev. Njihov namen jc zavlačevati in držati v negotovosti in dvoomu vsako možnost za razrešitev vprašanja bodočnosti Balkana. Zavedajo se. da bi vsaka pravična solucija tega vprašanja ne bila
sama ne more ščititi te "poti", vsled tega bi ne bilo v interesu dominijev, če bi pod kontrolo neza-
nesljive Italije.
USODA
<: K N E It A L
HOrSKWOKKKR
Sl.fj. iit	^ <'liilflreu - i;.H«l
S:il:ir.v Congenial Surroundings
ITIO.NE CI 7-l«M!i ;> AM — i; I'M ASK Koli MILTON K ATX
OPEIiATOTtS
e\i»*-ri.-inv«l on < iikn'II.i.i: II« If 'SL'l i)ATS «:<nh| i'jiv — sr.inly Wnrk Aj.plv N. Y. < III'Ml.l.i;
HiO JOH.N NTItEET. HIMoKLY.V Pith Ave. K Trii i n n. Y«.rk St. t
♦ l'ut
III! i
t-tni Jlii
COOK
LHIIIT IM l\VNSTA 1 Its WORK SMALL KAMILY WAITRESS K KIT	1I>EAL
rilXIUTIoNS It I" ST WACKS
I'a'l MAMI ASSET IHJ COLLECT
'* Ihibiea. ]M)zneje ! ** sem šepetal. •• potapič'ugodna za nie* vsled teffa sma"
sim dejal.
jc | ni v nit ill, -em ga lie pnste. tJlejte. iKibii-a, dajejo vaJii denar, vzemite!" Izničili so ji v m«mIrem papirju zapi*<"ateii, težak zavitek s petin
(h
t raj o za njihovo najboljšo korist, če ostane splošni položni v vznemirju in negotovosti.
etimi zlati in Še dvajset zlatov nezapečate- .Koncem septembra se je tr-
.	1	iaSL-/
REAKCIJO S K RDI TRSTA
Pred par tedni pa je dospela v Trst posebna komisija, ki ima določiti nove meje med Jugoslavijo in Italijo. Italijan s ko časopisje je pričela usoda Trsta skrbeti, češ, "da so bili Italijani odstranjeni v nekaterih delih podeželja". Ponovna zahteva jugoslovanskega ministerskega pod predsednika Kardelja, da mora Trst in vse Primorje pripadati Jugoslaviji. "resno grozi in preti z nevarnostjo vsak videk prijateljskega razumevanja in mirnega sosedstva". Ti listi poročajo, da se je pričela nova proti-italijanska propaganda v veliki obliki v Trstu. Zlasti velike demonstracije je izzval prihod zavezniške komisije.
"Italia Libera", glasilo Ak-vijske stranke, se joče, da so
____( 111!» - L'l 1 i
MOTHER AND DAUGHTER or TWO SISTERS
r< )0K-II0rXE\V0RKERK
a xi» (llll.li mijsk
m sixhss rot i'i.e
«:.hm| Satiiry I'vr. Room and Hsitli Aei'l.v: KL	t 14 17 Lt»ih im.
KLKSIIIXi:. X. v.
1 •_*!«»— i-iro
<: E x E r A l
HOUSEWORKER
LICHT LAKXIIRY — SMALL APT. GOOD SALARY Call KAR ROCKAWAY T-M1'7\V a<k for MRS. CEKKXER ______ ( JOT JO! 11
IIOrSKKEEPKR
ex peri exi kb	] »epen i »ap.le
p.ksixess cokple	ROt ims
'-1- DAYS — simple ( ooKIXO SLEEP HIT nt'ikaiiiistfr 4-11.Vi
(in: _'t::i
RADIO ASSEMBLERS
EXCELLENT oPI'oRTI N ITY TO LEARN ELKC'TRONIC'S i:oo|» PAY
E X PI: R1E M •!: t • X X1 :i' ESS A R Y
LINCOLN ELECTRONICS
•'»"i-: lltli A VENI" E	X. Y. C. 71!» P.ROAI»WAY
J E H E L R Y
PLIEIt WORKERS
WELL EXPERIENCE!« .7.» Hour — Pleasant Jobs
P»*rii»ain-ut I V:i«t'tiiiif I*..-il ioii< to Willing Workers
phone wi t ir.r»o
fill" 'JiHh
S I V A L K E —
NA Moških KLont'kii! .l.ilca s«-zona. Vsaka tlol.i kit«* vmio ene barve iti l.li.k xi 1 «t-lo >!••/.<ni«p.	Stalno
<l<lo
IIARTKoRIi 11 ATS
1 ji.-. 11
NEW YORK CITY « m - ji; I
HELP WANTED
MOŠKO DELO
co.
"Fiiitcs le jen. sieurs f liien ne
me
ieurs! Kaites le jen. mes-
nih. tO sem poitcimil prtnl babico z lopati- žaŠkf> vPrašanje koncentriralo] "komunisti'^ krivi tega aktivna tolmačenje raznih formul j nega gibanja. Po vsem mestu glede "internacionalizacije" j so bile hiše nabite z napisi, da t . .	1 luke in "proste" luke. Gotovo,naj Trsta pride pod Jugoslavi-
... ..	, , l' " * .urrajte, arospoda ?;	so zainteresirane stran-' )"o. Glavne ceste so bile okra-
I .ajte g^piHla Man ne boste viv stavili') je ke rabi]e nodoločni izraz «in.išene z jugoslovanskimi zasta-
sniper.	k t-r, m pripravljaje sejfernacionalizacije" za krinko, vami in vse povsod je bilo
'za katero bi mednarodni kapi-'polno letakov in zastavic z ge-
za vrtet i rulet ko.
"Za Howi! Z.-imtidili smo! Takoj zavrti. Stavi, stji\"i!" je hitela baibien. "Ne cincaj vendar. hitro!" se je razburjnla in me drezala pri tem na vso moč.
•'Toda. na kaj naj stavim?** "Xa zero, 11a zero. Zopet na zero liknr mogoče dosti! Koliko imaš.' zlat »vf Kaj bi jih hranili: stavi zlatov vsakokrat!"
4 * Spametujte se. babica! Včasih ne pride. Pravim vam, da zastavite -Laže;, lažeš! Stavi! Kako te Vem, kaj delam!" in zndrhteia jenja.
(Halje prihodnjič.)
Their Only Crime Was Hating Our Enemy — They Need Your Help
CEZ 40 LET NAROČNIK
Imperial, Pa. — Pošiljam Vam $3.50 za naročnino, ki mi
tal stisnil v svojo pest kontrolo nad mednarodno trgovino Jugoslavije. Avstrije in Ogrske. Pod frazo "prosta luka" pa se skriva namera, da bi Ju-Stavi ko- Sroslavija faktično izgubila su-S«-deoideset, • veienost v Primorju. Nasprot-po dva j set jno	jugoslovanska su-
iverenost nad Trstom dobila polno priznanje, bi nastajale . le tehnične zajireke za dosego mednarodnega sjiorazuma glede obratovanja tržaškega pristanišča — odškodovana za rabo pristaniščnih ugodnosti in pravic. Vprašanje tarife in ca-
po šestknit vso vsoto!''j srbi jezik! je od razbur-
rine bi Jugoslavija rešila navadnim rpotom z državami, kil Ker je Trst, kjer je bi rabile tržaško luko.
Nad vse značilno pa je dej-
poteče 30. novembra. List je stvo, da sta se dva močna čle-
vedno lepši in ga berem že od leta 1903, ko je izhajal še kot tednik in je drugi najstarejši slovenski list v Ameriki. Vas pozdravlja — J. Cerin.
Izročite svoje porabljene maščobe. — Sedaj dobite 4 rdeče točke mesto 2
na tribanskega imperija — Avstralija in Nova Zelandija — pridružile Sovjetski zvezj v zahtevi, da spada Trst pod Jugoslavijo. Trst pod Jugoslavijo pomeni slovansko moč v Sre-dozemju. ki je "življenska pot" med Anglijo in njenim imperijem na Vzhodu in v Pacifi-
II ELI* WANTED (MALK)
HELP WANTED (MALE)
WW YORK
MTIIML
WAR FUND
WW YORK Ut
* ?	"SHOES
EXPERIENCED REPTILE CUTTERS
PKKMAXENT POSITIONS WITH i;Oi»I» SALA It V TO QIALIFIEII WOH K Kits
Apply: ARC LEATHER CO M PAN V
1I-' FtLTOX STREET	NEW YORK CITY
<2<H>- 2151
YOUNG MEN no experience necessary PERMANENT PEACETIME JOBS
TO WILLI NO WORKERS IN TERESTE11 IN LEARN I NO WIRE TRADE
Apply: A. B. C. STEEL & WIRE I'O.. -J15 EAST 22n«t ST.. N. Y. C. Ask for MR. CAFARELLA
( 20!)—2151
SHOES
PERMANENT JOBS with GOOD PAY to QIAIJFIED WORKERS
we need
WOOD HEELERS on laiurs high iieelei> shoes AND SOLE LAYERS ON OOMPO MACHINES
EXCKIJJ3XT OPPORTCNITY — APPLY I. SHORE, 233 South Ut St« Brookljn, N. Y. (eor. Koebling St.)
_
.......

----------

(209—211)
slom "Trst Jugoslaviji!"
Italijanski tisk sedaj obtožuje Jugoslovane, da iztrebljajo Italijane v Istri ji, da bi tako dokazali zavezniški komiis-ji, da Italijanov sploh ni. Italijanom baje ne dovolijo izražati svojega mišljenja in "celo napise na nagrobnih kamnih spreminjajo, da dokažejo, da prebivalstvo ni bilo nikoli italijansko". V Bazovici je baje pokopanih 1000 Italijanov, ki so jih umorili Jugoslovani.
Tako italijanska "propaganda, ki jo pomagajo širiti v Ameriki tudi ameriški listi. —
največ
Italijanov, pod upravo ameriških in angleških vojaških oblasti, ki niso naklonjene Jugoslaviji, je pač očividno, da so vse pritožbe le gola propaganda. Demonstracije v Trstu v prid Jugoslaviie torej niso mogle biti "prisiljene", pač pa so izraz pravega izražanja Čuvstva večine prebival., ki ne mara več spadati pod Italijo.
Mirko G. Kuhcl, tajnik.
LIVAR
I '/. r R -I K N
na "slush" kovini LEHMAN KROS.
P>7 UKAM) ŠTRLET New Vurk * * i I v
2111
:: HELP WANTED
Help Wanted (Male)
DIEMAKER
IZI RJEN NA ROLLER DIES ZA DK.WV BENCH WORK
S T A L N o EDWARD <'AlI ILL 44-J W. 41*11.1 STREET	N. Y. C.
MED :;-<H 1 :j____i •_'(ui—-jll)
TESARJI IN POMAGAČI
IZriUE.M NA TRGOVINSKO OPREMO in tudi MIZARSKA DELA - DORRA I'L Ar A AIM TIC REFR1CERATOR &
FINTCRE COMPANY "Ts W:ilW'<»ut St.. IVklyn, EV 4-(MiK:
/	(2110—21 :t I
WATCHMAKER
EXPERIENCED PiTmanriif l't-m-ptimo Position to l^iuilifitMl Man — Apj.ly .MASTERS MART IN*'. <a; W. 4M11 STREET _New York I'iiy
120!)—21."»'
AUTO MACHINIST
TO
REBUILD MOTORS
135_01 _ 35th Avenue
Flushing:, L. I.
(201- 2101
(FEMALE HELP WANTED)
HOUSEKEEPER
LOVELY HOME EXCELLENT SALARY SMALL FAMILY
NAVARRE 8 <X)87
_(209—211)
HELP WANTED — (MALE?)
(204—210»
Painters
SPRAY and LETTERING
Experinced Desf.red
WORK AT AIRPORT
GOOD PAY
TRANCONTINENTAL AND WESTERN AIR INC.
HANGAR C LA GUARDIA FILED, N. Y.
KNITTER
OX CI Rl "I'LAR KNIT RI It MAI'III XE
P«*i inaiioiit IVa<-«-tiuie Position $10 _ 40 Hour Wrt-k
Apply PYRAMID MFG. 1-I.s WEST 2.'5r»l ST. N. Y. I*. I'll 2-7050
cjor: 'jirtit
BUTCHER
COCNTKRMAN Sli':uly Posh ion with W«*ll Established Firm Apply
A A RON nCCHSBACM CO. 721» — !»th A VENCE >. Y. I*.
(2(M 21l)t
MESSENGER BOYS
STEADY
,	I
f. DAYS - 4o HOI KS
*L>4.—
MII'lIAEL PRESS nr. WEST 4--.Ui ST.	X. Y. I'.
r_D7 2irtn
S O L I) E R E R
and Hit ASS NOVELTIES Ex]H'rieii<ftl on SOFT METALS
G O O D P A Y IVrniaiu'iit I'osition fur Itiirht Parly. — Apply
METRO ART »"RAFTS IXC. 4*m» w»»st :;i>t St., n. y. c.
203—211 >
(205 211)
D A
O
Y
D Y
SHOE CUTTER
N LADIES SHOES
s	--S T E A
Apply —	G O O D P A Y
E V E R I T E FOOT W E A R
133 WOOSTER STREET	NEW YORK CITY
(20ft 212)
OPERATORS
NA BOLJŠE ŽENSKE SUKNJE
DOBRA PLAČA — STALNE SLUŽBE ZA ZMOŽNE DELAVCE
CANAL COAT CO.
384 CANAL PLACE, BRONX (144thSt. 2 bBloclcs East of Concourse)
KITCHEN HELPERS
Pleasant Working Conditions at Airport
MODERN EQUIPMENT ADVANCEMENT OPPORTUNITIES
Apply Daily 9 — 2 Saturday A. M.
TRANSCONTINENTAL & WESTERN AIR, INC.
HANGAR No. C I.A G1ARDIA FIELD
N. Y.
< 2U2—214 i
(207—200)
Dishwashers
Pleasant Working Conditions at Airport
M O DE R N EQUIPMENT A I) V A N C E M E N T OPPORTUNITIES
Apply Daily 9 — 3 Saturday A. M.
transcontinental &
WESTERN AIR, INC.
HANGAR No. 6 LA GI ARDIA FIELD
N. Y.