59. številka.
V Trstu, v sredo 23. julija 1890.
Tečaj XV,
Ti
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vnuku srede m toboto oh J. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vse leto jI. fi.-; izven Av*t. *).— za polu leta „ 3.—; , „ 4.50 „ ia ćetrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične številke tte dobivajo v pro-•injitlnioali tobaka v Trst« po & nov.,
t Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na narečbe brez priložene naročnine se •ipravništvo De ozira.
EDINOST
Oglasi in oznanila «<■ rakune po 8 vrniK-a V petitu ; za naslove r debeli črka mi rte plačuje prostor, kolikor bi
obsejflo navadnih vrutic. Poslana, javne zahvale, osmrtnic* itd ne rarune p<> pogodbi.
' ni dopisi ro pošiljajo uredništvu v ulici Carintia St. 25. Vnako pinmo mora biti -j*. frankovano, ker nefrankovana «e ne sprejemajo. Rokopisi ne ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inaerate preloma upravniotvo v uli.i Carintia 28, Odprte reklamacij« ao pronte poštnine

V-
5>
Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorski
• V cdi«>V(t j« m "i
Vabilo na naročbo.
Prvo poluletje tekočega leta je zavrženo. Stare naročnike prosimo nujno, da pravočasno ponove naročbo, da ne nastanejo neredi pri odpošiljanju lista. Prijatelje našega lista tudi prosimo, da gledajo nam pridobiti novih naročnikov. Cena je razvidna na čelu lista.
Upravništvo „Edinosti".
„Pro Patria" in „Mattino".
Ta očito luhonski list pokazal je ini-nolo soboto zopet svojo brezznačajnost in politiško nesramnost. Ker deluje pod „vladnimi peroti", ni dosedaj še označil svoje stališče, hoteČ ustreči toliko skrajnim Lahom, kolikor tudi „omahujočim Avstrijcem". Čitajočim t« lahonski list, vsiljuje se nam nehote vprašanje, kaj pravo za prav namoruje deželna vlada, da podpira tako bazo list ? Dovoljujoč mu podporo, ne verujemo, da bi zajedno opravičevala tudi njega mišljenje, ki je čeloma nasprotno državnim idejam. V sobotnem listu razvija torej imenovani časopis svoje misli o razpustu ultralahonskega društva „Pro Patria". Treba je odpraviti vzroke, ako se hočejo odpraviti posledice — piše „Mattino* —, „Pro Patria" ni bila druzega, nego obupen vsklik in protest proti s I o v a n s k e m tlačenju, ki nas hoče pokončati. Dokler traje to tlačenje, tlačenci morajo se zoperstavljuti. Ako se je razdružilo društvo „Pro Patria", s tem večjo pravico bi se bila morala razpustiti družba sv. Cirila in Metoda, razširjena že po vsih slovanskih in neslovanskih deželah v državi; to društvo postane, ako še ni, druga d r ž a v h v d r ž a v i. Kdor inisli, da so nameni te družbe sveti suuio zato, ker no4) ime dveh svetnikov, gotovo se moti; kajti lehko so dogodi, da pod zastavo dveh
PODLISTEK. Ne pozabi me!
List i7. dnevnika; spisal J. M, Krivćov.
(Dalje).
Radostno mi je vtripalo atce čuvšemu povabilo prijatelja svojega: vsaj mi je nudilo gitovo4, da se zopet snidem — žnjo, katerej je bilo posvečeno vse moje mišljenje in čutstvovanje. Ni treba praviti, da sem radostno vsprejel povabilo Ivanovo.
Nestrpno štel sem ure istega dne — in vender kako leno je tekel čbb naprej!
A došla je vender-le zaželjena ura.....
Podal sem se v hišo prijatelja svojega in bil sem isto tako prijateljski vsprejet, kakor prejšnjega dne. Ivan spremil me je na vrt; sela sva k mizi, ki je stala v prijaznoj lopici. Nedolgo potem sledilo nama je ono krasno žensko bitje — uesreča moja. In ko je došla ona, umaknil se je on, porabivši v to nekov izgovo«-. Se le pozneje, motreč to postopanjo došel sem do osvedočenja, da mu je vse povedala : da sta bila sporazumljena. Povabil me je torej na njo izrečno željo.
„Bila sva torej sama; lo mnogoštevilne zvezdice, ki so bliščalo ob širnem
svetnikov se uvaža v naSo državo neko blago, koje postane polugom* uzrok nemirom v državi. — Na to navaja necegu dopisnika o priliki škofovskih konferenc na Dunaju od 21. nov. 1889, v katerem rečeni list v svojej 'prevelikej italijanomaniji predbacuje Slovanom sploh namene, protivne avstrijskej državi. Sklepa svoje sleparsko poročilo, rekoč : „Očitno je, d« pri nas poklicani krogi globoko epe z ozirom na Slovane; tem jo dovoljeno počenjati, kar hočejo, ne da bi pri tem prestali biti vzgledni podaniki in vzorni katoličani. Drugačne so razmere Italijanov. Temu navzlic pa sklepamo tu članek z rekom : V tem slovanskem navalu je mnogo sineti" !
Prinesli smo v prevodu izerpek ,,Mat-tiuovega" modrovanja, da si naši čitatelji predstavijo sliko njegu logike in politiško | brezobzirnosti. „Namen posvečuje sredstva" rek ta priraste! je tudi zlobnemu „Mat-I tinu" k srcu. Ne da bi krivdo razpusta pripisoval onim nemirnim elementom v družbi samej, kateri so ob vsakej priliki proslavljali blaženo Italijo, uprizarjali razno sumljive demonstracije, hoteč po sili z glavo ob steno, zahtevajoč ločitev Dalmacije, Primorske in Tridenta od Avstrijo in njih pridružitev k materi Italiji, goječ po tem takem očitne irredentovsko namere, koje so ob raznih prilikah izražali v dvoumnih demonstracijah, in slavo-klicih — tem srboritim prvakom pokojne „Pro Patrie" ta p o 1 u u r a d n i 1 i s t ne predbaciva nikako krivdo — čeprav je vlada uprav radi tega razpustila društvo „Pro Patria" — ampak zavrača krivdo na našo skromno ali pošteno družbo sv. Cirila in Metoda?! Cur non ridea, arnice ?
Občni zbor „Pro Patrie", ki so je obdržaval pred dvemi leti v Trstu, ter sklonil s predstavo v gledišču, pri katerej se je peval znani zbor „Siamo tutti una sola famiglia, etc.", ob kojej priliki je Tržaška
irredenta očitno obhajala svoje orgije ; zadnje zborovanje v Tridentu, kjer se je policiji ostentitivno odreklo, tla se razobesi avstrijska zastava ; sklep, da »e pozdravi društvo „Dante Alighieri", čigar iiedentarski nameni so obče znani
—	to očitne protiavstrijske čine, smrdeče po odpadništvu in iredentizmu, ne smatra p o I u u r a d n i list „Mattino" zadostnim vzrokom razpustu društva : v nas Sloven-' cih, v družbi sv. Cirila in Metoda, slutijo1 v svojej zlobnej črnoglednej duši mnogo telitnejše vzroke za razpust!	I
Istinito se „Mattino" s tem protistav-lja vladi samej, kajti obsoja njene narudbe kot neutemeljeno in krivične, nt da bi jo branil in opravičeval — za kar je plačnu. Naj nam vender navede bratec „Mattino* en sam dogodek, v katerem bi se Slovenci bili skazali nelojalne in nezveste podanike. V tem ko Tržaški Lahonski veljaki v priliki pohoda cesarjevega ali kake druge važno slavnoati iz inesta bež<5, vde-ležuje se naš narod istih zvesto in se jih presrčno veseli; največji ' kontingent pri vseh avstrijskih nlavnostih, zavodih itd., dajo uprav naš narod ; ob vsakej n a-rodnoj slovesnej priliki ne sramuje se Slovenec državne firno-žolte zastave in nikjer se ni še čulo, da bi ostentativno razobošal
—	recimo rusko zastave. Kje so pač oni tehtni vzroki, radi katerih bi se moralo društvo sv. Cirila in Metoda razdružiti ?!
Nočete pripoznati, da sto krivičniki, ampak natozate se, da bi krivdo navalili na druge. Peče vas razpust „Pro Patrie", kajti isti jasno kaže vaše protiavstrijske namere in vašo politiško kvaliteto; ali enako usodo ste si sami zaslužili ter vas radi tega nikakor ne pomilujemo,
Slavnoj vladi pa priporočamo, naj bi vendar nekoliko pogledala *ia svoje gojence, nn plačane liste a la „Mattino", kateri jej očitno sramoto dela, kajti obsoja njeno pravično naredbe, opravičuje nemir v deželi, goječ narodno sovraštvo.
oboku visoko gori nad nami, bile so priča sladkim prisegam ljubimske zvestobe. In vender: tudi v istih trenutkih se nesem mogel povsem iznebiti moreče skrbi in posimistiških čutstev! Ali vtolažila mo je prisegami večne zvestobe." i „Prijatelj, to so bili dnevi, ko sem iz polne kupe srkal življenja srečo. Ali meni so bili šteti sreče dnevi ! Čuj . . . . vsaj mi no boš verjel .... vsaj ni mogočo verjeti . . . . tista ženska bila ježe zaročena — drugemu zaročena!
*
* *
Sel sem zopet nekega večera — toda po presledku kacih par tednov — v lopico poleg žuborečega vodometa. Naročila mi je, da naj pridem. Čakati sem moral precej dolgo, Že to samo provzročilo je v meni neko slutnjo, kakor da me čaka kaka nesreča; celo vodomet žuborel je — tako se mi je zdelo — žalostnejše, nego dru-gekrati. Naposled je vender-le prišla ali kakšna je bila! Ne bi mogel ti popisati, kakšna da je pravo za pravo bila, ali to vem, da je bila vsa drugačna, nego drugekrati. Osupnilo me je, da jej je viselo ob ramenih črno ogrinjalo, nekak plaid. Nekako ledeno-mrzel vzduh vel jo
po njo bližini. Vse to opazilo je duševno mojo oko isto bistrostjo, ki je lastna zaljubljenim. Vse to trajalo jo seveda lo nekoliko sekund .... Sela jo poleg mene na klopico. Težko je sopela in prsa so se jej burno dvigala : v duši njej bili sti dve čutstvi hud boj za prvenstvo — ljubezen in htarišem dolžna pokorščina. Ali kmalo je bila zmaga odločena — — ljubezen je podlegla.
„Filip, mi dva se morava ločiti," ogovorila me je mirnim, a odločnim glasom, „Pozabi kar je bilo, to je jedini svet, ki ti ga morem dati."
„.Telica, je-li to mogoče? Torej tako nizko vrednost imajo pri tebi svete prisege ! Torej si tudi ženska — — — ka-koršno so vse druge ! Ne ne, ni mogočo, ti se šališ — — — —
„Dragi mi prijatelj, čuj me, in ne obsojaj me!"
Vprla je desno roko ob mizico, stoječo prod nama, ter naslonila nanjo glavo avojo. Pogled svoj vprla je v mizo — — — — — ni si upala me poglodati.
„Torej čuj me!" ogovori me zopet, a besede njo neso več zvenele tako odločno in trdo, ampak glas se jej je tresel. „Oče so izvedeli o najinej ljubezni. Hudo
Qousque tandem. . . . Ako je ista slavna vlada že enkrat se odločila natančnejše gledati na prste nevarnim italijanskim elementom, naj bi na svojem potu vstrajala ter dobro/potu« tla neko smeti, kojih jo v Avstriji na kupe. Za to je bodo hvaležni vsi pravi Avstrijci.
Politični pregled.
Notranja dežel«.
Dno 31. t. m. bode v Išlu na Gorenjem Avstrijskem poroka Njeg. cesarske Visokosti, nadvojvodo Frana Salva t o r j a z Njo cesarsko Visokostjo nad-vojvodinjo Marijo Valerijo, hčerjo našega cesarja. Lojalni avstrijski narodi vesele se prisrčno slavnosti v cesarskej obitelji našoj in prosijo božjega blagoslova visokima novoporočencama.
Za deželnozborske volitve na G o-renjem Avstrijskem izdat je osrednji volilni odbor konservativne Btrankc obširen volilen oklic, na katerem je nad 1000 podpisov. Oklic ta govori o vspehih konservativno stranke v rečenem deželnem zboru. Premoženje ustanov, ki so pod upravo dežele, pomnožilo se jo v toku šestih let za več nego en milijon goldinarjev. Konservativna stranka je tedaj dokazala, da ni nazadnjaška, kajti skrbela je vsestranski za zboljšanje razmer v materijalnom in gospodarskem obziru in se je trudila, da privede v zmislu, čašu primernem, vse ono do naduljnega razvitja, kar je nastalo po zgodovinskej poti. Toda pri tem ni zapustila onega Jstališča, katerega se mora držati vsak zvesti sin katoliške cerkve. Duhovščini se je odkazalo primerno mesto v vseh zastopih. Konservativna stranka izreka odločno, da ne bode mirovala, dokler so ne premeni volilu' red po želji volilcev. Oklic zaključuje'
so se razjezili. Trpela sem neizrečeno one dni, a trpela rada, ker sem še vedno — upala. Upanje ! to jo oni zlati čut, ki nas jedino vzdrži, da se ne zgrudimo pod težo usode vdarcev. Upala sem torej tudi jaz, upala, da se očeta nazori spremene. Včeraj pa objavili so mi mati na Bvečanostni način, da mi je izbirati: mej odpovedjo „pre-grešnej" svojej ljubezni ali — večnim prokletstvom očetovim. Ali to še ni bilo vse : povedali so mi tudi, da bo me oče moj že zaročili z bogatim trgovcem v ptujem mestu, kamor mi bo kmalo oditi. Zaročili brez moje vednosti! Ne zaročili, prodali so me! Bodočnost vse naše hiše da je odvisna od tega, ako se vdam očetovej volji — rekli so mati. O prijatelj moj, ljubi moj — kako bi ti opisala, kako bi ti predočila, koliko sem trpela. Vem, da se mi krivica godi, vem, da oče zahtevajo od mene, kar nemajo pravice zahtevati — — — in vender sem po hudem boju storila to, kar mi veleva starišem dolžna pokorščina. Prokletstva očetovega ne bi mogla prenašati duša moja, nikdar ne bi bila srečna, in tudi ti ne bi bil srečen z mano. Odpusti mi torej, dragi Filip, odpusti mi, ker sem nakopala toliko goga na glavo tvojo."
Z Bogom za našo sveto vero, za cesarja in domovino !
-Tudi na Nižje Avstrijskem izdala je konservativna stranka svoj volilni oklic.
Volitve volilnih mož na Koroškem vršo se ugodno: po najnovejših poročilih zmagala je narodna stranka v Vovbrah, Grebinji, Skocijanu in Rikarju. Nedeljski volilni shod v Klecah pri Beljaku bil je sijajen. Navzočih je bilo nad 100 posest-nikov^volilcev.
Nemški liberalci ne morejo se utola-žiti radi izvolitve dr. Ileinricha v deželni šolski svet dežele Češke. Žugajo celo, da se ne udeleže deži-lne razstave in da prirede posebno razstavo v kakem nemškem mestu. Dr. Ileinrih pa piše podžupanu Praškemu: „Kakor hitro se bodem prepričal, da za časnikarskimi napadi, naperjenimi proti inojej osobi in mestnem za-stopu Praškem, ne stoje kapitalistiški elementi, katerih kupčijskim akcijam ne ugaja, da bi bil jaz član najvišje deželne šolske oblasti — prišel bode pravi čas, da položim naklonjeni mi mandat v Vaše roke."
Nemško Moravski poslanec dr. P r o m-ber izjavil so je proti nekemu časnikarju, da Moravski Nemci sami skrbe za materijalne in kulturelne koristi češkega prebivalstva. Organ konservativne Moravske stranke „Illas" pravi, da je to vodoma izrečena laž — izrečena v namen, da bi si potolažili slabo vest s fikcijo, da je vzlic češkej manjšini dobro skrbljeno za Moravske Čehe in da bi nekako zagovarjali pokroviteljstvo Nemcev nad Čehi. Nezmisel je, ako zahtevajo od Čehov, da bi bili zmerni, kajti zmerna more biti le ona stranka, katere željeso izpol-njene in katerej privoščijo ono mesto, ki jej pristoji. Krivica, ki se godi Moravskim Čehom, veleva jim, da so tako energični in brezobzirni, kakor zahteva žalostno njih Btanje.
Tirolski nemški liberalci — hoteči potolažiti Italijane — prišli so na čudno idejo, da bi se poleg deželnega zbora ustanovila tudi dva okrožna zbora. Toda Italijani neso zadovoljni s takimi polovičarskimi naredbami, kajti zahtevajo vse ali pa nič. Pretrgati hočejo obravna vanja z Nemci, ako ti poslednji ne vsprej mejo italijanskega programa v polnem njega obsegu. Po tem takem soditi se bode kmulo zrušilo Tirolsko italijansko-nemško prijateljstvo.
Vnanje države.
Vodja radikalne Srbske stranke, P a š i ć, izdal je za bližajoče se volitve posebno okrožnico. V tej okrožnici čitamo : V novejšem času poskušali so z raznih strani pritiskati na Srbijo, da bi zrušili nje
lzgovorivši te besede, sname z ramen črno ogrinjalo — in stala je pred manoj v belej poročnej obleki. Bleda luna je ravnokar prijadrala izza oblakov in je tako čarobno obsvitljala pred mano stoječo belo žensko, da s mi je videlo, kakor bi videl čeznatorno prikazen. Skoraj groza me je bilo. Potem pa mi šine grozna misel v glavo: Ni-li morda duh otemnil ljubljenoj tej deklici? Misel ta pa je bila se groz-nejša, nego misel na ločitev — če tudi za vedno. Slutila je menda, kako grozne misli se mi pode po glavi, zato mi reče :
»Prijatelj, vse je gola, žalostna, ali vender gola resnica." Ozrša se proti nebu pa vsklikne: „Krasna luna, ki si bila priča trenotkam najine sreče in radosti, bodi danes nema priča najine poroke in najino — ločitve! Da Filip, ločiti Re morava! Božja previdnost je določila tako, in nama ne ostane druzoga, nego da se vdava v
nje voljo. Govorila sem o poroki---
vzemi ta-le prstan in to-le podobo (bila je nje slika) hrani ja verno v spomin na prošle srečne dneve, hrani ja v spomin na nesrečno tvojo Jelico; — — — to bi bila poroka najinih src — sedaj pa prijatelj, ločiva se !tt
(Dalje prihodnjič).
parlamentariško vlado, ali jo vsaj oslabili. Napadi neso bili več tako silni, ko so se prepričali, da ni moči zrušiti sporazumlje-nja mej odločujočimi faktorji. Ti faktorji so si v svesti strašnih posledic, katere bi neizogibno nastale, ako bi ostavili sedanjo parlamentariško pot in ako bi se dotaknili sedanjega javnega pravnega stanja, katerega smo ustanovili po odpovedi prejšnjega kralja. Zagotovljamo, da mora gojiti vsakdo trdno prepričanje, da smo odbili vse napade proti narodnem in ustavnem vlad« nem zistemu in da ti napadi se bodo tem manje ponavljali, kolikor odločnejše se jim bode po robu postavila radikalna stranka.
Kakor poročajo iz Carjigrada, bode Turška vlada v kratkem imenovala tri nove škufe za Macedonijo. Ta vest je zbudila v Bolgariji veliko zadovoljstvo.
Bolgarsko ministerstvo se bode preustrojilo. V ta namen vrše so pogajanja z Iladaslavovo stranko, katere jeden član naj bi v stopil v ministerstvo.
Glasilo Bismarckovo „Hamburger Nachrichten" je objavilo članek, dokazujoč, da ni na svojem mestu vedno hujskati proti Rusiji. List ta piše : „Ako bi odstopil Koburžan, ne bi nastala nevarnost, ampak položaj bi se umiril. Ako ima trojna zveza namen zabraniti, da Rusija ne napade Avstrijo, je pa dolžnost Nemčije, da v mirovnem zmiBlu posreduje mej Avstrijo in Rusijo. V ta namen pa mora Nemčija gojiti dobre odnošaje do Rusije. V istem trenotku, ko bi se Nemčija Avstriji na ljubo sprla z Rusijo, postala bi odvisna od Avstrije. Vsak patrijot mora želeti, da nas ne doseže taka usoda. Ako bi Nemčija samo enkrat opravljala avstrijsko službo proti Rusiji, zahtevali bi avstrijski diplomatje, da jim moramo vedno služiti. Članek zaključuje : U s o d a Ko-buržanain Bolgarije nema za nas nikake važnosti; važnost ima le za Avstrijo, toda prepričali smo se, da škodujemo le svojim koristim, ako zastopamo te države politiko nasproti Rusiji". Članek ta vzbudil je veliko senzacijo in se bavi žnjiiu ves politiški svet.
Na obrazih lahko se je čitala splošna za-dovoljnost.
DomaČi pevci iz Podgrada pak prepevali so narodne pesmi ; presenetil nas je ganljivi glas baritonista Gombača, pri-prostega kmetskega fanta. Le prenaglo nastal je mrak, ki nas je pognal zopet na vse vetrove v nadi, da nam se enaki dnevi še večkrat povrnejo.
DOPISI.
V Podgradu. 15. julija. Dne 3. julija t. I. imela ju podružnica sv. Cirila in Metoda svoj redni letni občni zbor. Družabniki sešli so se od vseh vetrov. Ob 3. uri popoludne otvori m. č. g. predsednik zborovanje s pozdravom na došle goste ter izrazi svojo posebno zadovoljnost, da je precej družabnikov še iz oddaljenih krajev navzočih.
Prične zborovanje po dnevnem redu; vse točke in predlogi so sprejeti brez ugovora ; v podružnični odbor voljeni jednoglasno prejšni gospodje odborniki. Iz poročila blagajnikovega se razvidi, da naša podružnica ne zaostaja, temveč da vrlo napreduje. Zbor hvaležno pripoznava iz-venredno točnost in marljivost g. blagajnika, koji izgledno vodi račune.
Radostjo sprejmejo se nekoji novi člani, mej drugim vstopita kot ustanovnika č. gg. Anzelm Zaje in Juraj Dolžan, in več letnikov.
Potem voljena sta dva zastopnika za glavno skupščino družbe t. 1. Zatim določi so dan prihodnjega občnega zborovanja, prvi četrtek julija meReca I. 1891. Gosp. predsednik spominja se bivšega člana, vrlega župnika v Munah g. Andolšeka, kojega nam je nemila smrt prerano pokosila. Ginjeni m nrcem vstanemo vni navzoči želeč ranjemu, da pri patronih diužtva, pri sv. Cirilu in sv. Metodu prosi Vsemogočnega za boljšo bodočnost naroda slovenskega.
Po sklenjenem zborovanju snidemo se v senci košatega oreha pri Tinetu, kjer smo bili pri kupici vina vsi jednega duha.
Domače vesti.
Odličen gost. Včeraj je došel v Trst poznani rodoljub in poslanec hrvatski, gospod FranFolnegovič. Dunes zjutraj odpotoval je na Reko.
Za družbo sv. Cirila in Metoda da-
I roval je po gospodičini spreobmjeni „nem-i čur* 1 gld. — Pošteni fantje v Borštu so nabrali dne 19. t. m. 60 nvč. — Pri igri „alla bella facciata" 80 nvč.
! Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti je darovala trojica rodoljubov, zbranih pri Bolctu v Rojanu dne 18. t, m. 2 gld. 50 kr.
Konec šolskega leta na otroškem vrtu .družbe sv. Cirila in Metoda" v Rojanu se je zvršil v četrtek 17. t. m. prav slovesno. Navzoči so bili vsi otroci v praz-ničnej obleki, nekatere matere, prodsed-ništvo in nekaj domačih rodoljubnih gospodov. Po končanej »molitvi" začelo se je izpraševanje otročičev. Otročiči so odgovarjali glasno, razumljivo in v lepej slovenščini. Posamični otročiči (kakor n. pr. deklice Čokeljnova, Pipanova in Germa-nisova) so deklamovali tako lepo in precizno, da se jim je vse čudilo. Vrtnarica g, čna Irma Fabiani je storila v tem obziru popolnoma svojo dolžnost. Nekemu navzočemu gospodu prišle so solze v uči, videčemu toliko vspeha pri nedolžnih otrocih. V tem zavodu se zares vzgojuje nad 50 otročičev v pravem rodoljubnem smislu. Seveda pri tem je treba omenjati gaala, po katerem se ravna družba sv. Cirila in Metoda : „Vse za vero, dom in cesarja !tt In otroci, vzgojeni v enakem smislu, postanejo pozneje prava živa straža tu ob sinjej Adiiji! — Po zvršenem izpraševanji zapeli so otročiči cesarsko pesem. Prav je tako ; s tem se vzbuja v srcih otročičev čut za pravo domovino našo, katera toliko mrzi nekej Tržaškej, žal, da vplivnej gospodi. Predsednik podružnice, g. Dragotin Martelanc, povdarjal je pričujočim materam koristi „otroškega vrta", ter jih vspodbujeval, da bi tudi v bodoče vztrajno pošiljale otročiče svoje v ta prekoristni zavod. Videlo ste same, z lastnimi očmi, rekel je g. prvomestnik, da nedolžni vaši otročiči neso posedali zaBtonj klopic otroškega vrta, temveč se naučili, kar je najpotrebnejšega, in kar jim bode veliko koristilo nastopivšim poduk domače ljudske šole. Navzoče matere so pritrjevale besedam g. prvomestnika in izraževale svojo zadovolj-nost na lepem vspehu svojih otročičev. Tajnik podružnice, g. kapelan Vatr. P o-či v al ni k, je razdelil med otročiče nad sto svetih podobic, katere je poslalo glavno vodstvo iz Ljubljane. S tem je bilo končano prvo Šolsko leto otroškega vrta v Rojanu. Ločili srno se z nadejo, da se bodemo zopet divili nedolžnim otročičem — pri prihodnjej božićnici!
Slovenski janičarji. Pod tem naslovom priobčil je .Slovenski Narod" lep članek govoreč o krivicah, ki jih trpimo Tržaški Slovenci in o naporih bivše „Pro Patrije* v razširjenje italijanskega jezika po našej okolici. Članek govori dalje:
„Lepo doneče ime Pro Patria, smo rekli, bilo je, pod katerim se je skrivalo izdajstvo. „Za domovino" delati je sladko, za domovino dati pripravljeni smo tudi mi Slovenci zadnjo kapljo srčne svoje krvi, a domovina naša ni ona „patri a", po katerej Vi hrepenite, kar ste pokazali tako očito, da je vlada sama bila primorana
razpustiti društvo Vaše, o mogočna gospod« Tržaška in Primorska. Domvina naša je s l o v e n s k a d o m o v i n a, Avstrija nam je naš dom, v katerem želimo živeti in razvijati se, p. uživati pravice, kakor jih uživajo drugi narodi. Slovenci bili smo vedno zvesti državljani in nikdar ne bodemo pripuščali brez ugovora, da nam taki ljudje, kakor so bili kolovodje raz-puščene „Pro patrie", iz naše krvi in našega mesa vzgajajo janičarske čete.
Vi pa Slovenci Tržaški in posebno okoličani, pokažite se pogumne, zahtevajte na novo šole slovenske, zahtevajte jih tako dolgo, da jih bodete dobili. Vlada ohrabrila se je, odsekala je jedno glavo hidri, a vzrastle jej bodo nove, če se ne bode postopalo energično tudi naprej. Prvi korak je storjen, omahljivci, ki so še morda dvomili in se dali slepiti z lepo donečimi frazami, ter pridobivati za izdajalske namene I bivše „Pro patrie" pod krinko dobrodelnosti ali jednacih, za kratkovidneže { namenjenih izgovorov, sprevideli bodo, kaj je nameravalo to društvo napraviti iz njih dece: grde odpadnike in izdajalce lastne domovine in krvi. Geslo Vaše bode naj: Vse za domovino našo, slovensko, avstrijsko, a ne za ono „patrio", za katero je hotela pripraviti vas godne svojat italijanska, da danes ali jutri naše potujčeno in po italjančeno Primorje pade kod zrel sad v naročje Italije.
Tacim nameram nasprotovati z vsemi silami je dolžnost vsaoega zavednega Slovana, vlada pa mora v državnem interesu nas v tem po d p i r ati, preprečiti mora, da se i nadalje odgajajo janičarji slovenski.
Krokodilove solze pretakajo Tržaški in sploh Avstrijski Lahi po razpuščenem društvu „Pro patria". Kaj smešno je opazovati čudni pojav osobito na časnikarskem polju. „II Piccolo" javka in se zvija žalosti po prepovedanem društvu; glede uzrokov, kojo vlada navaja kot povod prepovedi, se kaj čudno izrazuje. Da odsek za slavnosti o priliki zborovanja v Tridentu „ni hotel ostentativno razobesiti avstrijske zastave", o tem pravi, da od-pos'anikom o tem odseku ni bilo ničesar znano; ko so prišli oni v Trident, ni bilo nikacega odseka in pravili so jim, da se je isti razdrl. Drugi uzrok, — sklep, da se pošlje priznalni telegram društvu „Dante Alighieri v Rimu — zagovarja rekoč, da ni res, da zadnje društvo goji ideje Avstriji in nje interesom nasprotne, čeprav je že vrabcem na Btrehi znano, s kako strastjo se zaganjajo udje in glavarji rečenoga društva v Avstrijo in njeg presv. vladarja. Glasilo tega društva je morala naša vlada koj iz začetka prepovedati, ker je proglašalo avstrijske dežele, v kojih bivajo tudi Italijani, za neod rešene in La-škej pristoječe. Na čelu tega društva stoje najradikalniši možje italijanskega kraljestva, koji očitno goje iredentizem a la Imbriani itd. Poleg tega je imenovano društvo politiško, v tem ko se panlahonska „Pro patria" ni smela mešati v politiko. Za svoje dokaze nedolžnosti ranjke „Pro patrie" kliče na pomoč tudi židovska časopisa „Presse* iu „Fremdenblatt", katera sta neki pitala o zborovanju, da se je vršilo „resno in rodno"; boji se pa „Politike11 in „Diritto croato", katera bodeta „sumničila (?) italijanski narod". Slednjič „pristavlja:" Le ire antiuipati della stampa sla-vofila ci fanno fare oggi dolce a m a r e oonsiderazione sulla sconfinata i n H u e n z a degli slavi appresso gli alti fattori governativi"! Možje merijo namreč „brao po sebi*. Videč se osramotene, zvra-čajo krivdo na Slovane. — V enacih mukah se zvija tudi „Indipendente" ter upa v prihodnjost, videjale. „L'ideale non muore!" vsklika v svojem obupanju liki človek, ki je hotel živeti od zraka in besedij. — Kaj nečastno se pa ponašata „patrijotična" lista „Cittadino" in „Mattino". Prvi jo pokazal tudi v tem slučaju svojo kaiualeonovo barvo.
Hotel je prižgati dve luči, jedno Bogu, drugo hudiču. Prej je namreč obžaloval prepoved tako „važnega, koristnega, potrebnega društva", nato je pa dal zaušnico uprav onim možem, katerim je vsikdar pokorni sluga, zvrnivši nanje vso krivdo. Istotako javka „Matino" ter zvrača krivdo na posameznike. Sploh se pa vsi listi sučejo okolu te prepovodi, liki mačka okolu vroče kaše, ker boje se zamere ... z državnim pravdnikom. Vsi vkupe se pa bojo Slovanov ter obupno kličejo: „si salvi cid che si pu6 ancor salvare"! Slepci! neste li videli, da v Avstriji ni ugodnih tal, da bi kalilo vaše seme? Nad državo čuva oko ministrovo, koje je uvidelo nevarnost in jo ob pravem času odvrnilo. Krivda pripada vam samim, kajti ob vsakej priliki pokazujete so istinito — politiške otroke ter rinete z glavo v zid hoteč, da se zid razbije. IlabeatiH sibi. —
„Slovencu* v odgovor. Da ste nas ■
samo opozorili na pogreško — vsaj smo izrečno priznali, da je bila pogreška — j ni besedice nc bi bili mi žugnili, ali ker, ste prav šiloma k stvari pritaknili naše trgovce, bili smo prisiljeni do odgovora. Opazka Vaša o trgovcih zadela nas je skrajno neprijetno — a no radi t e ali ono osebe, ampak radi stvari. Opazka ta bila je stokrat večja pogreška, nego ona z dopisnicami: p o-tisnila je ostro orožje v roke onih slovenskih trgovcev, ki se branijo slov. napisov in še na druge v t e m z m i s I u vplivajo. (Uprav istega dne, ko smo čitali Vaš napad, sta dva taka trgovca surovo iztirala moža, ki je k njima doftel z okrožnico radi slov. napisov). Sedaj pa roko na srce, gospoda, in vprašajte vest svojo, ste-li se svojo opazko koristili ali škodovali n a-rodnej stvari? — O gospodih pri „Edinosti" govorite tako nekako, kakor bi bili sami slovenski izdajalci, ali vsaj možje, ki ne vrše svoje narodne dolžnosti. No, temu je jako lahko odpomoči: pridite gospoda, ki tako radi le kritikujete, in vdeležite se naših shodov in posvetovanj, udeležite se agitacije pri volitvah, izpostavite se za narodno stvar, kakor storimo mi, vzemite v roko rodoljubno delo, — in mi se Vam hočemo drage volje umakniti in tudi podpirali Vas bodemo, kjer bodemo le mogli — ali nič delati, za grmom Čepeti in ne-itrpno čakati prilike, ko je mogoče streljati na narodne vrste, to, gospoda, ni posebno lepo in zaslužno. Poročevalca „Slo-venčevega* karakterizuje tudi to, da žuga z osebnosti m i, da-si ne vemo, ali misli zastopnika društva „Edinost* ali urednika lista „Edinost", (In uprav „Slovenec* je nekoč, ako se ne motimo, ojstro pisal proti razvadi, da se vedno vprašuje : kdo jo pisal? in ne: kaj je pisal P) Po tej poti pa mu ne bodemo sledili, kajti boj za narodno stvar nam je svet boj — in nikdar ne bodemo zlorabili narodnega glasila, da bi po njom razobešali osobno perilo. Ako jo taka taktika po ukusu nasprotne nam gospode, slobodno jim!
Slovesno polaganje temeljnega kamenja VI. župnoj cerkvi, pričalo nam je, da
pravi verski duh še ni izgiuil iz našega mostu. Cerkvene te slavnosti udeležilo se je na tisoče občinstva iz dotičnega mestnega okraja, kakor tudi iz drugih delov mesta in okolice. StavbišČe in vse okol stoječe hišo bile so bogato okrašene. Stav-binskega odbora predsednik baron Alber vsprejemljal jo slavnostne goste. Gospoda namestnika nadomestoval je dvorni svetnik pl. Reya. Zastopane so bile vse civilne in vojaš&e oblasti, navzoča sta bila tudi poslanca Nabergoj in Nadlišek. Cerkvene pesmi svirala je godba 87. pehotnega polka. Ob 8. uri doš*:l je prevzvišeni škof dr. Glav ina v slavnostnem sprevodu na stavbišče. Na stavbišču prirejen je bil obširen šotor, v katerem je stal altar. Najprvo vršilo se je blagoslovljenje vode,
potem blagoslovljenje lesenega križa, kateri bode mej grajenjem stavbe znači I nje namen • potem je vladika dr. Glavina blagoslovil temeljni kamen, v kojega je ulo-žil razne dokumente in spominke, tičoce se gradnje te cerkve. Po tej ceremoniji zazidali so zatvornico votlini temeljnega kamena, katero je vladika že popred blagoslovil. Mej tem slavnostnim Činom pokati so možnarji in godba je svirala. Potem, ko je vlndika— kakor običajno — s kladvom trikrat vdaril ob kamen, storili so tako tudi drugi odličnjaki.V votlino kamena položili so naslednje stvari: Spomenico, katero je sestavil šolski svetnik dr. Loser; stekleno pušico v obliki ciliudra, v katerej so vsi oklici in pozivi stavbinskega odbora in druge tiskovine. Poleg spomenice je tudi 38 različnih komadov kovanega denarja, ki je sedaj v monarhiji v porabi; ena kolajna v spomin na poroko našega cesarja; srebrnjak v vrednosti 2 gld., kovan v spomin srebrne poroke cesarjeve, in papeževa kolajna; potem šematizem Tržaške škofije, Dasejev šematizem in načrt mesta Tržaškega; slednjič en kamen z napisom: „19. juli 1890*. Po tem činu daroval je vladika tiho sv. mašo. Po maši vrnil se je vladika mej sviranjem cesarske pesmi v „Albertinij". Gradnja nove cerkve, | — ki bode posvečena sv. Vicenciju — se bode takoj začela. Mi smo se od srca radovali te slavnosti, pričujoči nam, da duh krivonosih naših mestnih očetov šo ni absolutno prevladal čutstvovanja večine našega meščanstva. Da bi le kmalu stal ta božji hram v čast božjo in moralno vzgojo našega ljudstva!
Za VI. Župno cerkev nabralo se je dosedaj miiodarov v znesku gl. 13'182.66 in srečka posojila z leta 1864 v nominalnej vrednosti 50 gld. Milodare vsprejemajo : odbor, škofijska pisarna in gospodje župniki vse škofije.
Pojasnilo. Nedavno smo javili da je g. M. M a n d i č prevzel zastopstvo zavarovalnega društva „U n i o catholica*. Potrebno se pa nam vidi konstatovati, da društvo to deluje po Primorskem in Dalmaciji vzajemno z banko „Slavijo* in da si ti dve društvi nikakor ne nasprotujeti.
Delalski shod v Škednju bil je dobro obiskan. Zborovanje je odprl g. M. Samec, povdarjajoč narodno, politično in ekonomično vzbujanje med slovenskimi delaloi. Ti poslednji da so sicer nekako pozabljoni . v slov. časnikarstvu, a tega so sami krivi, ker se sami neso zadostno za to brigali. Po tein ogovoru da g. predsednik besedo ' govorniku Klemenčiču. Govornik ta trdi, da si delalci po svojej samogoltnosti in po vladajočej neslogi skoro da več ško-jdujejo, nego jim morejo škodovati bogati protivniki. Naši delalci delajo po 12—13 J ur na dan, — da-si postava le 11 dovoljuje —, in to zato, ker delalec delalcu kruh od ust trga. Tudi laži uporablja j čestokrat delalec proti delalcu, samo da bi si poboljšal svoj položaj pri gospodarju. Tako razumejo nekateri Kriatov rek o ljubezni do bližnjega! Gospodarji puste delati po 12—13 ur na dan, kar ni postavno, a to je možno samo radi tega, ker delalec ne ume svojih koristi in ne zna ceniti vrednosti svojih izdelkov. — Ob letošnjem 1. maju gojil jo marsikdo neumestne nade, čeS, da bodejo kar na mah dolalci dosegli svojo prostost. Delo je vir bogatstva, ako je v pravih rokah. Po mestih se delalci lažje dogovore, ali po deželi to ni tako lahko; za to se pa de-lalcem po deželi še slabejše godi. Socijalno vprašanje tako tišči v kmetovalca kakor v delalca, kajti delalec mora blago v ceno izdelovati, kmetovalec pa isto blago drago plačevati; temu so krivi razni špe-kulantje. Slabo je, da delalec nema prave vere v samega-nase ; zanaša se na razne zastopnike, kateri ga pa no zastopajo, ampak postopajo. Ko bi se vsi združili v „Delalskej zvezi, — kjer je že par sto tacih odločnih, a na postavo opirajočih se
m»ž — postala hi moč delaleov veliko „Dom in Svet" prinaša v VII. zvezku zdatnejša. Stroji delajo kvar delalcem, kajti nastopno vsebino: I. Krški zmaj. (Zložil proizvaja se dan-danes preveč. Le poglejmo j A. H. 2. Luka Vrbec. (Zgodovinska povest razna skladišča in prepričali se bodemo o , iz 16 stoletja. Spisal Podgoričan.) II. /up-tem. Vuled teh odnošujev pa nastane tista! nik Luka. 3. Na grobeh. (Povest. Napis, silna konkurenca, ki tare človeško družbo, V. Dalje.) 4. Podobice V. Dvoje voznikov, kajti vsled te konkurence prodaja se te- (Sp.—e.) .">. Tinček iz Bosne. (Šaljiv obraz.
činoma nlabo blago ; dobro blago ima pa vedno svojo ceno. Pri tem pa no trpi gospodar, ampak delalec, ker mora po ceni delati. Delalci si morejo le na ta način pomagati, ako se tesno združijo v postavne zveze. Vsak pameten človek — in če je tudi neprijatelj socijalizma — ve, da za delalski stan je treba Česa storiti. Ali kako ? — to ne ve nikdo. Zato pa delalcem velja pravilo : Ako si pomagaš sam, ti bode Bog pomogel! Ker smo pa pred postavo vsi jednaki, zahtevajo delalci razun 8-urnega normalnega dnevnika, politično ravnopravnost in ž njo zvezano volilno pravico. To pa zato, kor pametni delalci hočejo postavnim potem doseči svoj smoter, ne pa z bombami in smodnikom. Govornik jo stavil potem v smislu tega govora svojo resolucijo, katero jo shod navdušenjem vsprejel. Resolucijo predložilo bode pred-sedništvo tega shoda slavnej c. kr. vladi. Tudi govornik K r e č i č se strinja s Kle-menčičem in toži, da se slovensko časnikarstvo premalo peča z delalskim vprašanjem. Delalec je podlaga družini, družina pa na* rodu. Predlaga toroj, da odbor delalskega shoda na to dela, da prično v Trstu po dvakrat na mesec izhajati slovensk delalski list. Predlog ta je bil sprejet z odobravanjem. Konečno so znhvali predsednik gH » Danes 80 Vam predstavlja kot ilustro-vsem došlim na njih udeležbi fer zaključi j vnn ,ist. podfll yara je ie 7,Hd..jič prilogo zborovanje, koje so je vršilo v najlepšem in danea j0 pravji„0 ilUstrovBn, kakor hoče redu. —
—	Spisal A. Sušnik. Dalje.) 0. Za idealom. (Slika iz naroda. Spisal Slavoljub Dobra-vec.) T. Revni planinar. (Zložil —c.) 8. Pisma iz slovanskih krajev. III. (Konec.) 9. Josip Ogrinjc. (Spisal Josip Uenkovič. Dalje.) 10. Nekoliko o fotografiji. (Priobčil A. Tramte. Konec.) 11. Nekaj o tvorbi glagolov šeite vrste. (G. P.) 12. Črtice o rokovnjačih. (Spisal Jos. Uenkovič. Dalje.) 13. Slovst vo. 14. Raznoterosti. 15. Dve sliki.
—	Vredništvo tega lista nam je doposlalo naslednji poziv :
C a s t i t i m naročnikom, Urez hrupa, pohlevno, v skromni obleki je zahajal dve leti „Dom in Svet" med Slovence. Polagoma je rastel ter s tem dokazal, da njegov izdajatelj ni delal na „slepo srečo". Letos se jo nepričakovano oblekel v lep plašč, čef, naj bi mu nihče ne očital, da se tako siromašno upa med daljni svet. Pa šo to ni dovolj. Ko se jo ob novem letu prav pošteno predstavil občinstvu ter ga je doletela marsikatera hvala, prevzel g* je nekak napuh. Posebno ga je bolelo, kosoga primerjali drugim listom in dostavljali: „Zal, da nima slik". In pogumen je naš mladič dovolj, da jo pred nekoliko meseci sklenil : s slikami se hočem okrasiti, naj velia kar hoče. In evo
Nova prepoved. Bicikliški klub „Ter-
biti z božjo pomočjo in pomočjo blagih prijateljev i nadalje. Izdajatelju pač ni
gesto* je nameroval prirediti pri sv. Ivanu j treba udarjati na veliki zvon in razglašati, mejnarodne dirke na kolesu. Ali tukajšnje \ da se je že od začetka poprijel svojo iz-cea. kr. namestništvo je iste prepovedalo, j brane naloge z vso resnobo trdnega zna-k.it:	-.»! ^14 —! 1-1----, čaja ; pač mu ni treba zatrjevati, da se
kajti ona „mejnarodnost* je pri lahonskih društvah sploh sumljiva. Čisti dohodek dirke je bil namenjen ranjkej „Pro Patrii", kar je sumljivost tembolj povišalo. Mej tem pa priredi „II vcloce club tri-estino*, kojih dirk so udeleže samo tukajšnji biciklisti.
Goriško državno gimnazijo obiskovalo je minolo leto 402 učencev, izmej katerih je bila dobra tretjina Slovencev. Isto gimnazijo je pred leti obiskovalo več nego polovica Slovencev, radi Česar se nam zdi, da številko v programu neso natančne. Zrelostni skušnji so je podvrglo 29 učencev. Nek slovenski list poroča, da jo vladala pri obdržavanju velika strogost, učenci so se uprli in skušnje so se morale obdržavati pri zaprtih vratih. — „N. Soči* poročajo z Dunaja, da je naučni minister obljubil uslišati prošnjo županstev in vi-karjatev, podneseno po slov. polit. Čitalnici v Čepovanu, ter odpreti že v j.rih. šolskem letu slovensko vsporednice na ta-mošnjej gimnaziji. Tandem alitjuando!
Strupena rosa se jo neki pokazala v Brdah in okolici ter je žo precejšnje škodo učinila.
! Štrajk v Gorici. Dno 15. t. m. je odpovedalo delo 150 delalk v tkalnici svile na hlap g. Alfreda Lenassija. Uzrok štrajku ni morda toliko preveč nnporno dnevno delo — 16 ur na dan — za koje vdobivaio 40 kr. tembolj slaba hrana, katero jim je dajal gospodar za kosilo, obstoječe v eni pesti takozvane „risette* ! kojej se je primešalo nekoliko slabe moke, ; šo slabše zabeljeno. Delalke imajo nekda drugje gotov zaslužek.
Žalostna smrt. Neko 18mesečno dekletce, Ana Bonazza, sedečo na svojej posteljici jedla je marelice. Nenadoma postala je vsa črna: marelična peška ostala jej je v dušniku. Njena mati jo je koj nesla v bolnico, kjer so jej sapnik hoteli odpreti, čemur so je obupana mati uprla ; vnela je deklico v naročje ter jo nesla zopet domov, ali po poti jej je umrla — zadušena.
hoče i nadalje z jekleno voljo povspenjati do svojih vzorov. Da, vzorom bode služil naš list in vnemal Slovence za prave vzore, storil bode duševno in gmotno, kar bode mogel. Zato se trdno nadeja, da bodo Slovenci izdajatelja vsestransko podpirali. Pa tudi prosi najuljudneje, naj ga rojaki ne zapustč. Kar mu bodete izročili, rojaki, bodisi duševno, bodisi gmotno, vestno bode položit — to trdno obeta — na altar mile nam domovine. — „Dom in Svet" stane na leto 2 gl. Dobč so lahko šo vse izišle številke.
Uredni&tvo in upravništvo „Dom In Svet*. Prijateljem slovenske glasbe. Ako
dobim le toliko naročnikov, da se tiskovni troški pokrijejo, izdati hočtni III. zvezek „S k 1 ade b f Avgusta A r m i n a L e-b an a". Naj mi torej gospodje, ki se mislijo naročiti na te skludbe, naznanijo to z listnico. I/tis, obsegajoč možke in mešane zbore ter divni samospev „Vojak", stal bode 40 kr. po pošti 45 kr. Janko Leban, učitelj v Avberu, pošta Štanjel pri Sežani.
„Slovenski Dom". Pod tem naslovom začel je pod vredništvom gosp. Frana Š u m i j a v Ljubljani izhajati nov list za zabavo in pouk. List izhaja vsuk mesto na treh polah in stane za celo leto 4 gld. Vredništvo in upravništvo se nahaja na Poljanskej cesti št. 12, v Ljubljani.
Avguštin Briani
olirtni kemik Corso štv. 22. — Barkovlje 249.
pripravlja te le sirupe :
malinovec ..........kilo po 80 kr.
ribež ............. „ „ 80 „
iz malin in tamarinda..... „ „ 80 „
iz črnili murv......... „ „ HO „
iz granatnih jabolk...... „ „ 90 „
iz tamariiulo......... „ * 55 „
iz poracraiifi . . . •..... „ „ 80 „
Dalje pripravlja tmli konceutrovmi Hjrup iz ita-toljnov iz Aleksandrije, izvrsten lok proti kaplji* prouzročenomu po prehlajonju, proti unotju plud, bronehiti Ud. 80 kr. kilo.	4—5
Opazka: Tu cono veljajo za dom, naročnikom z* trg zniža »« za 10 odstotkov.
Dunajska borsa		
22. julija.		
Rnotni dri. dolg v bankovcih — —	»ld	
„ v srebru — — —	it	S9.BO
Zlata renta— — — — — — - —		|0'M» >
ft°/p avstrijska renta — — — — —	„	101.15
Delnice narodne banke — — — —		
Kreditne delnice — — — — — —		305 —
London 10 lir nterlin — — — — —	_	116.29
Francoski napoloondori — — — —	_	»2l»/f
C. kr. enkini — — — — — — —	_	5.52
Nemške marke — — — — —		
Pošilja blago doVro »pravljeno in poštnin« prosto!
Teodor Slabanja
si ebrar v Oorici, ulica Morelli št. 17,
priporoča so vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni.
Staro reči popravi, ter jih v ognji pozlati iti posrebri. Na blagovoljno vprašanje goldinarjev in tudi V3<* morejo si na Zadovoljno odgovarja.	39—HO
100 dO 150
mestec prislužiti dostojne onobe, katere ho nočejo s pridnostjo poprijeti prodajanja po oblantvih dovoljenih areček in državnih papirjev. Kapitala ni treha. Rizika tudi ni. Onim osebam katere bi v kratkem dosegle povoljen v*peh, dovolila bi se, poleg pristojne provizije, tudi stalna plača. Po-pra&ati je pri J. I Awy, Bankhaus, Buda-pest, Hatvanergasse 17.	3 -10
Pošilja blago dobro spravljeno in poštnina prosto!
Časi nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-
I o rilSolo dollo Dohm I Ini am ,idn08t" ' jeftinoće poznatu, te obilnimi Ld rilldlt) Učila Ddnua umon modernimi pismeni strojevi providjenu,
TRIE STE	|
s' occupa di tutte le operazioni di Banca o Cambio - Valute.
a) Acetta i'?fiiii»if)tti di CtDito cof fante. abbonando
PER BANCONOTE:	PER NAPOLEONI: 8° 0 c. preav d i 5 g ni
ay/o.....J3 n	^ViVo®- prear.di 20 g.n
8*;„ „ a 4 inesi fisao	« » ,, „ 40 ,,
S'L „ a « ,, „	31/« n * » » & mesi
3*1; „ a 8 „ „	3'/a * » s * B ,
II nuovo tasso d' interesse principiera a decorrere sulle lettere di versamento in circolazione dal 1 e 8 Maržo 18J)0 a se-conda del relativo preavviso.
In Banco giro abbuonando il 23/4°[0 interesse atinuo sino n qualunque somma ; prelevnzioni sino a f. 20,000, a vista verso cheque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Con forma dei versamenti in apposito libretto.
Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del i fjradbom' desimo giorno.
Ažurne pei p rop rt correntisfi Kincas-to di conti di piuz/.a, di cambiali per Trieste, Vietina, Budapest ed altre principali citta, rilascia loro assegni per questc piazze, cd accorda loro lafacoltadi domicili/tre effetti presso la aua cassa franro d'ogni spesa per esai.
b)	8'incarica deWacqui*to v deliti venditu di effetti pubblici, valute e diviso. nonebe dell'incasso di r/.wr/u/, cttm-biali o coupons, vorso 1	prov-vigiotio.
c)	Accorda a i propri committenti la ta-colh) di depositure effetti di qualsiasi specie, e ne cura tjrtitU 1'incasso dei coupons aHa scadenza.
d)	Vende le Lettere di pegno 4,k% e 5°[0 dni I a lianra Comtuerciale Utighr-rese di Fesf e le lettere di pegno 4% deli' i, r. priv. Banca Tpotecaria au* striaca di Vienrui.	14—24
JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Trieste, 24 Febbrajo 1S!)0.
Ista prima i obavlja svaku naručili) bilo koje vrsti kiijigotiskarnkoga posla to preporuča se osobito za ovo vrsti tis-kanic kao n. pr. :
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju l zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ula* znice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, oienike, jestvenlke, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. ii. občinstvo, da oo nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom
Drži u zalihi (skladišču) sve potrebnu tiskanice i knjige za crkvena urede.
Onda ima uu prodaj sliedeoe knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih sol in gospodarjev v pouk cicna prije ftO nvč.
sadn IO tvrdo vezana......n. ®0
Sodnijski obrazci sastavil 11. Trnovec . . n. ®0
Vilim Tol, provod Cegnera......n. IO
Ljudmilu prevod I Lobana....... IO
Filip prevod Križinana.......n. ^O
Antigona provod Krizmana...... . n.
Trst in okolica od Sile •......n. ili)
Pjesma <> zvonu preveo A. K. Istranin . n. tO Istra pjesma	„ A. K. „ . . n, 20
Ove su knjige jako prikladne za darove o praziiicih zato ili si. občinstvu preporučitmo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara. Dolenc
P. n. gospodi,
ki želi poli-tni čas prebiti v zdravem in prijetnem kraji na deželi, kjer je pošta in v bližini železnične postaje, naznanjam, da imam na razpolago tri spodobno urejene sobe v I. nadstropji.
Postrežba, hrana itd. po spornzuni-
Marija Stavar
krčmarica v Žago rji pri Št. Petru.
Najbolji«	34—40
Brnska sukna
razpošilja po originalnih tovarniških cenah
tovarna finega sukna
Sigel-Imhof
v Brnu.
Za elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti je 1 odrezek v dolgosti 8'10 metra, to jo 4 Dunajski votli 1 odrezek iz pristne ovčje volne velja i^F_gld. -I.AiO iz navadne gld. 9.?«» iz line "" _ gld. 10.!»0 iz jako tine* gld. I3.-IO iz najiinejšo Nadalje so v največji izberi: h svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, loden za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonsko obleke, prepisana sukna za gg. uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki se sme prati, pristna plejue-gilet-blnga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopošlljatev se jamči. Uzorci zastonj 1 franko.
Creolina Pearson
priporočena po odličnih zdravnikih in higijenikih kot Hpečiličn.i neotrovano, naj izdatnejše in najcenejša sredstvo, ki uniči vsako okuienje ie v kalu in odstranjuje neprijetni in škodljivi duh in vzhtap in kateremu gre prednost pred ogljen-čevo kislino zaradi lastne mu splošne vspešnosti proti parazitom iu mrčesom.
Creolina Pearson v svojej najkoristnejšej porabi kot
Milo (žajfa) nlla Creolina
podaja hišnemu gospodinjstvu najboljše, najzdra-vejše in najcenejše milo za dišavo in toaleto: je pravo milo bodočnosti.
Kdor poskusi te izdelke, kateri dobe pri lekarničarjih in drugistih, in jih porablja, ta uvažuje glavna pravila zdravstva, previdnosti in varčnosti.	4-10
! TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od i 50 iiofi. do vsai^pa zio-ska vsak dan v t-;diiu rubini praznikov, in to od 9—12 e.re opolndne. Obtied^ljuh pa od 10-1J ure dop. Obresti ti a knjižice..........
Plačuji vsnk dan od 9—12. ureopolnilne Zlipsite do 100 (?ld. preOdj, zreške preko 100 do 1000 . ld nvra se odpovedati 8 dni, zneske preko loOO gld. pa f» dnlj prej Eskomptl^« m -nji -e doinicilirane na tržaškem trgu po . ...	3 V»°'» Posojaj® na državne papirje »vstro-ogrsko
d.. 10"0 gl i. po....... 5%
višje /neske ud 1U(J(J do5000gld. v
tfkoč.-in računu po......l'/«0.'o
Več^e svote j»«» dogovoru. Daje denar proti vknjiŽenju na posfstv» v Trstu. Obresti j«11 dogovoril.
TRST, 15 februvurju 1890	14 -24
Lekarna
Trnk6czy,
zraven rotovža ** *
v LJub^ani
Via Carintia br. 28 u Trstu.
Prvo žrebanje,
14. avgusta
SAMO 1 gOlfl
Prvo žrebanje,
14.avgusta
Srečke dunajske razstave
Z
glavna
dobitka
vsaki v
vrednosti
50.000
gld. a. vr.
Drugo žrebanje
15. oktobra
Srečke po 1 gold.
V Trstu pri: Griuseppe Bolaffio, Daiiiel Levy i drug., Morpurgo mann, Enrieo Schiffmaiin in
Alessandro i drug., Ign. Maroo Ni
Levi, Neu-
ns.
velikem mestnem trgu,
priporoča tukuj popisana najbolisa i i aveia zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prijeli pi menih zalival o naših Izborno akuienih domačih zdravillh-Lekarn Trnk6iv.y-jeve tvrtlae j.' pet, in sicer: Na [) u n a j i Viktor pl. Trnkoczy, V., HunilstniirmstrnsKe 113 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl. ■„., . * , . ,.„„	Trnkooiv, III , Radeekvpl tz 7 in
Juliu« pl. Trnkoczy, VIII , .r.sefst.adterstrasse 30. V Q rado! (na Štajerskem) Vendelin pi. Trnkoozy. V Ljur. ijani Ubald pl. Trnkoczl. P. n. občinstvo ne prosi, ako mu y>. na rem ležeče, da upori* navedena z iravila .s j,rvo poŠto dohl, da tiusl v tako le nanruvl J Lesuma I riilioezj poleg rotovža v I^juhljnnl.
Marijaceljske kapljice
za želodec, katerim ko ima l.a tisoč* ljudi zahvaliti z i zdravje, imajo izvrsten vspeh i-rl vseh bo-leznih v želodcu in so mu-nrekosljivo sredstvo zoper mankanje slasti pri jedi, slab želDdco, urak, vetrove, koliko, zlatnnlco, bljuvanje glavob6l. krč v želodou, bitje sroa. zabasa nje, gliste, bolezni ni vranici, na jetrih In zoper Zlatožilo-Stekleiiicu velja 20 kr , i turat 2 jfld., 5 tucatov samo 8 gld. Opozarjamo, da se tiste istinite MARUACELJSKE kapljice dobivaj,, samo v \> kami TRNK0CZ Y- ja, zraven rotovža n i velikem trgu v Ljubljani.
Cvet proti trganju
(G-lctit ,jc odločno najboljše zdravilo zoper proliti, ter revma-tizem, trganje po udih bolečine v križi ter Žlvf.iti, oteklino, otrp -nele ude in kito itd., tnalo časa če se rabi, i>a mine popolnem trganje, Itar dokazuje obilno zahval.Zahteva naj se samo >evet zoper tpf^nnjopo dr. Maliću" z zraven stoječim znamenjem kr , tu^at 4 eld. 50 kr.
b ni na steklenici z-aven stoječega zriiimeiiju, ni pravi . vet iu ga precej vrnite
Planinski zeliščni sirup kranjski.
za odresie in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripuvost, vrulohol, jetiko, i>ranu in pljučne bolečine : 1 steklenioa su kr , 1 tui-iit gl. Samo ta sirop za B« Ur je pravi,
Kricistilne kroglj ice,
ne smele bi se v nijednem Rospndinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno .isve-dnčile pri zabasanji človi škega telesu, glavoi 6lu, otrpneiih udih, Nkaženem želod-u, etrnih in obUtnih boleznih, v škatljuh A 21 kr. ; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
ZDRAVILA ZA ŽIVINO.
(Schutzin rke)
1 steklenice 50
živino.
Ta prav dobru fltupa p»-msga niijboljd pri va*b liolf/nih knv, koaj in prafllćev. Konje vara.io ta A t u pa trganja po f revi h , bjfL'ai'k, vseh nalezljivih kutnih bolezni), WaSlja, p uduib in vratnih boleanij. ter odpriirlja vse (f igt«-, i ii(t> vzdržuje k»nj>! debe e, okroj;!« i iskruue. Kravt> da|o mnniro dnhr«p» ml»kn.
Zamotek z rabil nim navodom vred velja 1" 50 kr . 5 zamotknv Hitmo * gl.
pVn4 '/<| lron io Najboljše mazilo za konje pomaga pri pr.-tćgu «11, otekanji kolen, kopitnih bolt-ztn, otrplim,ji v boku, krit itd, o:ekiinJi n>(f ni'liurjih na no ffah. izvijenji tiH i Canji sii.lla,opravo HuSloi Ilil,kratka __nrl vseh vnanjih "" boleznin Iu hibah. Steklenica ■/. r.ilil -aini navtidom vrod --**Uiie le 1 ^lil., S Stekl t rabil i i m navodum vred
samo 4
gld.
Mvarilo J Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo iui" Trnk6czy ln huŠo varstveno znamko. Zoper ponarejanje Istih se sodnijski postopa"
Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo
V lekarni TRNKOGZY-ja v I_,jiat>ljani
zraven rotovža
in vsak dan s pošto razpošiljajo
1-12
Mi r',1«, WIWIHW,'hff WH.H1i I
Lastnik pol. družtvo „edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu