Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 159. V LJUBLJANI, torek, 20. julija 1926. Posamezna številka Din 1—. LETO lil. L Izhaja vsak dan opoldne, izvzem ši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30’—, Neoainsen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.638. Nezadovoljna Slovenija. Slovenci smo silno skromni ljudje. Mi ne zahtevamo od življenja mnogo, niti glede hrane, niti glede obleke, niti gle-e stanovanja. Mi smo tako skromni, da se življenjska stopinja celo naših tako-zvanih boljših slojev da komaj primerjati z življenjsko stopinjo angleških ali ame-^tskih delavcev. Samo nekaj vode, ne-šii I11il.a 'u sPloh nekaj snage hočejo na-m ,.uldje’ pa 80 kinalu zadovoljni. Ka-0*koli pa prideš danes po Sloveniji, v iesta, ali na deželo, ne najdeš nikjer za-0voljnosti ali veselja, ampak samo ne- zadovoljnost. Nezadovoljnežev je bilo tudi v pred-toiit^'ilJpri 11 as dovolj, pa vendar ne skromnosti jakolsin Zia° 2113116 ke ie pojav’ cegar vzro- resu prebival t 110 llgotoviti in to v inte- taterCS,t‘ kakM “ v spnjnega nezadovoljstva išče- ;70 V V. “aSl “branji politiki. Centra-^ ui, to je zlo, iz katerega izvira vsa Uasa nesreča, trdijo danes že skoraj vsi krez izjeme, zlasti naši gospodarski krogi, od siromašnega kmeta do velemožne-ga iudustrijca Ta splošna sodba pa je le en«stransko opravičena, vsaj zaenkrat. Zgodovina iz Slovencev še ni napravici zavednega političnega naroda. Mi to ^^‘pofen da P°st£iuemo za- v srcih nas vseh^z7" 2m .... s oasti med zavedno na- redno inteligenco, toda ta Želja še ni po stala meso in kri. Da je ta trditev točna’ sledi iz dejstva, da naših narodnih mas se nikdar niso posebno vznemirjala vpra- t izmu, o diktaturi in o sličnih državno-piavm i zadevah, ampak masa naroda se Je vedno zanimala v prvi vrsti le za vprašanja svojega življenjskega obstoja. Ali h! Za?lu!?k ali »e Im? Ali bo kaj prida pridelka ali ne? Na ta vprašanja ha leie cin™ ■ fa meje odgovariatT Pa mora d° gotove dr/avnn 111 Jih more reševati le uv/av na uprava, ne čista politika. In to drž 1 r, AJ-c; uj militi . *oveuii0 ^anes tlači in mori: ne um, ampak upravni centralizem. mn .ff V?1.* centralizem ni ravno, da bi lat biti slab. Lahko je tudi dober, v Jer razpolaga državna upravna centra-a s sposobnim uradništvom, ki pozna P°trebe vseh državnih pokrajin, zlasti gospodarske, tam ljudje upravnega centra-lzi”a hiti ne čutijo. Znak dobre uprave £uP da prebivalstvo sploh ne ve in ne IT !: da zive na svetu okrajni glavarji. Ti avno kolesje se mora vrteti hitro in uprova' iSlwrn?1?aieV* Taka Pa naŠfl žejo, tudi še dolgo Sek^°r vsi znaki ka* Upravni centralizem prWr, vsako še tako neznatno odločitev pri naa Zakaj? Ali je res tako zelo potr©b£orali-mora podpisati vsako še tako nezn^ imenovanje minister ali celo kralj? V bivši Srbiji je bilo to razumljivo, ker je bil takrat ministrski delokrog tam doli znatno manjši, kakor pa oblast n. pr. namestnika na Češkem. Čemu pa to danes? A to je le en upravni slučaj, našteli pa ki lahko še na stotine drugih, ki bi jih lahko mirno konenoveljavno reševale pokrajinske uprave v lastnem delokrogu in to mnogo bolje kakor centrala, ker centrala lokalnih razmer ne pozna. Hitrost pa je eden glavnih znakov dobre in točno poslujoče uprave in upravna počasnost centrale je velik vzrok nezadovoljstva tudi v Sloveniji poleg absolutnega nepoznavanja in neupoštevanja naših lokalnih razmer. Slovenci smo skromni ljudje. V političnem oziru že zelo skromni. V nekih trenutkih smo seveda zasanjali tudi ne- Ministri sklepajo.. noviču. Perič je Uzunoviču poročal o podrobnostih o načrtih za izvedbo štedenja. Razen vprašanja zmanjšanja draginjskih doklad civilnim in vojaškim državnim uslužbencem, tako aktivnim kakor tudi upokojenim, bodo, kakor kaže, storjeni dalekosežni ukrepi, zlasti kar se tiče redukcije v posameznih ministrstvih. Razen tega se je resno razpravljalo tudi o odredbah, ki se nameravajo ukreniti glede organizacije vsega kapitala, ki je razpoložljiv v državi, po potrebi tudi z nasilnimi namerami, da bi se tako mogla doseči večja produkcija. Beograd, 20. julija. Pri ministrskem predsedniku Uzuiioviču je bilo včeraj več posetov. Minister prosvete Miša Trifunovič, ki je spremljal kralja z Bleda v Novi Sad, je podal Uzunoviču poročilo o razgovorih s kraljem, ki se nanašajo na vprašanje poplav in na nadaljnje delo vlade. Minister financ dr. N. Perič in Laza Markovič sta poselila predsednika vlade in z njim dalj časa konferirala o vprašanju zmanjšanja prejemkov državnim uslužbencem. Ko je dr. Perič zapuščal predsedništvo vlade, je izjavil, da se bodo zmanjšale draginjske doklade vsem državnim uradnikom od ministra do najnižjega uslužbenca. Laza Markovič je izjavil: Radikalni poslanski klub ne bo na neben način zborovanja. Ni se nadejal, da bi prišlo do tega, da bi uradništvo ne hotelo umevati tega upravičenega začasnega ukrepa. Uzunovič je rekel, da je dobil od neke učiteljice pismo, ki pravi, da se bo zaradi poplav povečala draginja, da bo postal kruh dražji in da bi morali imeti zato uradniki še večje plače kakor jih imajo sedaj. »Odgovoril seme je rekel Uzuno-vič: »Kadar bo kruh po 15 dinarjev, bomo dali dvakratne doklade«. Split, 20. julija. Zveza državnih nameščencev je poslala ministrskemu predsedniku in ministru financ brzojavko, v kateri prosi, da naj se nameravana redukcija draginjskih doklad ne izvrši, ker ■ je gmotno stanje držav, uslužbenstva že pri sedanjih prejemkih skrajno slabo. Predlagajo, da naj se odredi splošni davek vseh državljanov po njih ekonomskih razmerah kot pomoč za poplav-ljence. Sarajevo, 20. julija. Zveza državnih nameščencev je imela včeraj ob 6. popoldne protestno zborovanje zaradi znižanja draginjskih doklad. Sprejeta je bila resolucija, s katero se tako postopanje dopustil, da bi prišlo do takega zakon- j z državnimi uslužbenci najstrožje obsoja. ZANIMANJE ZA OBČINSKE VOLITVE V BEOGRADU. Beograd, 20. julija. Poleg živahnosti, ki vlada med radikali zaradi volitev v mestno upravo Beograda, se opaža velika živahnost tudi pri drugih strankah, iako je znano, da so Davidovičevi demokrati že določili svoje kandidate, a sedaj so tudi samostojni demokrati sklenili, da se udeleže borbe za občinsko upravo in so tudi sestavili svojo listo. Za predsednika so kandidirali Savčiča, za podpredsednika Radošiča. Istotako se živahno pripravljajo za volitve tudi delavci nezavisnih delavskih organizacij, ki se nagibajo k socialistični ^'anki. Nezavisni delavci so pozvali vse ACfke skupine na sestanek za danes, govor zaJ1'e malo upoštevani. Osnovna pravila modeme državnosti pa je treba vedno in vedno ponav- državnosti pa je treba veano 111 Mati, dokler ne preidejo v meso in kri d>BJ'' Ijanov, zlasti onih državljanov, ki so se do nedavnega časa bili brezpravni podaniki navajeni, da so se za njihov dobrobit brigali — drugi! »Ali se Vam ne zdi, gospod predsednik, da je v našem javnem življenju preveč politike?« — je vprašal pisatelj. Maisaryk je odgovoril: »Da in ne. Res je, da polagamo v naše vsakdanje življenje pogostokrat preveč strankarstva, tudi tam, kjer strankarstva ne bi smelo bili. To velja zlasti za kulturna in gospodarska vprašanja, ki zahtevajo mnogo več stvarnosti kakor pa politike, V smislu demokracije pa naše življenje zopet n dovolj politizirano. Demokratična politika bi se morala v našem družabnem življenju pojavljati kot strpnost, vljudnost in medsebojno -spoštovanje, ne pa kot strupeno sovraštvo in brezplodno prerekanje. Državo in razmere v državi jako radi kritiziramo, ker pozabljamo, da so država državljani in je država pač taka kakršni so državljani.« »Ali nimajo državljani prav, da obračajo v časih raznih osebnih in parlamentarnih bojev in v dobi raznih afer politiki hrbet?« .»Nimajo prav,« je odgovoril Masary*k. »Vsak državljan mora delati na to, da taki žalostni pojavi iz javnega življenja izginejo. Politiziranje in kritiziranje ne zadošča. Ako hočemo sedanje razmere izboljšati, moramo delati. Pametna beseda je sicer tudi čin, toda tisto govoričenje in pisarenje, ki ga običajno imenujemo politiziranje, ni stvarno delo. Pravo politično udejstvovanje obstoji v tem, da 'skrbimo v vseh občinah in sjiloli v vseh samoupravnih telesih za šole, ceste, za zdravje in za gospodarski napredek. Dobra samouprava je pozitivno politično delo. Zato visoko cenim zdrav lokalni patrijotizeiil in pameten regionalizem. S tem se ljudje nauče politično hoditi po zemlji in ne plavati v oblakih.« »Kaj pa z državo? Mi smo vajeni zahtevati vse od države. Država naj skrbi za ljudsko zdravje, naj gradi stanovanja In naj financira sploh vse ustanove. Zato se tudi jezimo na državo, če nam ne gre vse tako, kakor bi si želeli.« .»Tako smo bili vajeni misliti za časa Av-stro-Ogrske. Takrat smo poskušali dobiti od države vsaj del tega nazaj, kar smo dali v obliki davkov takratni tuji, ne svoji lastni državi. Zdaj pa iinamo svojo državo in koncem koncev gre vse, kar nam daje država, iz naših žepov. Zato bi bil dokaz politične zrelosti državljanov, ako bi napravili čim več sami, brez birokratičnega državnega aparata. Čim večja je inicijativa državljanov, tem popolnejša je demokracija.« Masaryk ni govoril samo Čehom. Govoril je tudi nam in če bi se njegove besede upoštevale, bi imeli kmalu mnogo več resnične demokracije kot danes, in mnogo manj demagogije. Politične vesti. - Koliko jih jc bilo? Svetozar Pribičevič je imel v nedeljo svoj jubilejni shod, stoti no številu, v Glini. »Slov. Narod« .poroča, da se je .udeležilo shoda 15.000 oseb, zagrebške ^Novosti« pa pišejo, d-a jih bilo 5000. Ce Pribičeviča posluša na vsakem shodu res toliko ljudi kakor poročajo njegovi listi, mora pri prihodnjih volitvah SDS sijajno zmagati. Sto shodov po 15.000 ljudi — to jih je že 1,500.000, še enkrat toLiko pa jih bo do 200- tega shoda. „ = Dr. Trumbič za dr. Nikica. Zagrebški listi poročajo, da se namerava tudi dr. Irum-bič pridružiti skupini dr. Nikiča, »zbog rušenja g. Radiča«. Iz previdnosti pa dostavlja poročevalec, da ni mogel doznati, ali je a vest tstiinita ali ne. . ,. — Mussolini in tešinsko vprašanje, italijanski listi so zagnali nedavno velik krik, češ, da hoče švicarska vlada italijansko manjšino v tešinskem kantonu uničiti in da iz samega sovraštva do Italijanov pospešuje naseljevanje Nemcev v Tešinu. švicarsko časopisje je' znalo na napade italijanskega tiska dostojno odgovarjati. Pred par dnevi pa je izrekel Mussolini pred zbranimi časnikarji svo-ie obžalovanje nad časopisnimi napadi, ker e končno vsaka država neomejen gospodar n, svojem ozemlju. Po Mussolinijevem go-voru je italijanski tisk takoj nehal napadat. ŠV-a Anglija in dominioni. Vlada pripravlja . r". u‘11 d n vi ctp v v kateri hoče angleško javnost’7 seznaniti z nekaterimi jako daleko- sežnimi zahtevami dominionov. Tako zahtevajo Irci in Kanadci, naj bodo guvernerji v njihovih deželah samo domačini, Kanadci pa zahtevajo še posebej, da mora imenovanje guvernerja odobriti tudi kanadski parlament. Južnoafriški dominioni zahtevajo dalje svoje lastne zastave brez skupnega državnega grba. Drugi dominioni zopet zahtevajo, naj jih zastopajo v Londonu poslaniki nameSio dosedanjih komisarjev, ki bi razpravljali o tekočih zadevah z ministrstvom za vnanje zadeve in ne več z ministrom za kolonije. Iz vseh teh zahtev se jasno vidi težnja po čim večji neodvisnosti in je zato umevno, da se jim angleška centralna vlada upira. — Novi boji v Maroku. V Maroku so 66 pričeli novi boji z zadnjimi ostanki nekdanje Abdelkrimove armade. Lahki ti boji niso, ket so pri napadu sodelovali tudi tanki in letalcu = Sprejem Primo di Rivere v Parizu. Pri-1110 di Rivera je bil v Parizu sijajno sprejet. Sijajno ga je pa sprejela le vlada. Prebivalstvo pa za španskega diktatorja ni bilo P°‘ sebno navdušeno, ampak je povsod demonstriralo proti diktaturi. Policija je zaprla nad 100 demonstrantov. = Kriza v Franciji. Predsednik Doumergue je vzel odstop Briandovega kabineta v vednost In je začel takoj posvetovanja z vodilnimi politiki. Predsednik je izrazil željo, da bi se nova vlada čim prej sestavila, da prepreči še hujši padec franka. Sestava nove vlade je poverjena Herriotu. V parlamentarnih krogih smatrajo, da utegne prevzeti B" nančno ministrstvo Poincare, dočim so nekateri mnenja, da bo čas dal Caillaux-u prav. — Sto shodov namerava baje prirediti SLS v drugi polovici meseca avgusta po celi Sloveniji. Tako poročajo zagrebški listi na podlagi izjave posl. dr. Kulovca, ki jo je dal novinarjem. Poleg tega je dr. Kulovec tudi 'potrdil vest, da se je dolgo razgovarjal z Ljubo Davidovičem o političnem položaju, da more informirati ljubljansko vodstvo stranke. »* ložaj je zelo interesanten,« je baje rekel P ^ slanec dr. Kulovec, kar ve iz razgovorov _ radičevei, s katerimi pa SLS ne vzdržuje i benih oficielnih zvez. Pri b?Hl?e » .SJSiiili strank (HPS), botlo po- s a v« shode-zvani. BEOGRAD BREZ RADIOPOSTAJE. Po vsem svetu se razvija radio s čudovito naglico. Beograd pa je in bo zaenkrat brez oddajne postaje. Postaja na Rakovici je namreč svoje obratovanje ustavila že pred meseci, sedaj pa je država pogodbo, ki jo je imela s postajo tudi oficielno razveljavila. ,v Sicer pa tudi delovanje postaje ni bilo nic vredno. Tako vsaj zatrjujejo maloštevilni ra-dioakrobati, katerim se je včasih posrečilo, da so vjeli košček kake pošiljke te postaje. Produkcije so bile že od .početka omejene na dva koncerta v tednu, ki sta trajala vsak po eno ux-o. Program je bil navadno tako boren in brez vsake privlačnosti, tehnična izvedba tako pomanjkljiva, da so se posestniki radijev po par mesecih odrekli umetniškim užitkom, ki jih je nudila Rakovica. Zdi se, da je vodstvo postaje čutilo, da se za koncerte živa duša ne zmeni, zato je stvar še bolj sero-plificiralo ter prireditve končno popolnoma ukinilo.’ . To nemogoče stanje je privedlo postnega ministra do tega, da je razveljavil s postajo sklenjeno pogojeno pogodbo in ukinil izplačila. Postaja je bila namreč upravičena zahtevati od pristojbin, ki jih vplačujejo jugo-slovenski posestniki radijev po 150 dinarjev od vsakega aparata. . Beograd je torej brez radiopostaje. To je v današnjem času veleintenz.vne kulturneAbor-be — med posameznimi državami velrkškan-dal in v splošnem interesu je, da » tem oziru čimpreje remedura. p^ko Kot čujemo, je bila ustanovljena ze la i. leto skupina domačih kapitalistov, ki 1 a/i luga z zadostnimi sredstvi, da lahko vzpostavi v Beogradu vsem modernim zahtevani vstrezajočo , radio postajo ter jo obdrži na spodobni višini. V to svrho je potrebna seveda koncesija. Baje tečejo zadevna pogajanja med državo in skupino že več mesecev, ne da bi se bili mogli merodajni faktorji doslej odločiti. ■H. P.: Znanstveno obratovanje in naša industrija. V prvi vrsti je skušal nadomestiti ročno delo v največji meri s strojnim. Ko je dobil mesto vodja v enem izmed oddelkov velike tovarne Betlehem Steel Co., je začel študirati razmerje med materijalom in delom. Na podlagi svojih študij je skonstruiral nova pri.pravnejša orodja, sestavil boljše delovne metode, reformiral deponiranje materijah! in orodja, reformiral nadzorstvo obratovanja, zvišal efekt ročnega dela in postavil princip izbire delavstva in zahtevo, da se mora zaposliti vsakdo svoji najvišji kvalifikaciji pri- Ko je izdal spis »Notes 011 Balting , mu je izročila tvrdka vodstvo celega podjetja. Svoje izkušnje, nazore in metode je obelodanil v dveh spisih: »Shop Menagement« m »The Thinciples of Scientific Menagement«. Poleg tega je napisal v zvezi s S. C. Thompson-om dve obširni knjigi o železobetonskih stavbah. Leta 1895 je odložil vodstvo podjetja, da se posveti popolnoma organizaciji obratov. Umil je leta 1915 v Filadelfiji. Vsa svoja dela je •Izvršil kot samouk, brez oficijelnega višjega šolanja, brez xlržavnih izpitov« in brez Kioktorata«. Bil je slaven inženir, čeprav nt bil »inženir«. Tavlor je opazoval skoraj 30 let delovanje Slovieške^a motorja v amerikanskih indu-atrijskih "podjetjih. Analiziral je najrazličnej Se delavne procese ter jih -razdelil v posamezne bistvene faze, gibe in prijeme. Pri lem je prišel do spoznanja da se da v časov- ni enoti z istim trudom in pri isti stopnji utrujenosti mnogo več doseči, ako se deia , premišljeno, sistematično in ekonomično. V dosego višjega delavnega efekta je odstranil z delavnega procesa vse nepotrebne g">® in prijeme, omejil potrebne na minimalno število, jim predpisal najkrajšo pot, dolom najmanj naporni položaj telesa m delujoči udov, jiremestil tehnične naprave, zboij»‘ stroje in orodje, sestavil nove delavne m -tode, izvežbal po njih delavce in organizi < obratovanje tako, da je postal efekt dva- a štirikrat večji. V to svrho je izvršil s pomnijo svojih asistentov na tisoče poskusov. ■ svojim znanstvenim obratovanjem, kot on imenuje svojo metodo, je dosegel, da se rat)i za isto delo manj časa in manj truda, oziroma, da se v istem času in z istim trudom več doseže, kot pa pri nesistematičnem delu. Za zgled naj služijo sledeči slučaji iz Pr:'-|(se Taylorove metode: V neki tovarni je imelo 120 žensk nalogo preizkušati jeklene kroglice glede enakomernosti in pravilnosti. Delale so 10 m po> ure na dan. Tayk>r je s svojo metodo dosegel, da je izvršilo isto delo samo 35 žensk v 8 in pol urah in da je bila točnost dela za polovico večja kot prej. ■ V tovarni Betlehem Steel Go. je imelo oisi delavcev nalogo, metati z lopatami enkrat težko rudo, drugič premog. Na podlagi poskusov je določil Taylor za posamezni ma-teriial količino, ki se sme naenkrat vzeti na lopato zboljšal obliko lopat ter konstruiral različne lopate za različen materijal in za različne kategorije delavcev Končno je določil najprimernejše gibe pri metanju. Izsledek: po novi metodi je opravilo isto^delo 140 delavcev. Ce bi delalo še nadalje oOO de lavcev, bi se opravilo delo v trikrat krajši dobi. Neki delavec je znosil dnevno 200 stotov železa v obliki drogov s skladišča na železniški voz. Taylor je našel, da dela jako nepraktično in neekonomično. Ko ga je naučil delati po novi metodi, ko je dal deski, po kateri je tekal delavec s tal na voz pravilno lego in ko je razdelil primerno delavne odmore, je bil delavec v stanu znositi ' isti dobi 800 stotov, oziroma izvršiti prejšnje delo v štirikrat krajši dobi. Fosnemalec Tavlora Gautt je bil opozorjen na japonsko-britanski razstavi v Londonu na mlado deklico, ki je nalepljala s čudovito hitrostjo reklamne listke na male zabojeke in ki je zbujala radi tega splošno pozornost. Po kratkem opazovanju je konstatiral, da la bi za 24 zabojčkov 40 sekund. Nato jo je opozoril, da dela nepraktično in i° prosil, mu poskusi delati po njegovih navodilih Ko j končno nerada v to privolila, je IZ'’1 ■ v novi metodi isto delo v 20 sekundah, t. J polovico krajši dobi. v :e m0- V nekem ameriškem zalozms ^^ dopisov ralo odpošiljati v serijah po jevale usluž-z različnimi vlogami, kar s „ in hitr0stj0 benke sicer z veliko zročn^^.^ ^ ampak drugače čisto lorovo metodo, se ložtiik sejejewmn. uporabn v svoj namen, zanimal za navadile na novo me- Ko so.9ebij0 v isti dobi, ko je bilo prej todo, Je 5000 dopisov, opremljenih potem onnoo t 1 štirikrat toliko! Isto delo se je izvršilo v štirikrat krajši dobi. Stavbenika Thompson in Gilbreth, učenca Taylorova, sta uvedla novo delavno metodo specijelno pri zidanju. Gilbreth, prvotno zi- dar, ie študiral polaganje opeke m sestavil po odstranjenju vseh nepotrebnih gibov m .prijemov ter s pospeševanjem in skrajšanjem potrebnih, novo točno določeno metodo za zidanje. Število potrebnih gibov in prijemov zn vzidan je ene opeke je reduciral z l 5 l>oWM ie S ” odru, oddaljenost materija a od ločil vsak nepotreben korak in v sake p 1 gibanje. Temu primerno je uredil tudh _ darski oder. Celo vrsto delavnih faz je pie nesel na pomagače in na mehanične pripomočke. Zidarje je naučil delati z obema 10 kama enakomerno. Ker je bilo starejše zi-d-irie težko navaditi na novo metodo, je | sprejemal rajše neizvežbane, katere je izvež-k.,1 s •im s pomočjo svojih mojstrov. Tako ie anseeel da je izvršilo delo, za katero je bilo treba prej 100 delavcev, potem samo 30. Število* dnevno zazidanih opek je zvišal z 120° na 3500. Delavni efekt se je zvišal za 200?"- Kakor je razvidno iz navedenih zg,eLiav_prizadetim dr Mai,ku Lek^io«dv {«; tereni mn c™ » , lu ^»»u pasmo, v ka- krali in k,-Jr- ’ sta Prevzela Nj. Vel. borom * ^*Ca ^r'0 ,a^ lla(i glavnim od- . Angleška vojna mornarica v Dubrovniku. Dne 23. t. m. ob 10. dopoldne pride v Dubrovnik oddelek angleške vojne mornarice s 600 mornarji. V s vrh o čim svečanejšega prejema se vrše velike priprave. Za ©prejem a«gleške mornarice v naših lukah je naša ''lada dovolila 300.000 Din subvencije, od ka-ere odpade na Dubrovnik 100.000 Din. . ~~ Zahvala Angležev Splitu. Komandant druge obalne komande vojne ladje »Stanko-admirala Sira Hodgea, pote dni mudite v S6 mol'ILaric,e’ ,ki se ie raža admiral mni? P18mo- v katerem iz-admiral svojo zahvalo za prisrčni sprejem, ki so ga priredile angleški vojni morn! nci splitske oblasti in splitsko prebivalstvi Slično pismo je poslal admiral tudi velikemu osebam.7 Spll'tlU ramim dru»iln uglednim i,ofh,iInm^,?trStTU za v°jsko in mornarico je podpisan večji ukaz o napredovanju in nre- bran^ SUbalt!rnil1 ™ ŠUlbllih oficirjev vseh v ,„i ' fAen .lega bo več aktivnih oficirjev pokojenih, oziroma provedenih v rezervo. T, . Počastitev spomina umrlega dr. Jtusi-Pj> Mojca je darovala Zdravniška zbornica za Slovenijo Pokojninskemu zakladu za zdravniške vdove in sirote svoto 5000 Din — Izseljevanje naših delavcev v Na intervencijo francoske vlade je Cedilo na»e ministrstvo za socialno politiko, da se našim delavcem, ki se liočeja izseliti v Fran-C1JO odslej ne sme izdajati potnih listov, če popreje ne predlože pismeno pogodbo ali pa kako drugo listino, s katero je dokazano, da delo6 J P° sv°jem Prih(>du v Francijo — Naraščanje števila tujcev v Dalmaciji. { o .neprestanem deževju in neurju je nastalo ‘Udi v Dalmaciji lepo vreme, ki traja že teden dni, y Dubrovniku in okolici je vsled tega uJski promet zelo oživel tako, da imajo vsi Penziona^ že vse polno letoviščarjev, v Ustanovni občili zbor Zadruge za zg ra d-®. malih stanovanj v Zagrebu. Predvčerajš-se je vršil v Zagrebu ustanovni občni lii&i ^adruge za zgradbo malih družinskih to pretresli0e80 8e Predv«em temeljilo nadzorstva «o hVi,yolitve članov načelstva roča se je priglasilo z?r,?l?žene- Kot se p-O-liko število uglednih oseb .1>,v zadrugo ve-nati s popolnim uspehom d« je raču-jetja. ris‘nega pod- — Novi živinski potni listi. Finan«n„ nistrstvo je odredilo, da se izdajo ■tako]1'1' promet novi živinski polni listi. Oblika i« iekst novih živinskih potnih listov je sličen dosedanjemu, samo državni grb in napis »Državni monopol« je izdelan v vodotisku. — Državna trgovska akademija v Ljubljani. Zaključni izpiti na tem zavodu so se vršili od 14. do vštetega 17. junija t. 1, Predsedoval je gospod prof. Filip Lukas, novo izvoljeni rektor ekonomsko-ko m erci jal n e visoke šole v Zagrebu. K zaključnemu izpitu se je oglasilo 15 dijakov in 13 dijakinj IV. letnika. (Zaključni izpit je ponavljal 1 dijak). Skupno tedaj 28. Zaključni izpit so položili: Brandstel-ter Vilma, Debevc Krista, Celze Ana, Golob Alojzij, Hudnik Stanko, Jandejsek Mira, Ježo vn!i k Pavla, Kodrič Mario, Kompare Miloš, Lichteimeker Radovan, Lupine Stanko (z odliko), Mahkovec Anton, Mihelčič Danica, Peternel Anica, Puh Otil.ija, Remic Srečko, Rup-niik Andrej, Strašek Josip, Skerk Gabriel, ismid Andrej (z odliko), Tavčar Iva, Trtnik Metod, Urbančič Vera, Valenčič Marta, Zvviilf Mira, Žigon Josip (z odliko). Izpit je napravilo: z odliko 3, soglasno 16 (10 + 6), z večino glasov 7 (5 + 2), reprobiranih na 2 meseca 2 (1 +1). Izmed porabljenih ličnosti so prisostvovali izpitom siedeči gospodje: predsednik G remija trgovcev v Ljubljani Gregorc, predsednik Trgovske obrtne zbornice Jelačin, direktor Krofta od Kreditne banke, direktor Tosti od Kreditnega zavoda in generalni direktor Tykač od Kreditne banke. Drugi povabljeni gospodje so svojo odsotnost ustno ali pismeno opravičili. — Odlikovana sta z redom sv. Save III. reda državna svetnika dr. Dominik Mazi in Ivan Škarja. — Izprcmembe v državni službi. Imenovani so za poljedelskega referenta ptujskega sreza državni ekonom Josip Zupanc; za namestnika upravnika carinarnice v Bosilj-gra-du carinik skopljasiske carinarnice Milan Kal-čic; za pod inšpektorja finančne kontrole v Skoplju podinspektor finančne konirole v Beogradu Anton Muc; m komisarja finančne kontrole v Novem Sadu. komisar finančne kontrole na Sušaku Ivan Bežek. Zaplemba slovenskega lista v zasedenem ozemlju. »Mali list« od 16. t. m. je bil zaplenjen. Vzrok še ni znan. — Še pojejo naj jim italijansko! Kakor znano, se že več nego Jeto dni ni mogla vršiti nobena prireditev v tržaški pokrajini, zlasti ne, odkar se je povrnil na svoje mesto pod-prefekt Avian v Sežano. Sedaj je zaprosilo pevsko-bralno društvo »Zgonik« iz Zgonika na Krasu za dovoljenje veselice in so imeli s pripravami že veliko stroškov. Podprefek: Avian je rekel, da da potrebno dovoljenje, ako vpletejo v program italijanske deklamacije in pesmi. .Zahteval je med drugim, da morajo peti poleg kraljeve himne, kar bi bilo še razumljivo, Mamellijevo himno, Garibaldijevo himno, dvakrat fašistovsko pesem »Giovinezzo -. Društvo je ponudbo upravičeno zavrnilo. — 227.000 brezposelnih v Berlinu. Kriza na berlinskem delavnem trgu se je zopet poostrila. Število brezposelnih je naraslo zopet za 2500 oseb ter znaša sedaj 227.000 oseb. — Zračni promet Kohl—Kopenhagen. Kot poročajo iz Berlina je bil včeraj vzpostavljen zračni poštni promet Koln—(Hamburg—Kopenhagen. j— Konferenca Mednarodnega krščanskega udruženja. Včeraj se je pričela v Berlinu sedma konferenca Mednarodnega krščanskega udruženja. Konferenci prisostvujejo delegati 30 držav, med njimi jih je 700 iz Amerike. — Koliko prebivalcev ima Nemčija? Iz Berlina poročajo: Po podatkih zadnjega ljudskega štetja ima Nemčija 62,300.000 prebivalcev. V velikih mestih narašča prebivalstvo počasi. — Kletke za morilce. Neko imensko humanitarno udruženje zbira podpise za apel na državni kongres, v katerem se 'zahteva uki-lijenje smrtne kazni. V svoji veliki humanosti pa predlagajo: >da se naj napravijo posebne kletke, v katerih naj bodo morilci javno izpo-stavljeni, po parkih itd., kjer se jih bo moo-la publika temeljito nagledati. Obsojenci se ne smejo ne umivati, niti briti, niti striči tako, da bodo povsem podobni živalim. — Militarizacija univerz na Ruinuuskeni. Rumunski list »Romaraia« poroča, da pripravlja rumunski notranji minister za jesensko zasedanje parlamenta zakonski predlog o reorganizaciji rumunskih univerz. Po tem zakonskem načrtu se ima avtonomija univerz ukiniti. Dijaki se bodo vodili v vojaških registrih kot vojaki-dobrovoljci. Dijaki se bodo morali pod nadzorstvom oficirjev vojaško vežbati. Po absolviranju univerzitetnih študij bodo morafi absolvirati enoleten kurz v vojnih šolah. Vesti o nameravanih reformah so izzvale v opozicijonalnem tisku buren protest. Ti listi trdijo, da namerava ustvariti vlada na ta način iz dijakov kader fašistične vojske ter svare vlado pred tem riška nt ni m korakom. Vladi prijazni listi pa pravijo, da je nameravana mera vlade upravičena ter da je motivirana v stremljenju za čim večjim izpopolnjevanjem obrambe domovine in no-večanju oficirskega kadra. uradne statistike ugotovljeno J Madiaivsl.-om ,• . „ . Jeno, 'da narašča na morov v hnh 0P° lednjfm Basu števil° «»n,o-svetn v, ? abnormalni meri kot na vsem okroa tBdm»kem Se izvrši vsak da!1 ueotovile ohln ?Ur'°mo,;ov- 'Zadnje dni pa so u„otovi]e oblasti se neki drugi pojav V Bu- dapesti in dr.ugih večjih madjarskih mestih prihajajo v bolnice vedno bolj'pogosto osebe Id se jim samomor ni posrečil. Ugotovljeno je, da mnogo ljudi samomor samo simulira da bi prišli na ta način v bolnico, kjer bi se jim nudila nekaj časa brezplačna prehrana. Tak »kandidat samomora« zavžije namenoma manjšo količino strupa ali pa se neznatno poškoduje s strelom iz revolverja, nožem, britvijo ali pa s kakim drugim orodjem. Ko ea'sa iz bolnice Pod pretvezo neuspele- PfKipor0”1,01’8 P1'* raznih dobrodelnih društvih padajo. Vse narasle vode v državi silnega priti6^* ^t\laciJa v večih krajih radi tična, je nevamo»t n na nas*Pu še vedno kri-mtinifla. Vl,‘ poplav v splošnem — Troje ljudi rešil Smw V nedeljo so hotele nkvaH T,1-Th a;,T0 ni strogi policijski prepovedi,’tri olebe^ivn jaški pomočnik Peter Zimmer in dve dekle' ti, iz zagrebškega mestnega kopališja pre'. ko Save. Sredi reke je prijel Petra Krč. Jel je kričati iz vsega grla na pomoč. Vsled tega sta se prestrašili tudi deklici tako, da sta omagali ter jeli pravtako klicati na pomoč. Več gledalcev na bregu je pričelo takisto kričati in izbruhnila je skoraj panika. Med tem pa je skočil kopališki uslužbenec Nikola Zupanič v čoln, veslal pogumno v sredino reke ter rešil potapljajočo se trojico v zadnjem trenutku. Ko je pripeljal pogumni resi lec onesveščene ljudi na breg, mTje zbra- na množica navdušeno vzklikala. Neprevidni plavači bodo policijsko kaznovani. — Nova bolezen kot posledica poplav. Iz Bratislave v Šleziji poročajo, da se je pojavila v ohlavskem okrožju, potem ko so ponehale v tamkajšnjih krajih poplave, nova bolezen, katere karakteristični znaki so zelo visoka vročina in velika utrujenost. Bolezen prenašajo mušice. Na tej bolezni je obolelo doslej že kakih 100 oseb, večinoma poljedelskih'delavcev iz krajev, ki leže ob močvirjih. Bakterija še ni najdena. — Strela ubila štiri osebe. Iz Stuttgarta poročajo: Pri Lochgauu je iskalo pred par dne- vi 7 oseb zavetja pred dežjem. Nenadoma je v drevo treščilo in štiri osebe SO' obležale mrtve. — Polom bančnega trusta v Ameriki. Ravnatelj »Bankers Trust Company« je l. R. Smith je izvršil te dni samomor. Povod je dejstvo, d'fi je bil proglašen nad premoženjem trusta konkurz ter je bilo vsled tega zatvor-jenih 75 bank v Georgiji. Prijavljena je za-tvoritev 13 nadaljnih bank. — Silna vročina v Sevilli. Kot iz raznih drugih krajev, poročajo tudi iz Seville o neznosni vročini. V Sevilli in okolici je kazal te dni toplomer 48 stopinj v senci. Silna vročina je zahtevala več smrtnih žrtev. Razven tega je prišla nad deželo še druga nadloga: Pojavile so se silne množice mušic, ki so prišle najbrže iz Afrike. Trgovine so odprte samo v večernih urah. — Vsled nalivov se zrušila cerkev. V Mattseeju pri Salzburgu se je zrušil te dni stolp in del tamkajšnje cerkve. Človeških žrtev pri tem ni biio, ker ni bilo v kritičnem trenutku niti v cerkvi niti v bližnji okolici nobenih ljudi. Katastrofo so. povzročili dolgotrajni nalivi. Cerkev se omenja v listinah prvič leta 777. Leta 1319 je bila prezidana, leta 1474 pa onovič blagoslovljena, v letih 1776— Mussolinija, se nahaja trenutno v blaznici, kjer preiskujejo njeno duševno stanje. Kot ostale paciente, vporabljajo tudi njo za lažja dela, kot so n. pr. izdelovanje umetnih cvetic, igrač itd. Doslej, se je obnašala popolnoma apatično, ter ni reagirala na nobeno stvar. Te dni pa je prišlo do incidenta, ki utegne biti važen za presojonjenega duševnega stanja. Neka druga pacientinja ji je pokazala list,'na katerem je bilo napisanih par besed. Ko je miss Gibson te besede prečitala, se je silno razburila ter jela tolči sopaoientinjo po glavi. Ko so prihitele strežnice, so ugotovile, da so povzročile incident na listu zapisane besede: »Naj živi fašizem!« ma — Pobijanje roparske nadloge. Orožniške patrulje, ki zasledujejo roparske čete v Hercegovini, so poslale več svojih oddelkov v Črno goro. Upajio, da se jim bo posrečilo tamkajšnje roparje obkoliti in temeljito iztrebiti. — Miss Gibson v blaznici. Miss Gibson, ki je izvršila, kot znano, svoječasno atentat na Mussolinija, je bila oddana v blaznico. — Frak ga jc izdal. Lopov Eduard Watt je prišel te dni k nekemu londonskemu draguljarju. Izbral je krasno biserno ovratnico, vredno v našem denarju nad 4 milijone dinarjev. Izjavil je, da mora pokazati ovratnico, predno jo kupi, svoji »soprogi«. Vsled tega je spremil draguljarju neznanega go- ■ spoda eden od njegovih pomočnikov v hotel, v katerem je Watt stanoval. Pred vratini spalne sobe gospe Watts je moral pomočnik počakati. Čakal pa je zaman — kajti lopov je skozi druga vrata sobe izginil, njegove »soproge pa sploh ni bilo v sobi. Ko je obvestil naivni pomočnik svojega šefa, je poslal Witts ovratnico že davno neki svoji prijateljici v Plymouth s prošnjo, da mu jo odpošlje v Pariz. On sam pa je najel, oblečen kot je bil, v fraku, aeroplan ter poletel v Pariz. Toda v Parizu so ga po fraku takoj spoznali, ter ga poslali nazaj v London. Tudi o vratni ca je bila pravočasno zaplenjena, — 26 letni mladenič — vseučilišč ni profesor. Švicarski zvezni svet je imenoval 26 letnega profesorja dr. Richarda Kuhna z Dunaja, profesorjem kemije na tehnični visoki šoli v Zurichu. Dr. Kuhn je bil dosedaj privatni docent na univerzi v Miinchen-u. — Boj divjih slonov. Angleški listi prinašajo iz Kalkute poročilo o b#ju dveh slonov, ki se je odigral v džungli, oddaljeni kakih 20 milj od Jamshedpura. Boj je trajal cela dva dni. Slona sta vzdignila silen hrup in divjala tako, da se je polastila prebivalstva bližnje naselbine silna panika. Prebivalstvo je bežalo v strahu, da bodo napadle podivjane živali naselbino ter jo pokončale, na vse stran'!- Drugo noč je hrup nenadoma ponehal. Nekaj ur nato so našli enega slona mrtvega, vsega razmesarjenega in z zdrobljenimi ča-kani. Naslednji dan so pa naleteli nekaj sto metrov dalje tudi na drugega slona, ki je poginil lstotako vsled strašnih ran, ki jih dobil v boju. Oba slona sta bila nenavadno lepa m ogromna eksemplarja, . p'° vesteh iz Rusije obe- J' » TJa žetev tako dobra, kakršne ne pomnijo ze 30 let. Najboljša žetev bo v Utora-v p0'll'°'čiu Dona in Volge. Kmetje ‘ na Irg vso staro zalogo, da bi imeli 1W>V0 žito. Posledica tega je, da nm-tiPlenici .silno pada. Države, iti im-* nu"?J? ,v Rusijo, so polne optimizma, ker se nadejajo, da se bo uvoz industrijskih produktov znatno povečal. — Konsum brezalkoholnega sadjevca, se je v,, ,1C1 v zadnjih letih izredno povečal. Brezalkoholna uporaba sadja je edina panoga sadjarstva, ki prav dobro nese. Švica porabi več brezalkoholnega kakor alkoholnega sadje vat. — Kitajski morski roparji zopet na delu. V bližini Hongkonga so napadli te dni morski roparji neki parnik. Lopovi so pobegnili s plenom 20.000 funtov sterlingov. Vrhu tega so odvedli 6 bogatih kitajskih pasažirjev. V boju z roparji sta bila ranjena dva mornarja in en kitajski potnik. — Obrtniki, ki izdelujejo predmete, ki se rabijo pri brezalkoholnem gospodarstvu, naj blagovolijo čimpreje sporočiti svoj naslov z navedbo predmeta »Brezalkoholni Produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. — Nov poštni, brzojavni in telefonski pri-stojbenik bo v najkrajšem času izšel pri poštni direkciji v Ljubljani. Delo bo popolno in bo z vseh vidikov služilo svojemu namenu, ker bo knjižica vsebovala vse najnovejše tarife, pa tudi vse važnejše podrobnosti za poštni, brzojavni in telefonski promet vštevši inozemstvo, bo naša javnost gotovo segla po nji. Pristojbenik je neobhodno potreben za industrijske kroge, trgovce in obrtnike ter razne urade. — Ker se bo natisnilo samo toliko knjižic, kolikor naročil bo prispelo v naprej, naj interesenti pošljejo svoja naročila do 26. t. m. na prezidij direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Cena bo minimalna ter zavisi od števila naročil. Ljubljana. 1— Redukcija pri ljubljanskem Narodnem gledališču. Z 31. julijem je odpustila uprava Narodnega gledališča v Ljubljani nekaj mlajših moči drame in opere. Nekaj starejših igralcev, med njimi tudi g. Danilo-Cerar, pa je upokojenih. 1— Goljufija s lOOdinarskimi bankovci. — Pred kratkim se je pojavilo nekaj komadov lOOdinarskih novčanic novega bančnega izda-nja, pri katerih se je ugotovilo, da je na vsaki manjkal golov poviprečen paralel ca 8 min širok del, vsled česar novčanica ni več sposobna za promet in je seveda manj vredna. Storilec je pri izrezanju ozkih komadov nov-čanice n. pr. pri 20 novčanicah pridobil po eno novo novčanico. Ker ni izključeno, da se bo takih slučajev več pojavilo, se občinstvo opozarja na to. 1— Policijska kronika. Neka oseba je bila aretirana radi nevarne grožnje, neka ženščina pa radi tajne prostitucije. Policija je dalje zabeležila 6 prestopkov cestno policijskega reda, 2 slučaja pijanosti, 1 telesno poškodbo, 1 poškodbo žimnice, 1 kaljenje nočnega miru in 1 slučaj nedostojnega vedenja. 1— Tatvine v Ljubljani. Krojaškemu mojstru Reisnerju v Komenskega ulici je bilo ukradenih več dragocenosti in gotovine iz nezaklenjene sobe v skupni vrednosti 5700 dinarjev. — Služkinji P. V. pa je bil ukraden zlat prstan, vreden 225 Din. 1— Radi politike. Dva stara veterana sta v Lasanovi gostilni v Kersnikovi ulici politizirala. Enega je strast dovedla tako daleč, da je svojega tovariša v veži oklal z žepnim nožem po rami, nekemu drugemu mirnemu gostu pa je prerezal lice in spodnjo ustnico. Policija je nasilneža aretirala. 1— Kjer žena hlače nosi... Delavca F. na Celovški cesti je njegova boljša polovica v domačem prepiru tako premlatila s kuhinjskim loncem, da je moral revež iskati pomoči v bolnici. 1— Utonil je v nedeljo Josip šetina, učenec VI. razreda osnovne šole. Pri kopanju v Gruberjevem kanalu je zašel v pregloboko vodo in utonil. Navzoči poštni uradnik R. Pečnik ga je hotel rešiti, kar se mu pa ni posrečilo. KRALJ V POPLAVLJENIH KRAJIH. V nedeljo popoldne je posetil kralj poplavljeni teren pri Apatinu. Tam sta se nahajala baš tudi poljedelski -minister Ivan Pucelj in vojni minister Trifunovič, ki sta si ogledovala s predsednikom narodne skupščine Markom Trifkovičem situacijo in škodo pri Apatinu. Podžupan Rašič jih je obvestil o prihodu kralja. Pet minut nato se je pripeljal kraljev avto, ki mu je sledilo kraljevo spremstvo. Prebivalstvo je prihitelo hipoma na ulico ter prirejalo kralju burne ovacije. Kralj se je odpeljal nemudoma na kraj poplav. Ministri so sedli v svoje avtomobile ter oddrveli za kraljem, ki si je ogledal situacijo. Komen-tiiral mu jo je podžupan Rasič. Na nasipih se je razgovarjal kralj z ministrom Pucljem, ki mu je referiral o najnovejšili poročilih glede stanja poplave v drugih krajih. Kralj se je dolgo časa razgovarjal z inženirji in oficirji, ki poveljujejo vojakom, zaposlenim na nasipih. Pozneje si je ogledal kralj tudi druge prizadete kraje. Pozval je opetovano ministre, da poskrbe, da bodo dobili oškodovanci čim najizdatnejše podpore. Zvečer se je odpeljal kralj s posebnim vlakom zopet na Bled. MISTERIOZNA SMRT ZAGREBŠKEGA TRGOVCA. Predvčerajšnjim dopoldne je obvestil lastnik prenočišča >Primorac« v Iliči zagrebško policijsko direkcijo, da je bil najden v eni njegovih tujskih sob trgovec Ivan Hirschl mrtev. Komisija je ugotovila sledeče: Bivši zagrebški trgovec Hirschl je prišel prejšnji *ečer v gostilno ter najel skupno s trgovcem Gutmannom sobo. Kmalu po svojem prihodu Je jel tožiti Hirschl napram svojemu sostanovalcu, da ima hude bolečine v trebuhu. Prižel je bil šele v soboto iz preiskovalne zapora zagrebškega sodnega stola, kjer se je nahajal radi nekih deliktov. Hirschl je potožil svojemu sostanovalcu, da je bil v zaporu tepen ter da je zadobil pri tem najbrže tudi notranje poškodbe. Podobno se je izrazil tudi napram sobarici. V nedeljo je bil v sobi, v kateri sta prenočevala razen Gutmanna še dva druga tujca, sam. Ko je stopil ob pol 11. trgovec Gut-mann zopet v sobo, je slonel Hirschl ob oknu proti dvorišču. Gutmann ga je ogovoril, ker pa ni dobil odgovora, ga je prijel za rame. Tedaj pa je opazil, da je bil Hirschl mrtev. Istočasno je zagledala z okna na nasprotni strani sobarica bledli obraz in osieklenele oči Hirscbla, ki je »gledal na vrt. Prestrašena je obvestila lastnika prenočišča, ta pa je obvestil policijo. — Sprva se je domnevalo, da je zadela Herschla kap. To pa se je izkazalo 'kot neresnično. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je umrl Hirschl najbrže v sl e d notranjih poškodb. Hirschl ima /lomljenih par reber. Na kolkih in v bokih ima več velikih modrih lis, ki izvirajo najbrže od močnih udarcev. — Kot se je izvedelo, je povedal Hirschl več osebam v omenjeni gostilni, da ■se je baje sprl radi hišnega reda s svojimi sojetniki, vsled česar so ga le-ti strašno pretepli. Nameraval je vložiti na kompetentnem mestu radi tega oster protest. Do tega pa ni prišlo, ker je vsled v zaporu dobljenih poškodb preje umrl. — Nesrečnež zapušča vdovo in otroke. Njegova tragična smrt je povzročila splošno sočuvstvovanje. Upati je, da se uvede stroga preiskava. Šport. Harry Wills lahko čaka šc dalje. Po dolgoletnem' čakanju se je spomnil Dempsey ali pravzaprav njegov manager Tex Rickards, da je vendar enkrat treba braniti naslov svetovnega mojstra. l)empsey pa se seveda ne bo boril s črnim championom Harry Willsom, ki ga že toliko let izziva, ampak s pohlev-nejširn Gene Tunneyem. Ker pa je zahtevala ne\vyorška bokserska oblast, da se mora Dem-psey na vsak način najpreje boriti z VVMlsom, je prestavil Rickards kraj, kjer naj se vrši boksmatch Demprey— Iunney, v meslo Tia Juana v Mehiko. Čuje se pa, da se bokserska komisija ne bo pustila več vleči za nos od Dempseya ter bo kratkomalo Dentpseyu odvzela mojstrski naslov in ga podelila zmagovalcu iz boksmateha \Vills—Tunney. Francoski bokser Carpentier je potolkel v Pittsburgu Amerikanca Jack Burka v ‘2. rundi k. o. Mednarodna bokserska unija je na svojem 10. kongresu ugotovila svetovne in evropske mojstre, pri čemur se je izkazalo, da so vsa svetovna bokserska mojstrstva v rokah Arne-rikaneev. Lista svetovnih mojstrov je sledeča: Mušja teža: Fidel La Barba; Bantamteža: Phil Rosenberg; peresna teži: Kid Kaplan: lahka teža: Sammy Mandeli; vvelterteža: Peter Laszo; srednja teža: Tiger Flovvers; poi- težka teža: Paul Berlenbach; iežka teža: Jack Dempsey. Evropski mojstri v dotičnih kategorijah so: Eltey Clark (Anglija), Henri Scil-Tie (Belgija), Antonio Ruiz (Španija), Lucien Vinez (Luksemburg), Mario Bosizio (Italija), Charles van s’Hoff (Holandska), Paolino (Španija). Tour de France. V 13., 280 km dolgi etapi Toulon—Nizza, je zmagal Frautz v 1 : 31 : 10 ter je prejel darilo 5000 frankov, ki jih je določil neki športnik za tistega, ki doseže prvi izliv reke Lop pri Nizzi. Klasifikacija je sledeča: Prvi je še vedno Lucien Buysse s 185 urami, 25 min. 28 sek., drugi je Frautz s 186 :45 : 55, tretji: Francoz Cuvellier, četrti je Taillen, peti pa Dejonghe. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, ponedeljek, 19. julija 1926. Vrednote: >šešir<, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 103, bi. 104, zaklj. 104. Blago: Koruza, fco vag. nakl. post. 3'A vag., den. 192.50, bi. 205, zaklj. 192.50oves, fco •vag. nakl. posl. 'A vag., den. 185, bi. 190, zaklj. 185. BORZE. Zagreb, 18. julija. Devize: Ne\vyork ček 56.457—56.757, London izplačilo 275.05 do 276.05, ček 275.03—276.23, Pariz izplačilo 124 do 126, Praga ček 167.38—168.38, Milan izplačilo 189.125—190.325, Berlin izplačilo 1340 do 1353, Dunaj izplačilo in ček 798.625 do 802.625, Curih 1094.80—1098.80. Curih, 18. julija. Beograd 9.1225, Ne\vyork 516.375, London 25.1175, Pariz 11.15, Praga 15.30, Milan 17.25, Berlin 122.95, Bukarešta 2.38, Sofija 3.7325, Budapešta 0.007225. ŠE ENA SODNA RAZPRAVA PROTI KOMUNISTOM. V soboto, dne 17. t. m. ob 9. uri dopoldne se je pričela sodna razprava proti Albertu Hlebcu, uredniku in lastniku Delavsko-kmečkega lista, in upravniku Francu Pe-t e r k o v i č u, ki sta že več mesecev v preiskovalnem zaporu. Razpravi predseduje višji sodni svetnik dr. Gradnik, državni pravdnik je dr. Fellacher, zagovornik pa dr. Tuma. Obtožnica obtožuje Hlebca in Peterkoviča komunistične propagande. Obtožnica očita dalje obema pripadnost k ilegalni komunistični stranki in da sta bila v stikih z zunanjimi komunističnimi organizacijami. Zagovor Hlebca. Hlebec zanika vsako krivdo. Urednik l)el.-kmet. lista je bil od 1. aprila dalje. Ni odgovoren za kompromitujoči materijal, najden v uredniških prostorih. Da obstoja tajna komunistična organizacija, ve le iz brošur. On ji ne pripada. Gola domneva je, da bi skupina DKL stala v stikih s tako organizacijo. Ako je poudarjal v svojih člankih revolucionarnost, ni mislil s tem nasilnega prevrata. Dalje zanika Hlebec, da je od koga plačan. V protokolu je tozadevna pomota. Pač pa je plačan Peterkovič kot administrator lista. Predsednik prebere izvod ^Bulletina', ki poučuje komuniste, kako naj agitirajo ter se zagovarjajo pred oblastmi. Obtoženec pravi, da je imel z inozemskimi komunisti le toliko zvez, v kolikor so izmenjavali Del.-km. list z -Kote Fahne in s »Pravdo«. Obtoženec Peterkovič istotako zanika vsako krivdo. Na smernice lista ni imel nikakega vpliva. Sicer pa so bili »Del.-km. list« in ostali letaki pisani le v duhu »Komunističnega ma festa«, o katerem je sodišče že odločilo, ni prepovedan. Član Rdeče pomoči ni bil, ker ta organizacija sploh ne obstoja, nego je to le sporadična akcija za aretirance in žrtve reakcije. Tudi so sodišča v državi že odločila, da to ni kaka državi nevarna organizacija. Državni pravdnik predlaga, da se zaslišijo vsi polic, stražniki, ki so izvršili preiskave, in izpovedo, kje da so dobili dokazilni materijal. Dalje naj policija poišče še bivšega urednika DKL Koblarja. Zagovornik pa je predlagal, da se zasliši upravnik Delavskega doma Baznik in nekatere druge priče. Senat je nato odgodil razpravo. Obtoženca pa sta bila še pridržana v preiskovalnem zaporu. »RAZGLED«. Pred par meseci se je osnoval v Pragi konzorcij, ki si je postavil za nalogo odstraniti vrzel, ki jo je slovenska javnost dolgo občutila: osnovati družabno revijo. Pred nami ležita dva zvezka nove družab- mani-da ne revije »Razgled«, ki pravi v podnaslovu, da je mesečnik za literaturo, gledišče, glasbo, slikarstvo, film, šport in družabno življenje. Vse te v marsičem si tudi nasprotujoče panoge združuje »Razgled . v kolikor smo mogli do sedaj to spoznati, na spreten in harmoničen način. »Razgled« nima nobenega programa, kot pravi sam, razen enega: hoče postati dobra in naša družabna revija. Revija je bogato ilustrirana. Želeli bi si le malo več pestrosti v slikah in malo manj že znanih slik. Pa to le mimogrede. iPiraiv lep del lista je posvečen gledališču. V to rubriko spadajo simpatično pisan člane* Cirila Debevca: Anton Cerar-Danilo, prav in-teresanten in miselno globok članek K. & Hilarja: O magiji gledališča, oboje v I. številki, dalje članek Sil. Škerla o Cerkvenikov! drami »Greh«, izvrstna razprava dr. Sinshei-merja: »Staro in novo gledališče«, v prevodu C. Debevca, kakor tudi prispevki arh. Kregarja, Pavla Debevca: Marij Šimenc v Pragi in Češki film. »Razgled« ima tudi obilo prispevkov iz področja glasbe, umetnosti, športa itd. Miran Jarc ocenjuje umetniško razstavo Jakac-Gorup. L. M. Škerjanc ima članek »Naša instrumentalna glasba <, arh. Hus pa članek »Oprema sodobnega stanovanja«. Revija ima tudi obilo literarnih prisjiev-kov. Dr. Kralj piše v prvi številki o na.jno-vejšem pariškem literarnem manifestu lire-tona, prva številka ima tudi življenjepisa Gabriele Preissove in našega učenjaka slavistike, praškega univ. prof. dr. M. Murka ter poetične prispevke dr. Karlina. Druga številka se primerno spominja pet- j desetletnice Ivana Cankarja. Alfonz Gspan ima toplo pisan nekrolog Srečku Kosovelu, ■ čigar šest prisrčnih pesmi je priobčenih. Poleg Srečka Kosovela sodelujejo v vezani besedi še Oton Župančič, Miran Jarc, Fran Albrecht in Alfonz Gspan. Pavel Karlin pa je pričel priobčevati prevod zanimivega eksotičnega romana Pierre Louys-a iženska in mo-žicelj«. Med esialo vsebino naj omenimo še, da ima • Razgleck izvrstno urejevano jnoderno pri- A iocrn. Tudi tekmovanja najlepših deklet slovenske krasotice prav z vnemo udeležujejo!®« Cona 15 Din za številko ni previsoka. Pre- J pričani smo, da bo imela revija uspeh ob količkaj živahnem zanimanju naše javnosti, kaiterii to revijo toplo priporočamo. C. K. Jack London: 128 Morski wag. »To i>cl je v resnici imel napad,« sem rekel, »tak napad kot je bil oni, ki mu je vzel vid. Izprva se je samo delal, kakor da bi imel napad,-s tem pa ga je povzročil.« »Ne,« sem rekel, »ne še. Sedaj, ko je v takem položaju, naj -ostane v njem. Od danes naprej bova -bivala v kabini, Wolf Larsen pa v medkrovju.« Prijel sem ga pod pazduho in ga vlekel do stopnic. Maud je na mojo besedo prinesla vrv. Položil sem jo pod njegov hrbet in ga spustil po stopnicah nizdol. Nisem imel moči, da bi ga bil vzdignil v posteljo; z Maudino pomočjo pa sem najprv-o vzdignil njegove rame in glavo, zatem telo in ga zvalil v nižje ležečo posteljo. Ampak to še ni bilo vse. Spomnil sem se, da je v svoji sobi imel spone za roke; prav rad jih je bil rabil za mornarje namesto starih, nerodnih ladijskih okovov. Ko sva ga zapustila, je ležal tam z zvezanimi rokami in nogami Prvikrat izza mnogo dni sem dihal prosto. Čudno lahkega sem se počutil, ko sem prišel na krov, kakor da bi se mi bila velika teža odvalila z ramen. Čutil sem, da sva se z Maudo bolj približata drug drugemu, badoveden sem bil, ali je ona tudi imela ta občutek, k' sva Ropala drug poleg drugega po palubi proti mestu, kjer je sprednja jambora visela v Škarjah. Sedemintrideseto poglavje. Nemudoma sva se preselila na ladijo, prevzela nekdanje kabine in kuhala v kuhinji. Wolfa Larsena sva zaprla baš pravočasno, kajti lepa jesen teh krajev je minula in deževno, viharno vreme je nastopilo. Gcdilo se je nama prilično dobro in neprilične škarje, na katerih je visela sprednja jambora, so dajale ladij i pomorsko lice in oznanjale, da bomo skoraj odšli odtod. Sedaj, ko sva imela Larsena v okovih, kako majhne so bile najine potrebe! Kakor pri prvem napadu, je tudi drugemu sledila resna iznemoglost. Maud ga je bila našla, ko je dobil ta napad, ko mu je skušala dati jesti. Po vseh znakih je bil pri zavesti; nagovorila ga je, a ni dobila odgovora. Ležal je na levi strani in oči-vidno trpel velike bolečine. Nemirno je prevalil glavo in vzdignil levo uho z blazine, na kateri je ležalo. Sedaj jc je slišal in ji odgovoril in takoj je ona prišla k meni. Pritiskajoč njegovo levo uho ob blazino sem ga vprašal, če me sliši, vendar ni dal nobenega odgovora. Ko pa sem odstranil blazino in ponovil vprašanje, je takoj odgovoril, da sliši. »Ali veste, da ste gluh na desno uho?« sem ga vprašal. »Vem,« je odgovoril s tihim, a krepkim glasom,« i in še kaj hujšega. Vsa moja desna slran je zadeta. Kakor omrtvela je. Ne roke ne noge ne morem premakniti.« W »Se zopet delate bolnega?« sem vprašal jezno. Odmajal je z glavo in okrog resnobnih ust se mu je prikazal čuden spačen nasmeh. Bil je v resnici spačen, kajti viden je bil samo na levi strani, mišice na desni strani obraza se sploh niso gibale. »Tedaj je Wolf Larsen poslednjikrat nastopil,« je rekel. »Mrtvoud me je zadel. Nikoli več ne bom hodil. Oj, samo na eni strani,« je pristavil kakor, da bi razumel moj nezaupni pogled, ko sem pogledal njegovo levo nogo, ki jo je baš imel dvignjeno v kolenu in je vzdigalo odeje. »Nesrečno je to,« je nadaljeval. »Rad bi, da bi bil najprvo tebi vrat zavil, Klada. Menil sem, da je še toliko moči v meni.« Pa zakaj?« sem vprašal deloma prestrašen deloma radoveden. Iznova se je okrog resnobnih ust prikazal spačen nasmeh in je rekel: Ej, samo za to, da bi živel, živel in delal, da bi bil največji kos kvasja do konca, da bi te pojedel. Ampak umreti na ta način.« Skomizgnil je z ramo ali pravzaprav poskusil je skomizgniti, kajti samo njegova leva stran se je gibala. Kakor nasmeh je bil tudi ta skomizg spačen. »Kako si vse to tolmačite?« sem ga vprašal. »Kje pa je sedež vaših nadlog.« »V možganih,« je mahoma odgovoril. »Tisti prekleti glavobol je vse povzročil.« »Znaki so to,« sem rekel. (Dalje prih.) Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino Petelinovi Uprava »Narodnega Dnevnika prodaja makulaturni papir I kg Din 4 50. • znamke Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Gritzner, Adler, Phonix za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji • Tudi na obroke. • Večletna garancija. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj .PUBIEP' [josip Peteline, Ljubljana „GR0M“' u EHMHiiHHHiinnmaumBiBB (fflBgnmnimninree CAUKSEO POSREDNIŠKI IN SpKDI- S C1JSKI BUBKAU ^ p LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. ~ mmrnmmmmmmmmmmm =g Telefon Int. Št. 49*4. g TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 332. TELEFON ŠTEV. 532’, Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela. «tt*XXXXXXXXXXXXXXXXXXX*** ——r:--:---:---- .... uradnica «OM". PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek, g '—: Obavlja m v to stroko spadajoč* posl« najhltrsje In pod kn- == 0 lantnlml pogoji. ^ g BattopniU dniKbe spalnih vo« S. O. N. za | ekspresne poSUJke. nmmmmm Mali oglasi. Za vsako besedo te plafia 50 par, za debelo tiskano pa Din !•—. drva • Čebin Nfolfon 1/11. ■ t«w. m. Mizarska delavnica Franc Planinšek, Maribor, Mlinska ulica 11, naifinejše in prosto p® štvo po zmernih cenah. Volna in bombaž M strojno pletenje in vsakovrftna ročna dela se dcbi v veliki izberi m po nainiljih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul. 8. — Stari trg 12. Uradnica j. večletno prakso, zmožna korespondence, knjigovodstva, strojepisja in vseh pisarniških del išče službe za takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Agilna«. Krasne delcoracijske patent-divane v plišu vam nudi izredno poceni Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska 6. Vabim na ogled! "Stekleno strešno opeko imajo stal-no v zalogi Združene karne d. d. v Ljubljani. Sprejmem v instrukcijo dijaka nižjih šol proti nizkemu honorarju ali proti dnevni hrani Uspeh zajamčen! Interesente prosim, da pust« svoj naslov v upravi »Narodnega Dnevnika« ftilro »In§trukcijo^___ Knjigovodkinja vsestransko verzirana prevzame delo za večerne ev. tudi popoldanske ure proti nizkemu honorarju. — Ponudbe na upravo lista pod značko »Natančna«. Modroce iz najboljšega domarte^a in češkega platna, posteljne mrežo, zložljive postelje, otomane deko-racijeko patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnllc Ljubljana, Krekov trg7.. Izdajatelj in odgovorni urednik JOŽE PETRIČ. - Za tiskarno »Merkur* v Ljubljani Andrej Sever.