TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, industrijo in obrt aaroCnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90-Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plata ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnižtvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri postni hranilnici v Ljubljani 11.95* t.*to XIV. 'lelefiin St. 2552. Ljubljana, v torek, 3. novembra 1931. Telefon St. 2552. štev. 126. Pojasnila k zakonu o prodaji pšenice I. Kdo je upravičen trgovati s pšenico? -- Ugodnostne cene za kmeta! Davčni oddelek ministrstva financ je izdal za izvajanje zakona o prodaji pšenice nastopno pojasnilo: Žitni trgovci na debelo in drobno in kmetijske zadruge v kraljevini, ki so že do zdaj trgovale s pšenico, pa žele še naprej trgovati, se morajo prijaviti privilegirani delniški družbi za izvoz deželnih pridelkov, katera jih bo sprejela kot komisijonarje za dotični kraj. Šele potem bodo smeli kupovati pšenico v svojem kraju od kmetovalcev in jo prodajati po ceni, določeni od družbe in pod pogoji, ki obstoje za to opravilo. Privilegirana družba določi za prodajo pšenice od strani teh trgovcev in kmetijskih zadrug dvoje cen. Ena cena bo veljala za kmetovalce, ki bodo po tej ceni mogli kupovati pšenico izključno za svojo hišno potrebo na podlagi potrdila pristojne občine. V potrdilu, ki se izdaja za dobo enega celega leta, mora biti točno navedeno število družine in približna letna potreba dotičnega kmetovalca. V tem potrdilu mora trgovec ali zadruga odpisati vsak nakup pšenice, dokler se letna potreba ne izčrpa. Potrdilo obdrži trgovec ali zadruga ob prvem nakupu, vendar ga sme kmetovalec odvzeti in še neizčrpano količino pšenice kupiti od drugega trgovca ali zadruge. Druga cena bo veljala za vse ostalo prebivalstvo in za trgovske mline. Trgovci in kmetijske zadruge morajo potrdilo po nakupu pšenice od strani kmetovalca predložiti pristojnemu oddelku finančne kontrole. Ako j® kmetovalec takoj kupil cele količine pšenice, katero navaja potrdilo, obvestijo oddelek finančne kontrole, da se prepriča in kontrolira, ali ni dotični kmetovalec tako nabavljeno pšenico naprej prodal. Trgovci in kmetijske zadruge dobe pšenico od privilegirane družbe ali od trgovca, pooblaščenega za nakupovanje pesnice, ali pa jo v žitorod-nih krajih kupujejo od proizvajalca Dopolnitev pravilnika o prometu z devizami in valutami Minister za finance je pravilnik o prometu z devizami .in valutami nastopno dopolnil: 1. Pooblaščene banke in menjalnice morejo tako našim, kakor inozemskim (podanikom, ki žive stalno v naši državi, prodajati ituja plačilna sredstva za njihove osebne potrebe do največ 500 dinarjev na enkrat in sicer vsak mesec, ne da bi ;za. to prodajo potrebovale posebnega dovoljenja ministrstva za finance. Prodaje zabeležijo ■» osebne legitimacije kupca. 2. Ob izvozu blaga iz države, se zavaruje valuta po pravilniku, ako gre za blago, za katero je ob izvozu zavarovati valuto samo' v primeru, da znaša ta vrednost izvoženega blaga nad 5000 dinarjev. Minister je to določilo v toliko izremenil, da se meja za oprostitev od zavarovanja valute zniža od 5000 Din na 1000 Din. To izpremembo je tolmačiti tako, da podlega zavarovanju valute ob izvozu vsaka vrednost blaga, ki je navedena v cenovniku in da so zavarovanja oproščene saimo slučajne pošiljke v vrednosti do 1000 Din. na trgu, razume se, da v zmislu izdanih predpisov in proti kontroli, določeni za nakupovanje pšenice od kmetovalca. Za količine pšenice, prodane po določeni nižji ceni, se raz-bremene ti trgovci in zadruge pri privilegirani družbi na podlagi seznamov, potrjenih od finančne kontrole, katerim se morajo priložiti tudi vsa izčrpana potrdila. V skladiščih trgovcev in zadrug, ki se po objavi tega pojasnila prijavijo za to trgovino, nahajajoče količine pšenice se morajo popisati in vzeti v obračun radi morebitnega plačila razlike napram zakoniti ceni pšenice. Ravno tako se morajo količine pšenice, ki so na potu, prijaviti in popisati radi obračuna. Na ta način smejo trgovci in zadruge trgovati sr pšenico šele, ko se prijavijo privilegirani družbi in dobijo za to potrebna navodila in pogoje. II. Kontrola nad izvajanjem zakona o prodaji pšenice Za izvajanje zakona je izdal davčni oddelek ministrstva za finance nastopni odlok: Mlini se morajo strogo nadzorovati, posebno je ugotoviti, ali so se prijavili privilegirani družbi. Mlini, ki se niso prijavili, se morajo takoj zapečatiti. Pri prodajalcih moke je strogo kontrolirati, ali vodijo knjigo za prodajo moke, da se ne bo prodajala moka, katero niso zmleli trgovski mlini. Mestne, tržne in druge občine morajo preprečiti dovažanje kmečke moke na trg in njeno prodajo. Moka se sme na trgu prodajati samo iz trgovskih mlinov in vreče morajo biti opremljene s plombami. Ako bi se moka ne prodajala iz vreč, ki imajo plombe, morajo občine prodajo ustaviti in prodajalca naznaniti finančni kontroli. Kontrolo nad prometom z moko in pšenico mora izvrševati tudi orožni-štvo in policija. Na trgu ne smejo kupovati kmetske pšenice osebe, ki nimajo za to dovoljenja od privilegirane družbe. Tudi za domačo potrebo ni dovoljeno kupovati pšenice na trgu. Preuredba trgovine z živino v Avstriji Posebni parlamentarni odbor je končal 31. t. m. proučevanje zakonskega načrta o ustanovitvi urada za promet z živino. Odbor je zakonski načrt v celoti sprejel. Odbor je določil, da preneha zakon veljati, čini bodo cone na štirih glavnih tržiščih večje, kakor so bile cene v drugi polovici leta 1930 in sicer za”klavno živino za 5%, za pitane svinje pa 10%. Vendar stopi zakon ponovno v veljavo, kadar cene padejo pod ta nivo. V glavnem je trajanje veljave zakona omejepo za primer, da se promet z živino poslabša. Ko se pa promet ponovno zboljša, bo vlada v sporazumu z glavnim parlamentarnim odborom izdala potrebne ukrepe. Parlament je še istega dne o zakonskem načrtu o ustanovitvi urada o gospodarskih in trgovskih vprašanjih v zvezi s prometom živine v Avstriji razpravljal in ga tudi sprejel. Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebi! Zakaj naj se vsi gospodarji udeležijo volitev? Ljubljanski dnevnik »Jugoslovan« je te dni objavil na vprašanje, zakaj kandidira, nastopni odgovor radovljiškega okrajnega kandidata g. Ivana Mohoriča. Vprašali ste me, zakaj kandidiram? Kandidiram zato, ker smatram za svojo državljansko dolžnost, da pomagam s svojimi skromnimi močmi in i^: kušnjami pri reševanju gospodarskih vprašanj. Živimo v dobi velike gospodarske krize. Trdi in resni časi silijo v deželo. S skrbjo navdajajo ne samo kmeta, ki za svoje pridelke ne izkupi niti toliko, da bi mogel kriti svoje najnujnejše izdatke. Tudi naš obrtnik in naš trgovec upravičeno tožita nad slabo kupčijo, nad zastojem poslov ter padanjem prometa. Te gospodarske nepri-like pa niso neka specijalna pojava pri nas. Svetovni problem so, ki se kaže v drugih državah, v bogati Ameriki in na Angleškem še v vse hujših oblikah in obsegu kot pri nas. Milijoni so tam brez strehe in z bojaznijo gledajo na bližajočo se zimo. Pri nas je hvala Bogu v tem oziru vendarle mnogo bolje — to moramo odkrito priznati — akoravno pa se tudi mi nismo mogli ubraniti neprijetnih posledic svetovne gospodarske krize za naše razmere. Vedno manjši dohodki in zaslužki nalagajo nam vsem potrebo skrajne štednje v javnem in privatnem gospodarstvu. Izdatke je treba povsod spraviti v sklad z dohodki. To je prva in najbolj pereča naloga, ki nam jo nalaga sedanji gospodarski položaj. Kot uradnik naše gospodarske zbornice imam dnevno priliko opazovati, koliko vprašanj se tu pojavlja, koliko jih ostane nerešenih, koliko neprilik nastaja včasih kar čez noč in preti še bolj poostriti naš položaj. Vse moje dosedanje delo je bilo usmerjeno na to, da sc naše gospodarstvo obvaruje vsaj prod na-daljnimi težkočami, predvsem pa da se zaščiti pred nenadnimi udarci in škodami. Na to polje je treba osredotočiti tudi v bodoče vsa naša prizadevanja. Za rešitev teh problemov je treba staviti na razpolago vse znanje, vse zmožnosti, vso delavnost, zakaj nikdar ni bilo smotreno gospodarsko delo bolj nujno in pereče kot je danes. Ne smemo pozabiti, da je treba našemu gospodarstvu tudi nove inicija- tivo, da je treba organizirati nove prilike dela in proučevati nove možnosti produkcije in zaslužka, da se odpomore sedanjim težkočam. Treba bo organi**-rati delo za stotisoč brezposelnih, ki ne morejo več preko oceana, ki tudi dm-god v inozemstvu ne najdejo več dela1 in kruha. S tem se pa bodo ustvarili’ tudi novi viri dohodkov za državne fi-1 nance in olajšalo breme našega davkoplačevalca. Ogromno je polje dela, ki se nam1 tu odpira in na katerega se je treba1 vreči s samozatajevanjem in optimizmom. Demagogija in naivnost nam moreta tu le škoditi. Tako bomo najbolje našli izhodišče iz današnje stiske in organizirali trajno odpomoč. Danes za to ni več časa za brezplodno medsebojno borbo. Dovolj smo izgubili dragocenega časa. Danes je treba praktičnega in pozitivnega dela, katerega se je dolžan udeleževati po svojih močeh vsak patrijot. Nam je dala narava vse pogoje, da ustvarimo srečno in zadovoljno državo, gospodarsko močno in neodvisno in le od nas samih je odvisno, kakšna bo bodočnost našega gospodarstva, kakšen naš specijalni in kulturni napredek. Le v tej želji in s tem namenom sem prevzel kandidaturo za radovljiški srez, katerega položaj je prav posebno kompliciran. Gorenjskega kmeta interesi-rajo druga vprašanja kot kmeta v Vojvodini. Obrtništvo Gorenjske je v hudi stiski, domača obrt preživlja težko ure. Treba bo zastaviti ves vpliv in odločno besedo, da se ji zajamči obstoj, da se polagoma zboljšajo prilike. Industrija v tem obmejnem kraju je pri prodaji svojih izdelkov širom naše domovine eks-ponirana močni inozemski konkurenci Tujski promet postaja vedno jačji steber gospodarstva v teh krajih in mu je treba posvetiti prav posebno pozornost. Neštevilna praktična vprašanja prepletajo gospodarstvo teh krajev in v zadoščenje mi bo, če bom lahko tolmačil ta vprašanja na merodajnih mestih in jim s svojimi močmi kot narodni poslanec pripomogel do rešitve.« Tehtne besede splošno priznanega gospodarskega delavca mora vsak gospodar odobriti, zato smo prepričani, da se bodo v nedeljo vsi trgovci, obrtniki in kmetje udeležili volitev! Želje in težnje ljubljanskega okoliškega trgovstva Deputacija gremija trgovcev za srež Ljubljana pri srezkem načelniku Pred dnevi se je zglasila pri novo imenovanem sreskem načelniku za ljubljansko okolico g. Josipu Žnidarčiču deputacija gremija trgovcev za ljubljansko okolico. V deputaciji so bili gg.: načelnik Josip šporn, trgovec iz Ježice, Ivan Ogrin, veletržec iz Laver-ce pri Ljubljani in Ivan Rant, trgovec iz D. M. v Polju. Deputacija, katero je g. sreski načelnik izredno ljubeznjivo sprejel, je tolmačila predvsem g. načelniku iskrene pozdrave ljubljanskega okoliškega trgovstva z vljudno prošnjo, naj bi posvečal njihovim težnjam potrebno pozornost in naklonjenost. Izročila mu je tudi obširno spomenico, v kateri med drugim poudarja, da je načelstvo že leta 1927 v posebni spomenici pod št 46/27 z dne 13. marca opozorilo sresko načelstvo na pereče vprašanje, ki glo- boko sega v interese našega trgovstvas in to v pogledu reševanja prošenj za spregled dokaza usposobljenosti. Gre-mij ponovno prosi, da blagovoli sreski načelnik upoštevati predmetno spomenico in podpirati trgovstvo v njegovih stremljenjih. Trgovstvo stoji na odločnem stališču, da se morajo dispenzne prošnje v zmislu § 13 a. o. r. brezpo-gojno zavračati. Prosilci za spregled dokaza usposobljenosti so navadno stari branjevci, oziroma branjevke, ki se po večini pečajo s prodajo slaščic, zelenjave in pokalic in se kot taki pod nobenim pogojem ne morejo in ne smejo prištevati med one trgovce, ki so za izvrševanje svojega obrta predložili dokaze o vajeniški in pomočniški dobi. S prehodom iz branjevske obrti v trgovino z mešanim blagom postaja za>- hteva dokaza usposobljenosti iluzorna, •ker si vsak branjevec po petih letih izvrševanja te obrti prisvaja brez učne dobe pravico trgovanja s špecerijskimi in kolonijalniin blagom, oziroma mešano trgovino, za katero zakon izrečno zahteva dokaz usposobljenosti. Nastaja vprašanje, zakaj vse naše trgovske organizacije same z lastnimi prispevki vzdržujejo in vzgojujejo trgovski pomladek, če pa se na drugi strani dovoljuje starim branjevkam in njim sličnim prosilcem prehod iz njihove obrti na podlagi § 13 o. r. v obrt trgovine z mešanim blagom v škodo trgovcev, ki so se učili najmanj 5 let v trgovini z mešanim blagom. Zakonodajalec gotovo ni imel namena, da se naj to določilo od strani obrtnih oblasti interpretira na ta način, kakor se danes, temveč da velja prehod obrta v zmislu § 13 a.'o. r. le v oziravrednih slučajih krajevne potrebe, oziroma nasledstva po umrlem lastniku. Glede krajevne potrebe lahko mirno trdimo, da spričo občutne gospodarske krize in prevelikega števila trgovin in s tem združene ostre konkurence prav gotovo ni nikjer potrebe po novih trgovinah z mešanim blagom Krajevna potreba je v tem oziru v ljubljanski okolici popolnoma krita. Konkurenčni boj v vseh strokah se bije danes najostreje. Umazana konkurenca ter nereelno trgovanje, ki se vrši prav od strani onih, ki si pridobijo obrtno pravico trgovati z mešanim blagom dišpenznim potom, dosega že vrhunec. Da se solidne trgovce obvaruje preteče nevarnosti pred ljudmi, ki se vsiljujejo v trgovski stan, zlasti v one vrste trgovstva, ki se je praktično in teoretično izučilo in pokazalo, da spoštuje reelno trgovanje, se dispenzne prošnje morajo brezpogojno zavračati. S podeljevanjem obrtne pravice, trgovati z mešanim blagom dišpenznim potom, se zapira pot našemu usposobljenemu trgovskemu naraščaju in povzroča občutno brezposelnost. Hiper-produkcija trgovskega naraščaja narašča od leta do leta in ker ima gremij po statutih med ostalimi dolžnostmi tudi dolžnost skrbeti za vzgojo naraščaja, mora logično tudi skrbeti za to, da pride naraščaj čim preje do osamosvojitve, kar mu je pa sedaj iz gori navedenih razlogov popolnoma nemogoče. Kako naj gremij zajamči bodočnost naraščaju, ki se hoče osamosvojiti, ako mu zapirajo pot k osamosvojitvi ljudje, ki nimajo o trgovanju s kolonijalniin blagom niti najmanjšega pojma. Za primer se navaja v spomenici, da je samo kave 50 vrst in da predstavlja poznanje tega predmeta v današnjih časih pravo vedo. In kje so druge vrste blaga? Vse te vrste blaga mora naš trgovski naraščaj po končani učni in praktični dobi obvladati, zato se mu mora za njegov vesten trud nuditi tudi možnost, da se čimpreje osamosvoji. Res je, da so življenjski pogoji trdi, vendar se mora upoštevati dejstvo, da so tudi za trgovce minuli časi konjunkture ter mora sleherni računati z najmanjšim dobičkom, mnogokrat pa prodajati tudi pod ceno, samo da se iznebi blaga. Nadalje se v spomenici opozarja na okrožnico g. bana z dne 22. avgusta 1.1. pod št. 4.798 v zadevi pobijanja nedopustnega krošnjarenja in detajlnega potovanja. Odveč bi bila ponovna utemeljitev naših zahtev, če navedemo, da se je samo pri ljubljanskem sreskem načelstvu vidiralo v letu 1930 glasom izjave Zbornice za trgovino, obrt in industrijo 577 krošnjarskih knjižic. Ljubljanska okolica je preplavljena s krošnjarji. Nadalje se ugotavlja, da orožniške postaje ne upoštevajo odloka sre-skega načelstva z dne 10. marca 1930, št. 5.213 glede krošnjarjev, zato trgovci prosijo, naj se opozori orožniške postaje na strogo izvajanje tega odloka. V tem odloku se orožniške postaje striktno opozarja na § 16. min. uredbe z dne 16. aprila 1929 o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obilnih podjetij, po katerem je vsako krošnjarenje ob nedeljah in državnih ter verskih praznikih brez izjeme prepovedano. Če pogledamo, kako se v ljubljanski okolici nemoteno krošnjari, in to pred oč mi varnostnih organov, se mora žal ugotoviti, da se izdane odredbe po podrejenih organih ne izvršujejo. Nadalje opozarja gremijalno načelstvo v svoji spomenici, da se od strani orožniških postaj ne polaga zadostna pažnja inozemskim in domačim trgovskim potnikom, ki ponujajo blago privatnim strankam, potujoč od hiše do hiše, dasi je tako poslovanje po obstoječih zakonih strogo prepovedano. Zato prosi načelstvo g. sreskega načelnika, da tudi v tem oziru ukrene potrebne korake v zaščito interesov domačega nastanjenega trgovstva. G. sreski načelnik se je podrobneje ljubeznivo razgovarjal z deputacijo, se Kmet — kmeta, d (Dopis i V volilnem boju se običajno rabijo razna obrabljena gesla, preračunjena na zunanjost. Tudi pri nas se porabljajo ta gesla, moram pa takoj pripomniti, da samo od ene strani. Na drugi strani stoji g. Ivan Mohorič, ki na shodih in sestankih, kolikor jih je priredil, ne porablja obrabljenih gesel, ampak vpliva s stvarnimi izvajanji na volilce v taki meri, da se o njih in o njem govori po vsem okraju. On išče naše zaupanje, pove pa vedno, kako hoče to zaupanje tudi opravičiti, če bo izvoljen. Njegova izvajanja so zrno, ne pleve ali besedičenje. Spreobrnil je že številne volilce, ki so le od strani gledali njegovo kandidaturo in se pomišljali, ali bi ne bilo bolj prav, da oddajo svoj glas nasprotnemu kandidatu. Vsi, ki smo sredi volilnega boja, opažamo, da vedno bolj zmaguje stvarnost, s katero nam g. Mohorič razlaga gospodarske potrebe našega okraja. Ako tehtamo oba kandidata po njihovem nastopu, po njihovih nazorih o vprašanjih, ki se tikajo našega okraja, nam odločitev ni težka in tehtnica se je v srcih naših volilcev že globoko nagnila v prilog g. Mohoriča. G. Mohorič dobro ve, kje nas žuli čevelj, pa nam vedno tudi obenem pove, kako naj se čevelj popravi, da nas ne bo žulil. V radovljiškem okraju nismo sami kmetje. V našem okraju so ravno tako važna tudi druga vprašanja, katerih ne sme podcenjevati. Pri nas imamo nu Polomi ameriških bank V zadnjem času je doživelo več ameriških bank polom. Vzroke tem polomom pa ni iskati mogoče v nesrečnih špekulacijah, ampak v sedanji finančni krizi iu zlasti krizi zaupanja. O globljih vzrokih, ki so dovedli do teli pojavov v ameriških bankah, smo že razpravljali na tem mestu. Tedaj smo tudi omenili, da je bil na inicijativo Hooverja ustanovljen Nacijonalni kreditni institut, ki ima nalogo, da s krediti prepreči nadaljne polome. Ugotoviti pa je treba, da do sedaj ta institut ni opravil svojega namena, zato so v državi Ohio prevzele največje industrijske firme garancijo za banke. Verjetno je, da bo to nekoliko več zaleglo. Zanimivo je, da so ®e polomi pričeli v poljedelskih predelih in sicer pred približno letom dni. Od tu s& je bančna kriza širila na druge pokrajine in je kmalu zasegla celo državo. Letos maja se je zdelo, da je kriza pojenjala, je pa nato izbruhnila na novo z večjo silo in sicer v severnih poljedelsko - industrijskih predelih, odtod se je razširila na banke, ki so bile v tesni zvezi s trgovino doma. Ohio, Virginija, Pensilvanija in Maryland so države, ki so danes radi bančne krize najbolj prizadete. Vsa sredstva, katera so bila do sedaj pod vzeta v obralnbo bank, ne bodo mnogo pomagala, dokler se ne bo v ljudstvo povrnilo zaupanje v solidne bančne zavode. DRŽAVNI MONOPOLNI DOHODKI Od 1. aprila do 31. avgusta 1931 so znašali monopoli ni dohodki iz tobaka 723-5 milij. Din (za 22-3 manj kot je bilo predvideno), za sol 90'4, za petrolej 37 (—25-6), za vžigalice 51'5 (—3*5), za cigaretni papir 36-7 (—8’3), razno 16-7 (+8-3). Vsega skupaj je bilo v proračunu 1008-6 milij. Din, vplačanih je bilo 956 milijonov, lani v istem času pa 996-7 milij. Din. zanimal za vsa pereča vprašanja in zagotovil, da bo v polni meri in v mejah možnosti upošteval želje trgovstva ljubljanske okolice. Ne dvomimo, da je ljubljansko okoliško trgovstvo z novim sreskim načelnikom g. Žniderčičem dobilo osebo, katera bo imela polno razumevanje za njihove težnje, saj nam je dobro znan po njegovem vzornem in objektivnem delovanju kot sreski načelnik iz Kranja. Zato smo trdno prepričani, da bo predložena spomenica-našla siguren in dober odmev. elavec — delavca! Jesenic) industriji, od katere je odvisen dober del našega okraja, in na tujskem prometu vsaj ravno toliko interesa, kakor na ugodni rešitvi kmečkega vprašanja. Pri nas je vse to eno na drugo tako navezano, kakor kolesa pri uri. Če le eno kolesce odpove, pa ura ne gre, pa trpi vse. Zato pa taka splošna gesla, kakor jih čujemo, pri nas ne vplivajo. Pri nas so druge razmere, kakor v čisto kmečkih okrajih. Nam ne more prav nič koristiti poslanec, ki bi se postavljal na ozkosrčno stališče enega stanu. Pri nas rabimo poslanca, ki pozna skrbi in brige kmetu, ki ve in zna najti pota, da bo prospevala industrija, obrt in trgovina, ker sc bo potem tudi delavcu dobro godilo in ki bi nam znal svetovati in pomagati, kako naj dvignemo naš tujski promet, ker dohaja tudi s tujskim prometom vendarle veliko denarja v naš okraj. So pa pri nas važna še druga vprašanja, katera se ne morejo reševati izključno iz ozkosrčnega stališča: kmet kmeta. Pri nas rabimo poslanca, ki bo presojal iz splošnega stališča potrebe našega okraja, mora pa pri tem poznati tudi kmečke potrebe. Vsem zahtevam, katere stavimo pri nas na bodočega poslanca, še najbolj ustreza g. Mohorič, zato sem trdno prepričan, da bo razsod-nejši del volilcev našega okraja oddal na dan volitev njemu svoje glasove. I,. Leseno oglje in drva. Firma F. Fi-lipponio — Milano, Via Ampere 126, ki uvaža v Italijo oglje in drva za kurjavo, želi stopiti v stike z jugoslovanskimi izvozniki drv in oglja, kateri niso v Italiji še zastopani. Uvoz živine v Italijo. Za uvoz živine v Italijo »e zanima tvrdka Fratelli Buffoni — Milano — Viale Molise 68. Mifrusa« S. A. Geneve (Suisse) J). Boulevard James Fazy, želi stopiti v stik z našimi uvozniki južnega sadja. Fakturiranje blaga v tuzemstvu Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da je minister za finance dne 23. oktobra t. 1. pod št. II 115682 odredil, da se fakturiranje blaga v tuzemstvu ne sme vršiti v smislu veljavnih zakonov v tuji valuti niti vezati na tujo valuto, temveč se mora fakturirati samo v dinarjih brez kake klavzule. Prestopki te odredbe se kaznujejo po zakonu o ; i zenskih odredbah z dne 8. oktobra U1. leta. * * * NOVA KONJUNKTURA V ANGLIJI. London, 1. novembra. V angleški plovbi se javlja živahnejše delovanje; mnogo ladij, ki so bile dolgo časa v dokih, so vzeli sedaj v promet, tako n. pr. v Walesu 16 parnikov za izvoz premoga. Industriji železa in jekla zaznamujeta poživljenje, kakor ga že več let ni bilo. Novi pilavži se otvarjajo, že obratujoči delajo s polno kapaciteto. Šte-, ilo brezposelnih je v zadnjih tednih stalno padalo. Razne industrije javljajo, da se je upanje zadnjih tednov izpolnilo; temeljito zboljšanje zaposlenosti zaznamujejo industrije bombaža, volne, preprog, cinaste pločevine in železne posode. Tvrdka Henderson v Aberdeenu (škotska) ima v delu 81 električnih tekočih žerjavov za Severo-zapadno indijsko železnico. ‘9o duetu Jugoslovanski kartel vijakov, ki ima za cilj poenotenje prodajnih cen, so sklenile tovarne v Mariboru, Kropi in Novem Sadu. Sedež kartela je Zagreb. Velesejem v Novein Sadu se bo spri-čo sedanjega gospodarskega položaja vršil odslej naprej samo enkrat na leto — prvič v jeseni 1. 1932. — ali pa sploh nič več. Proti krošnjarstvu je protestiralo pri raznih ministrstvih v Beogradu odposlanstvo trgovcev s kolonialnim in mešanim blagom iz Gornje in Srednje Bačke. Proračun Novega Sada, ki ima približno toliko prebivalcev kot Ljubljani je za leto. 1932./33. izračunjen s 24,160.000 dinarji. Most če* Donavo bodo zgradili med Bačko Palanko in Ilokom. Stal bo 40 milijonov dinarjev. Z razpisom del bodo pa vsled sedanjih gospodarskih razmer še nekoliko časa počakali. Zakasnila se je tudi gradba mostu čez Tiso pri Zablju, in sicer vsled Hooverovega načrta. Trgovska bilanca Ogrske v septembru je bila aktivna: uvoz 40 milijonov pen-g5, izvoz 55’5 milijonov. Izmenjalno trgovino uvaja Ogrska z nekaterimi državami, zlasti z Italijo, Nemčijo in Francijo, da se izogne deviznim nakazilom. Sveže najfinejše norveško ribje olje ® it lekarne Dr. G. P iccoli-ja v Ljubljani so priporoča bledim in slabotnim osebam Mednarodni kartel vagonov je v agoniji; že v začetku ni imel zadovoljivega števila članov, nato se Belgija ni držala dogovora itd. V sredi novembra bo konferenca sklepala o nadaljnem obstoju kartela, pa ji ne dajejo nobenih izgle-ilov na uspeh. Zakon o žitnem monopolu v Rolgariji je bil v sobranju sprejet. Pšenico in rž bo nakupovala in prodajala posebna družba, milini dobijo posebna navodila, določene so maksimalne cene itd. Produkcija avtomobilov v USA je znašala v septembru 109.(K>0 osebnih voz proti 155-000 v avgustu in 180.000 v lanskem septembru, dalje 31.300 tovornih voz proti 31.800 in 42.000. Zlato kritje pri švicarski banki je naraslo že na ca. 160 odstotkov; vsak dan prihaja novo zlato. Mlini v Italiji so pod državnim nadzorstvom; določene so kvote za mletje domačega in tujega žita, v inozemstvu nakupljene žitne množine »e morajo javiti dvakrat na mesec itd. V Vršcu (Vojvodina) so ustanovili Mestno hranilnico; osnovna glavnica znaša 1 milijon dinarjev. Nemška Zveza pločevine se je povečala s sprejemom sedem outsiderjev. Mednarodni kongres svile se sestane 3. novembra v Parizu. Na dnevnem redu bo zopet zaščita imena »svila«. Asfaltiranje v Splitu v znesku 6 milijonov 500.000 Din bo v kratkem razpisano. V zvezi s tem je tudi zgradba nove carinarnice ter carinskih in transportnih skladišč v znesku 15 milijonov dinarjev. Mednarodna volnena konferenca bo končnove'javno zborovala v Baselu; sklicana je na 11. november. Hladilnico za ribe v Splitu namerava zgraditi tamošnja občina. Prve korake za to napravo je naredila splitska zbornica za TOI. Tovarno cementa v Dalmaciji so obrat deloma omejile in so nekaj peči zaprle. Zlasti velja to za tovarno »Split«. Konkurzov v Avstriji je bilo v septembru 75 proti 56 v avgustu, poravnalnih postopanj 236 proti 252. Že v 24 urah ZZSZl leke klolmke itd. Skndii in n»etlolika nrajre, ovratnik' in mnnSete. Pere. t>uSi. mon|?a in lik* liomate perilo tovarna JOS. REICH. v Svetovna gospodarska kriza je izzvala tudi sedanje angleške volitve, ki so prinesle razočaranje in občudovanje obenem ne samo angleškemu narodu, ampak vsem kulturnim narodom sveta sploh. Angleška delavska stranka, ki je bila včeraj še velesila, s katero so morali računati vsi svetovni politiki, je danes Ife neznatna stranka. O pozicija je strta v prali. Primera, da bi vlada odnesla iz volitev od 615 poslancev 557, ni zabeležila do sedaj še angleška parlamentarna zgodovina. Gotovo je, da se upravičeno vprašuje danes svetovna javnost po pravih vzrokih, ki so dovedli do te sijajne zmage angleške narodne koalicije. Vendar pa je treba poudariti, da ni težko uganiti, kaj je dovedlo angleški narod, da se je tako enodušno izrekel za močno narodna vlado. Treba je le nekoliko poznati Angleže, katerim je država prvo, in kateri se dobro zavedajo, da je le s solidarnostjo možno premostiti vse ovire, preko katerih mora danes korakati njih domovina. Anglija namreč ni država, kjer bi se ■sprejemalo politične parole z nasmehom na ustih in zlasti ne, če so te opremljene s pozivi na domovinsko ljubezen. Take parole vzamejo Angleži resno in so jim svete- Anglež se dobro zaveda, kaj pomenijo besede, ki jih izreče ministrski predsednik, da je država v nevarnosti in r. Černe Ivanu, Ljubljana, Dvorni tr;? 1, dobi se ga pa tudi po vseh,knjigarnah. Nov hitrostni rekord v prekoatlant-skein prometu. »Empress of Britain«, novi 42.500-tonski parnik družbe Cana-"dian Pacific, je porabil za vožnjo iz oherbourga do (Juebeca v Kanadi ravno štiri dni in pol, kar pomeni najhitrejšo vožnjo v prekoatlantskem prometu. Potniki, ki so porabili to ladjo, so prispeli v Toronto v 5 dneh 6 urah, v Detroit v 5 dneh 12 urah in v Chicago v 5 dneh 17 urah. Nikdo še ni prispel iz Evrope v ta mesta tako hitro, razen seveda z aeroplanom; 21/ novembra bo šla »Empress of Britain« iz Cherbourga direktno v Newyork in bo skušala osvojiti si rekord vožnje med tema dvema mestoma,ki je oficielni rekord v prekoatlantskem prometu. Francija je zaprla Danski uvoz surovega masla in mesnih konzerv, češ da je letošnja kvota že prekoračena. Dansko časopisje označa to postopanje kot ne-fair, ker kupi Danska povprečno šestkrat toliko blaga v Franciji kot Francija v Danski. Proti insolventni Banque (le Genčve so predlagali otvoritev konkurza. Zgubljena je delniška glavnica 20 milijonov frankov, rezerve 7 milijonov In vrh tega še posebej 47 milijonov. Konkurzno kvoto cenijo na ca. 40 odstotkov. Naročajte In podpirajte * »TRGOVSKILIST«! Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 150 komadov guini-obročkov; do 6. novembra t. 1. pa glede dobave 1000 komadov žaril. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija držav, rudnika Kakanj sprejema do 7. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg bencina; do 12. novembra t. 1. pa glede dobave 30.000 kg ovsa. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. novembra t. 1. ponudbe glede dobave jekila. — Dierkcija državne železarne Vareš sprejema do 11. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 650 zavitkov žičnikov; do 18. novembra t. 1. pa glede dobave 10.000 kg ovsa. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg namiznega olja. — Invalidski Dom, Moslavina -Popova«! sprejema do 14. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 600 m ameri-kana. — Minerska komanda Kuinbor sprejema do 15. novembra t. 1. ponudbe glede dobave zabojev, ključev, kant za olje ter raznega drugega orodja. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 15. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 50.000 m desk in 200 kub. metrov hrastovega jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 16. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg jekla in 500 m platnenih cevi. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. novembra t. 1. ponudbe glede dobave telefonskega materijala, čaš za elemente in električnega materijala. — (Pogoji so na vpogled pri Istem oddelku). — Direkcija državnega rudniku Kakanj sprejema do 18. novembra t. i. ponudbe glede dobave 30.600 kg pšenične moke. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 18. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave opeke; pri Primorski direkciji pošte in telegrafa v Splitu pa glede dobave zimskih oblek. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Oddaja krovskih del se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 16. novembra t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Praodaja losa se bo vršila dne 16. novembra t. 1. pri Direkciji šum brod-ske imovne opčine v Vinkovcih. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Zenica se bo vršila potom javne licitacije dne 18. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). RO'LGX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA »KARTOTEKA" d. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 JljgMjaifoha Tečaj 2. novembra 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. ftold. 2271-03 2277 87 Berlin 100 M —*— —•— Bruselj 100 belg .... 785-39 787-75 Budimpešta 100 penefl . —'— —■— Gurih 100 fr 1098-45 1101-76 Dunaj 100 Šilingov . . . —•— —•— London 1 funt 212-85 220-35 Newyork 100 dolarjev . 5635-01 5652-01 Pariz 100 fr 221-89 222-55 Praga 100 kron 166-96 167-46 Stockholm 100 šved. kr. _•— Trst 100 lir 287-42 293-42 KOLIN IK A TVOBNICA CIKORIJI LJUBLJANA. LJUBLJANA. fSPNVPHP OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA« Kolektivna organizacija izvozne trgovine. Pod tem naslovom piše v »Politiki« direktor Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. dr. J. Tomičič med drugim sledeče: Današnja organizacija izvozne trgovine sloni na individualni bazi, kar znači, da pač vsak posameznik lahko ukrene vse kar se mu zdi potrebno, da bi njegovi izvozni predmeti dosegli čim višjo ceno. Gotovo je, da je v normalnih razmerah tak način trgovine, ki odgovarja principu svobodne trgovine, najprimernejši. Ceno določa v tem primeru le razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Po svetovni vojni pa so se razmere tako spremenile, da ne moremo ved urejati našega gospodarstva po načelih, ki se zde vsakemu posamezniku najprimernejša, nego je to treba voditi na način, ki najuspešnejše paralizira protekcionistično politiko, katero uvajajo v večji ali manjši meri vse države. Poedinec nikakor ne more voditi uspešne borbe proti tujemu protekcionizmu, ker je za to potrebna zakonska zaščita. Ce se pa poedinec spusti v to neenako borbo, mora ali podleči ali pa mora prodajati blago pod proizvodnimi stroški, kar v ostalem tudi pomeni njegovo smrt. Dejstvo je, da se danes nahaja v krizi celotno gospodarstvo in ne mogoče poedinec ali poedine grane gospodarstva, baš zato je potrebna kolektivna samoobramba, za to pa je potrebna kolektivna organizacija. Poedinec je preslab, da bi mogel uspešno upirati se dinamiki današnje brezobzirne konkurenčne borbe. S tem pa nikakor še ni rečeno, da bi kolektivna samoobramba bila absolutno sredstvo za izhod iz krize, ona je le relativno sredstvo za boljši uspeh v tej borbi. Ako pogledamo način današnjega individualnega trgovanja, tedaj vidimo, da se to vrši na dva načina: ali izvoznik sam direktno izvaža v inozemstvo ali pa doma proda inozemskemu komisijonar-ju ali trgovcu. V obeh slučajih pa nosi domači trgovec riziko. V prvem primeru nosi riziko izvoza blaga v inozemstvo, ko lahko cena blaga tedaj naenkrat pade radi prevelikih ponudb in mora on blago v inozemstvu prodati pod ceno, da se izogne izgubi. V drugem primeru pa mora računati z veliko domačo konkurenco in še često mora nuditi velike kreditne olajšave tako, da je končni efekt isti kot v prvem slučaju. V kolektivni organizaciji izvozne trgovine je v tem pogledu popolnoma drugače: organizacija, ki je zato postavljena, skrbi za to, da prouči natančno domače in inozemske prilike, gibanje cen, možnosti plasiranja itd. Prodajne cene se sporazumno določajo, mogoče je te cene celo regulirati, vsa konkurenčna borba dobi tako neko sistematično bazo. Tudi rizik, brez katerega ni pač nobene trgovine, se razdeli na vse člane tako, da ga poedinec često sploh občuti ne. Sindikat je torej kolektivni gestor interesov vseh v sindikatu včlanjenih izvoznikov, vse kar dela, pa ne dela za svoj račun, ampak za račun svojih članov. Pri taki sindikalni organizaciji obstojati dve nevarnosti: da bi gotovi kapitalistično močni poedinci ne izrabili take organizacije v svoje egoistične namene in drugič, da bi oni, ki bi ne bili elani sindikata ovirali s konkurenco pravilno poslovanje te kolektivne organizacije. Prvi nedostatek bi bilo možno odpraviti s kontrolo večine članov, drugega pa z zavestjo discipline in z državno avtoriteto. Ker je tudi v interesu države, da se domači produkti prodajo čim najugodneje, bi morala ona ustanoviti direktno prisilno članstvo ali pa določiti gotove izvozne carine, katere bi morali plačevati oni, ki bi ne bili člani sindikata. Sindikatne izvozne organizacije so najbolj razvite na Poljskem in naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je že te'organizacije proučeval in kazalo bi jih nekoliko spremenjene uvesti tudi pri nas. Tako bi te kolektivne organizacije zajamčile našim izvoznikom mnoge koristi, katere sedaj izgubljamo v korist drugih konkurenčnih držav. Vpisale so se nastopne firme: Sedež: Maribor. Besedilo: Centralna prodajalnica izdelkov jugoslovanske industrije, družba z o. z. ali srbohrvaško: Centralna prodaraonica proizvoda jugoslavenske industrije, društvo s. o. j. Obratni predmet: Predmet podjetja je razpečavanje vsakovrstnih proizvodov jugoslovenske industrije. Družbena pogodba z dne 5. septembra 1931, posl. št. 1. Višina osnovne glavnice: 20.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini. 5090 Din. Poslovodje: 1. Glaser Franc, zasebnik v Mariboru, Frankopanova ulica 39; 2. Kočevar Ivan, bančni ravnatelj v Mariboru, Cankarjeva ul. 14. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 1. oktobra 1931. * Sedež: Maribor, Gosposvetska ul. 17. Besedilo: Ivan Živic, sin in drug, gradbeno podjetje, družba z o. z. v Mariboru. / Obratni predmet: Izvrševanje vseli vrst zgradb in vseh vrst v zidarsko in tesarsko stroko spadajočih del in projektov ter pravic, ki spadajo v obseg stavbenega in tesarskega mojstra, kakor te pravice izhajajo iz oblastvene koncesije. Družbena pogodba z dne 3. oktobra 1931. Višina osnovne glavnice: 30.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: 30.000 Din. Poslovodje: Zivic Ivan ml., absolvira-ni inž. v Mariboru, Gosposvetska ulica 17, in živic Ivan st., stavbeni mojster istotain. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 15. oktobra 1931. Vpisale so s e i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih fir-m a h : Sedež: Breg pri Ptuju. Besedilo: »Petovia«, usnjarska industrija d. d. Izbriše se član upravnega sveta Ty-kač Alojzij in prokura, podeljena Ta-tsclier Nikolaju. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 15. oktobra 1931. ♦ Sedež: Ljubljana. Besedilo: Konicrcijalna banka, d. d., podružnica v Ljubljani. Vpišeta se člana ravnateljstva centrale: Janovsky Jan, direktor in član predstavništva podružnice v Ljubljani, in Švrdlik Rihard, bančni direktor v Pragi II, Poriš št. 22. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. oktobra 1931. Sedež: Ljubljana. Besedilo: Reprezentanca delniške družbe Donava—Sava—Jadransko morje (prej družba Južne železnice) za kraljevino Jugoslavijo. Izbriše se član upravnega sveta inže-ner Franič Leonidas, vpiše pa koopti-raui član upravnega sveta inž. Senjano-vič Petar, pomočnik ministra v Beogradu. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. septembra 19331. ♦ Sedež: Maribor. Besedilo: Franz Swaty. Kolčktivna prokura se je podelila: 1. Morocutti Antonu, zasebnemu uradniku v Mariboru, Stolna ulica št. 5. 2. Thalman Kurtu, zasebnemu urad niku v Mariboru, Krekova ul. št. 18. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 15. oktobra 1931. Sedež: Šmarje pri Jelšah. Besedilo: Loschnigg Ivan. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom, naslednja sprememba: Kot imetnik firme se vpišeta Eduard Loschnigg in Terezija Loschnigg, trgovca v Šmarju pri Jelšah, ki bodeta podpisovala firmo vsak zase. Obratni predmet je: Trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki ter sadjem. Okrožno sodišče v Celju, odd. I,. dne 7. oktobra 1931. Iz carinske prakse. Piše Just Piščanec, carinski posrednik. (Nadaljevanje.) LIX. Odločba državnega sveta štev. 42959/27 od 4. jan. 1928. I. B. v Lj. je prijavila v ocarinjenje 18 sodov 5631 kg umetnih organskih barv iz t. št. 238 a 20 Din za 100 kg. To na-imenovanje je carinarnica srnah a lu za pravilno ter robo oean >il-i po v prijavi navedeni postavki, ubravši 10901 Din carine. Pred no se je pa roba dvignila izpod uradnega nadzorstva, se je v smislu čl. 55 car. zak. vzelo osem vzorcev ocarinjene robe in jih uradno obeležilo. Ti vzorci so se priložili prošnji za povračilo carine ter se nahajajo pri carinarnici, kajti ocarinjena roba ni predstavljala organskih barv iz t. p. 238, kakor je bila napačno prijavljena, marveč preparate za barvanje v trdem stanju, ki bi se morali cariniti po tar. št. 237/2 a 5 Din za 100 kg, a bi po tem na imenovanju carina znašala samo 304205 Din. Prošnjo za povrnitev 7859 Din preveč plačane carine je carinarnica zavrnila iz razloga sto je deklaraut sam prijavio, a je roba najdena ispravno kao vestačka organska boja. Naprotiv podneto uvere-nje car. biroa — ne važi, jer nije post upIjeno u smislu št. 51—53 car. zakona pa ni taj ugled kot ovdašnje earinarnice nije ozvauičen.« Utemeljevanje odklonitve ni odgovarjalo dejstvom in je bilo samo sebi protislovno. Napravil sem pritožbo na ministrstvo ter v njej izvajal: 1. Ni namreč res, da se prošnji za povračilo carine niso priložili dokumenti in dokazi, predvideni v razpisu cbr. 39974/1920, kakor to navaja izpodbijano rešeuje; obratno je resnica, da so se rečeni prošnji priložili: duplikat deklaracije, osem po carinarnici obeleženih vzorcev in en vzorec, ki ga je obeležil sam car. biro. 2. Čeprav je pa car. biro izdal uvere-nje o tarifaciji predmetne robe po njenem ocarinjenju na podlagi vzorcev, ki jih je obeležila carinarnica, je vendar to eklatanten dokaz, da je carinarnica o priliki carinjenja robo napačno uvrstila v tar. št. 238 namesto v pravilno štev. 237/2. Ce je pa carinarnica posumujala, da roba iz vzorca, ki ga je obeležil car. biro, mi istovetna z robo, ki jo je ona ocarinila, je pač bila njena dolžnost, da se o tem prepriča ter stvar preizkusi v smislu čl. 6 predloga zak. o car. tarifi in odnosnih razpisov. Ni pa carinarnica še izpolnila svoje dolžnosti s tem, da v odklonilnem rešenju kratko trdi, da se glede vzorca car. biroa ni postopalo po čl. 51—55 c. z. ter da zaradi tega ne prihaja v poštev čl. 56 o povračilih. — Ta trditev nasprotuje sama sebi, ker je prosilec povračila carine glede vzorca, s katerim je hotel dokazati svojo pravico do povračila, v istini postopal po rečenih predpisih zakona; nasprotno temu bi se bila pa carinarnica morala na podstavi predloženih osem uradno obeleženih vzorcev prepričati o istinitosti pro-silčevih navedb, kar je pa carinarnica opustila, radi česar je njeno rešenje nepopolno in ne more biti podlaga pravični razsodbi o tem predmetu. 3. Tudi trditev v izpodbijanem rešenju, da tu ne gre za čl. 56, ker se za tak slučaj ne more uveljaviti niti čl. 56 car. z., ni na mestu. Predpise o vračanju vsebuje II. oddelek car. zakona (čl. 56) in so samo ti predpisi merodajni za razpravo o povračilih davščin. Konsekvent-no se za ta povračila ne more uporabiti čl. 55 c. z., kakor to dela carinarnica. Pravica, ki jo daje čl. 56 c. z. uvoznikom do povrnitve preveč plačane carine, je omejena samo na rok, kedaj se ima prošnja predložiti. Z doprinešenim vzorcem in uverenjem car. biroa je stranka v našem primeru očito in jasno dokazala, da je bila tarifacija carinarnice napačna in jestem dokazala to napačnost. Toda carinarnica v svojem rešenju odklanja uprav ta eklatanten dokaz s samovoljni) trditvijo, da vzorec ni obeležen v smislu čl. 55 c. z. 4. Iz navedenega je popolnoma jasno, da tu ni več spora o pravi kakovosti blaga niti o uporabi pravilne stopnje car. tarife, marveč samo za ugotovitev, ati je bila na predmeten ekstrakt carina odmerjena pravilno. Za tako ugotovitev pa ni niti potreba uradno obeleženih vzorcev. Vse gornje prigovore je ministrstvo prezrlo ter pritožbo kratko odklonilo z motivacijo jer se inolioc po čl. 55 car. zak. po savršenoj ekspediciji protiv kvalifikaciji robe žalio posle proteklog roka od 10 dana iz čl. 195 c .z.« — V tožbi na državni svet, ki sem jo nato nastopil sem odklonilno rešenje ministrovo dalje pobijal: 1. Ministrstvo ni vpoštevalo in ni v svojem rešenju razveljavilo niti enega argumenta iz moje pritožbe, s katerimi se dokazuje: a) da so bili carinskim oblastvom s prošnjo za povračilo carine predloženi tudi vsi dokumenti in dokazi, ki jih zahteva razpis Cbr. 39974/1920; da je b) prosilec pri zahtevi svojih pravic postopal natančno po predpisih čl. 51 do 55 car. zak., kar se pa uradno in ugotovilo; c) po analognih odločbah držav, sveta ni pa niti potreba, da se pritožbam in prošnjam za povračilo carine prilože tudi uradno obeleženi vzorci. d) Tarifacija carinarnice je očividno in dokazano napačna, a se njena napačnost ni prečistila po predpisih čl. 6 zakona o car. tarifi. 2. 'Tudi trditev v ministrovem rešenju, da se je namreč prošnja vložila po preteku 10-dnevnega roka, nima podlage, ker je rečeno rešenje bilo izdano 9. februarja, a pritožba se je vložila tri dni pozneje, torej očividno pravočasno. 3. Kvalifikacijo robe je carinarnica utrdila na dan ocarinjenja. 65-tega dne naprej .poteka šestmesečni rok za zahtevo- povračila iz čl. 56c.z. O ^trditvi kvalifikacije robe se pa ni izdalo nobeno izrecno rešenje, za katero bi se kvečjemu mogel uporabiti pozivani 10-dnevni rok iz čl. 195 car. zak. Pa menda tudi državni svet se ni spustil v razmotrivanje v pritožbah na-glašanih argumentov in dokazov, marveč je z odločbo št. 42959 27 z dne 4. jan. 1928 »proučivši kako tužbu, rešenje i ostala akta, tako i odgovor ministrov na tužbu, našao, da navodi u tužbi nemaju osnova u zakonu za poništaj osporenog rešenja. Na podlagi tega je presodil, da se tožba odbije. Glej v vsaki številki »Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo čitati! A. M v O Veletrgovina . Šarabon V Lju bij a ni priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moke ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom T c 1 e f 26-66 KUVERTAH L7UBL1ANA TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA 0 N «s 8 8) 3 © 8 $ S « Si « s a ti S >S B « e*1# h § R 8 8> A h n. M N '2 h 5 S. ® ® •S* '5? H & ŠPEDICIJ SKO PODJETJE R. RANZINGER R.ni-60 LJ U B LJ A N A prevzema v*e v to otroko »padajočo posla. L a • t a « i k I a d i i i • z direktnim tirom od glav. kolodvora Carlaska skladišče. Mastni trošarine preste skladišča, tartaafca po sredovaate. Prevet pohištva s pohištvenimi vezavi le avtomobi- vseJnmLtrgmke, uradne,reklam-- ■r TUT ne/asčpJse, knjige, večban '% lisk /uirq in percen i! TISKARNA MERKUR LlUBUANA.GREGOReiCEVAII.23 , cJel-25-52 gram -.Tiskarnalile t-kur. " r«i» ar iV AN PLESS. — Za Trfeviko - tnduetrileko d. d. >UE1KD1< kot Izdajatelja ln tiakarja: O. MICHALEK. Ljubljana.