Štev. 47. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 18. novembra 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi na dom 25 D., na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikan ci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 shrani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 80% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Ostali smo do dnes. Vnogi se s čüdüvanjom spitavlejo, kak je to mogoče, da je ostao tak mali narod, kak je naš slovenski, do dnešnjega dneva stalen, v sredi med močnim nemškim, taljanskim pa tüdi vogrskim narodom. Vnogi, dosta vekši narodi so v kratkom časi, gda so zgübili svojo slobodo, preminoli s toga sveta. Slovenci smo pa meli že v najstarejši časaj jako malo slobode. Po naši zemlaj so se valile najrazličnejše vojske vsej narodov, ar je tü vodila pot iz zapadne Europe prek Balkana v Azijo, ravnotak pa iz izhodne Europe proti kulturnoj Italiji i bogatoj Španiji. Spotoma so narodi, šteri so se premikali prek naše zemle, ropali i morili v naši krajinaj i lüdi seov v robstvo gonili. V kesnejši, mirnejši časaj so se pa na ednoj strani trüdili posebno Nemci, da bi zbrisali Slovence s te zemle i tak prišli do Jadranskoga morja, na drügoj strani so se pa trücali prek nas Taljani, da bi prišli do Dalmacije i drügi delov zemle, šteri so zdaj v našoj državi. V stari časaj z mečom, v novejšem časi pa z šolov. Samo malokrat smo meli mi svoje domače vojvode i svoje domače države. Da bi pa vsi Slovenci bili zdrüženi v ednoj državi, se je samo ednok zgodilo za časa krala Sama, šteri je zdrü- žo v ednoj državi vse Čehe, Slovake, Slovence i tüdi Hrvate, tak, da je njegova država segala od severni češki gor pa do Jadranskoga morja. Z njegovov smrtjov, pred več kak 1300 leti, je pa ta držáva razpadnola. Našim krajinam so vladali ešče sledi naši domači vojvode, kak Pribina i Kocel, ravno tak drügim Slovenskim krajinam njüvi domači vojvode. Skoro jezero let smo pa bili Slovenci prepüščeni v ravnanji miloj voli naši gospodarov Nemcov, Taljanov i Vogrov. Nikelko časa so nas tej mirno trpeli, ešče so se vnogokaj navčili od nas. Zgodovina pravi, da so se Vogri navčili od Slovencov pole delati, lončarstva tkalstva, i drüge Podobne obrti. To značijo v Vogrskom jeziki ešče vnoge reči, štere so iz slovenskoga vzete, kak kasza, gereblye, kapálni i tak naprej. Zdaj bi pa tej narodi radi bili, da bi mi naednok iz Slovencov gratali Nemci, Taljanje, ali Vogri. Z mečom so se naši dedeki ne dali več prisiliti, da bi spremenili svoj jezik, zato so začnoli z lepa. Tisti, šteri so se prve kulture od nas včili, so nam postavili zdaj svoje šole i poslali svoje vučitele. Vtepatí so našoj deci v glave, da smo mi pravzaprav ne Slovenci, nego Nemci, Taljanje ali pa vendsko govoreči Vogri, kak to ništerni, že s tem dühom prekvašeni lüdjé ešče dnes trdijo. Slovenec je pa ostao Slovenec. Čüdno žilavi smo. Komaj poldrügi miljon nas je vsej Slovencov i smo se nej dali vtopiti v petdeset miljonski narodaj. Nej nas je vničo meč, ne ropanje i robstvo pa tüdi ne dobrote šol i lepi slüžb. Ostali smo zvesti svojemi maternomi jeziki i veri svoji očakov. Letos obslüžavlemo obprvim desetletnico slobode. Mi v našoj krajini ešče ne, ar de nam komaj kleti deset let, kak smo zdrüženi z drügimi Slovenci v domačoj narodnoj državi. Te slobode tüdi ne obhajamo brez vse bridkosti, ar je skoro edna tretjina Slovencov ešče izdak pod tühinskov Italijov i Austrijov. Pitali smo se pa pri toj priliki, ka je pravzaprav pravi vzrok, da so nas Slovencov ne mogli vničiti. I kak glavni vzrok naše žilavosti i nepremaglivosti so povdarili vsi, da jé to : Naša vera i naša Slovenska dühovščina. Mi lehko vzememo za priliko samo našo malo slovensko okroglino. Skoro jezero let smo bili ločeni od drügi Slovencov pod divjim vogrskim narodom, proti šteromi smo bili mi samo kapla v kupici. I ka nas je zadržalo, da smo ne gratali tüdi samo Vogri? Samo naša vera i naša dühovščina. Naša vera nas je včila, da je greh zatajiti Boga pa tüdi svoje stariše i s tem jezik njüv. Naši dühovniki so nam pa oznanjüvali božo reč vsigdar v domačem maternom jeziki v naši cerkvaj se je molilo vsigdar slovenski. Prvo slovensko knigo od evangelijov molitvenikov do Marijinoga lista, kalendara i „Novin“ je napisao naš dühovnik. V šoli se je Slovenska reč čüla gda je stopo notri naš dühovnik. Pa tüdi v gospodarskom pogledi je bio prvi delavec naš dühovnik. Prvo posojilnico i Zadrugo v našoj krajini je ustanovo naš domači dühovnik pri ustanovitvi prvoga slovenskoga prosvetnoga drüštva v našoj krajini je sodelovao naš domači dühovnik. Pri ustanovitvi dobrodelni zavodov je stao poleg naš domači dühovnik. I dühovniki našemi so pomagali samo s krščanskim dühom napunjeni domači prosti i zvučeni lüdje. Vsi drügi, šteri so odpadnoli od vere i od dühovnika, so odpadnoli tüdi od svojoga naroda. Pri svojem narodi so samo telko časa bili, dukeč njim je dobro šlo. Gda je pa prišlo do toga, da bi stali svojemi lüdstvi na strani tüdi v teški časaj, te je bio poleg samo dühovnik i s krščanskim dühom napunjeni vučenjak. Naš slovenski narod bo pa ešče tak dugo trden, žilavi i pošteni, dukeč bo spoštüvao svojo vero i svojega dühovnika. Gda pa to opüsti te slovenskoga naroda pomali nede več. Izvoz. Mi dobroga kmeta največkrat Sodimo po tom če poglednemo kak velke štale i hleve ma, kakšo oslico slame, i kelko pernata stvari se gible po dvorišči. To je zvünešnji pogled dobroga kmeta. Sami pa tüdi Znamo, da po tom zvünešnjem pogledi nemremo vsigdar presoditi dobroga stanja ednoga takšega kmeta. Takši kmet je lehko poleg velki štao i velke oslice slame v velkoj nevoli. Nema penez. Dnesden si ešče tak velki kmet brez penez teško pomaga. Če nema vsakše leto zadosta različni pridelkov za odajo, njemi teško ide. Zato v istini dobroga kmeta Sodimo največkrat po tom, ka ma kaj i kelko ma k odaji. Naj bo kakštéč velki kmet, če vse doma porabi ka pridela í njemi za odajo ne ostane nika, bo šo pomali navzdol mesto navzgor. Kelko več mamo za odajo, telko bogatejši smo. Bogastvo kakše države ali kakše krajina sodijo skoro samo po tom, kelko svojegn na polaj, šumaj ali pa v rüdaj ali fabrikaj pridelanoga blaga strži v drüge države. Trži se pa dnesden lehko vse i vsakši gleda, da kem več blaga lehko v peneze spravi. Vse to pa, ka ma edna pokrajina ali edna država za odajo i se trži ali vozi v drüge pokrajine ali drüge države, imenüjemo z ednov rečjov: izvoz. Ka pa mora kakša pokrajina ali držáva küpiti i se iz drügih krajov pripela, zovemo: uvoz. Po tom, če kakša krajína na leto več trži, kak küpüje pravimo, da ma vekši izvoz kak uvoz ali, da je njena trgovina aktivna. Če pa mora več küpiti kak ma za odájo, pa pravimo, da je njena trgovina pasivno. Če je naš kmet v ednom leti dobo za bika, tele, svinjé, bilice piščance, pšenico i jaboka vse vküp 8 jezero dinarov, za obleko, obüteo popravlanje hiže i škéri i za dačo pa je dao vö 7 jezero dinarov te je s temi trgovska rečmi bilo njegovo gospodárstvo v tom leti za jezero dinarov aktivno. Če bi pa meo poleg 8 jezero dinarov dohodkov, 9 jezero dinarov izdatkov, bi pa bilo njegovo gospodárstvo pasivno. Ka izvaža naša krajina? Naši lüdje so si že od nigda küpüvali obüteo i obleč od odaje svinj i živine. Za Vsakdenešnje domače potrebščine: za sol, petrolej, jeci, žajfo i tak naprej, so pa naše matere iz belic i piščanec vküp spravile potrebne krajcare. Redkejši so bili tisti, šteri so poleg vsakoletnih krmlenih bikov meli za odájo tüdi kakše zrnje, grah, krumple, ali pa tüdi sadje pa vino. Z ednov rečjov,. glavni izvoz iz naše krajine dajo ravno živina i svinje, pa tüdi kokoši i belice. Čüdno bi se pa vidlo mogoče komi to, da ravno pri belicaj i kokošaj pridejo v našo krajino miljoni, pri bikaj i svinjaj pa ne dosta veči Zrnja je naša krajína tüdi dosta izvozila, nego to po večini iz grofovskih imanj. V zadnjem časi smo pa močno začnoli tržiti s sadjom i letos posebno s krumpli. Ka je potrebno, da se naš izvoz dvigne? Kakpa, v glavnom dobro blago. Že pri našoj živini se to močno opazi. Čistokrvno lepo simodolsko našo živivino lehko za kakše šteč peneze v vsakšo drügo državo pelamo. Razno mešano hrvaško živino pa moramo skoro šenkavati. Ravno tisto je pri svinjaj. Pri govenskoj živini smo hvala Bogi že telko na bogšem, da naši kmetje dobro pleme čiduže bole gojijo, pri svinjaj pa ešče nikšega reda nega. Pri kokošaj i belicaj bomo tüdi na bogšem, če mo čiduže bole gojili Štajersko pleme. Kokošeče meso toga plemena küpijo v vsej državaj radi, belic pa te kokoši tüdi dosta več nesejo kak drüge. Oblastni odbor mariborski je hvalevredno začne širiti tüdi pri nas to kokoš. Velki dohodek za našo krajino bi bilo ešče sadje i krumpli. Sadja moramo več saditi, i to kem bole takše vrste, štere so za odajo, posebno razne zimske vrste. Mariborska oblast misli gojitev sadja posebno podpirati i vüpamo se, da se to v velkoj meri zgodi tüdi za našo krajino. Pravijo, da bo naša kmetijska šola v Rakičani mela v kratkom časi telko najbogši Sadni cepik, da bo za celo našo krajino zadosta. Obdržati bi se morali razni tečaji po našoj krajini za gojitev sadja i pravilno obiranje i pakivanje za odajo. Potrebna bi pa bilb za vso našo odajo posebna organizacija našega kmečkoga lüdstva, da bi na te način tüdi kak največ dobička ostalo doma. 2. N O V I N E 18. novembra 1928. NEDELA. (Po risalaj petdvajseta. Evang. sv. Mat. 13, 31—35.) V tisti časaj pravo je Jezuš vnožini priliko eto: „Kralestvo nebesko spodobno je gorčičnomi zrni, štero je vzeo človek i posejao na svojoj njivi. To je toti najmenše od vsej semen, gda pa zraste, je vekše kak vse rastline i postane drevo tak da ftice nebeske priletijo i prebivlejo v njegovi vejaj.“ Ešče drügo priliko njim je povedao: „Kralestvo nebesko spodobno je kvasi, šteroga je vzela žena i ga vmesila med tri merice mele, da se je vse genolo.“ Vse to je govoro Jezus vnožinam po prilikaj i brez prilik njim je ne govoro, da se je spunilo, ka je bilo povedano po proroki, šteri je pravo: »Odprem vüsta svoja v prilikaj i govoro bom skrite reči od začetka sveta.« Navuk: Samo živo krščanstvo prevzeme kak kvas človeško drüžbo. Volitve v okrajni cestni odbor. Kak smo že pisali, se bodo vršile volitve v okrajni cestni odbor 3. februara 1929. leta. Pravico voliti majo zdaj samo županje i občinski odborniki, zvoleni je pa lehko vsakši šteri je vpisani v občinaj okrajnoga cestnoga odbora v stalen Volilni imenik i je star najmenje 30 let. Seznami volilcov so razgrnjeni pri naših okrajnih glavarih v Soboti i v Lendavi. Vsakši, šteri ma pravico biti zvoleni, lehko zahteva kakšikoli Popravek v tom volilnom imeniki. Gda se morajo vložiti kandidatne liste, se ešče naznani. Za kandidatne liste se morajo rabiti posebni formulari šteri se dobijo pri okrajnom glavarstvi. Vložiti se mora edna originalna kandidata lista i pet popisov (ne štiri, knk smo priobčili v zadnjoj številki „Novin“). Na vsakšoj kandidatnoj listi i tüdi na prepisaj mora biti poleg kan- didatovoga imena zapisano tüdi njegovo zanimanje i prebivališče. Ravno to je potrebno za namestnike. Prvi na listi odzgora je nosilec liste i se po njem lista tüdi imenüje. Našivi listi za oba okraja sta Kleklova i Jeričova lista. Prvo kandidatno listo ali original mora vsakši kandidat i namestnik s svojov rokov pod-podpisati i poleg priložiti pismeni pristanek, kandidatov i namestnikov, da kandidaturo sprime. Na zavüpniški sestankaj naše stranke določeni kandidatje i namestniki sprimejo te dni v podpis da bodo kandidirali na našoj listi. Drügim naj ne podpišejo nikši obveznic. Mariborska oblastna skupščina. Preminoči tjeden so prišli vküp oblastni poslanci mariborske oblasti na tretje redno zborovanje oblastne skupščine. Sprejeti je bio proračun za prišestno leto. Če pravično presodimo delo oblastne skupščine moramo priznati, da se njeno delo od leta do leta bogša. V začetki smo mogoče ne bili v vsem popunoma zadovolni ž njenim delom, meti pa moramo pred očmi to, da je oblastna skupščina za mariborsko oblast kak tüdi za našo krajino nekaj popunoma novoga. Na Kranjskom so meli že pred bojnov posebno deželno vlado i svoje lüdi, šteri so vse to vodili. Gda se je ustanovila ljubljanska oblast, je bilo tam vnogo ležej skoro samo nadaljavati tisto, ka je bilo že pred bojnov. V Maribori se je pa začnolo vse na novo pa v kratkom časi se je vse spravilo v tak dobro gibanje, da mariborska oblastna skupščina dnes že ne zaostaja za ljubljanskov. Proračun. Glavno, ka nas vsigdar zadene bi bila nova bremena. Če pa primerjamo haske, štere mamo od oblasti v primeri s stroški, moramo povedati, da so haski vnogo vekši. Celi proračun za prišeštno leto znaša 62 miljo- nov Din. Od toga da država 11 miljonov, imanje mariborske oblasti prinese 25 miljonov, 25 miljonov se pa mora pobrati med lüdstvom. Odked vzeme oblast svoje dohodke ? Ar je večina oblastni poslancov naše stranke, bi radi demokratje našim lüdem natrobili kak strašna bremena je naložila oblastna skupščina Siromaškomi lüdstvi. Kmečko lüdstvo ma skoro največ haska od oblastnoga odbora to znajo tüdi naši demokratje. Zato bi pa zdaj radi med malimi obrtniki, trgovci i kmeti napravili svajo da prej vsi haski idejo za kmete, Plačüjejo pa največ drügi. Zato si poglednimo na kraci kakše dohodke ma oblast. Kak odzgora lehko vidimo, pokrije oblastni odbor 60 procentov svoji stroškov s šumov štero dobi od državo i štero dobi od svojega imanja. 40 procentov vsej stroškov pa mora priti od lüdstva. Tej dohodki se pa etak dobijo : Plačajo se posebne takse od plesov. Je že tak, što šče plesati, lehko tüdi plača. Na vsakšo plesno šolo je taksa 300 Din. Gostilničari morajo plačati od vsakšega litra odanoga vina pol dinara. So posebne takse na motorbicikle i automobile, štere se porabijo za ceste, ar takša vozila ceste najbole vničijo, Takso na dividende, na tekoče račune i tak naprej plačajo samo tisti, šteri majo v istini vnogo penez, ravnotak je posebna oblastna taksa za dovoljenje nove gostilne. Kmetsko lüdstvo zadenejo nikelko cestne doklade i tam gde majo elektriko, dača na porableno elektriko. Gospodje pa, šteri majo zaposlena tühinske, ne domače delavce, plačajo od tej delavcov tüdi posebne dače. Haske pa mamo od oblasti to vsi priznavamo. Poglejmo samo naše ceste ! Kak ji je oblast prevzela kak lepo so nasipane ! Nigdar prvle se je ne telko šodra navozilo na nje. Naše bolnišnice se včasi inači razvijajo kak prvle podpore kmečkomi lüdstvi se pa delijo na vse strani. Demokrate pa to najbole čemeri zakaj ravno kmečko lüdstvo telko dobi od oblasti. Povemo njim, da je kmečko lüdstvo tüdi v istini najbole potrebno pomoči. Vse demokratske vlade do zdaj so znale kmečkomi lüdstvi samo velka bremena nalagati i oblastni odbor s tem samo prvle včinjeno krivico popraviš, če da kmetskomi lüdstvi nikelko več kak drügim. Znajmo, da tisti stari pregovor ešče dnes vala: Kmet bogat, vsakši bogat. Po JOS. JURČIČI: Sosedov sin. XI. V fašenskom časi, gda se vse, ka je že pripravno, pripravla za Ženitev, so se začnoli tüdi pri Smrekarovih bole pogosci oglašali Prosilci. Oglaso se je palig Pogreznikov Peter, prišao je županov sin iz sosidne fare i več drügi bogati kmečki sinov se je prišlo ponüja za zeta. Najimenitnejši med temi i največ guča je zdigno mladi trgovec, šteri se je komaj pred kratkim naselo v lepoj hiži na konci vési. Oblačo se je gospocki, güčao lepo, v veči jezikaj i posebno okoli matere Smrekarice se je znao tak lepo obračati, da bi njemi ona naednok dala svojo hčer. „Našo Francko moramo zdaj včasi omožiti, dukeč je ešče mlada. Gda pride malo v leto, de že žmetnej“, pravi mati Smrekarica moži Antoni, gda sta ednok sama v hiži bila. „Jez nemam nika proti“, odgovori Anton. »Dobiti mora moža, šteri bo njo rad meo i tüdi naj nede na stara leta postrani gledao, — takšega, šteri ma dobro naturo. No, vej pa ve babe mate dober nos, povejte za šteroga«, pravi Anton. »Pogreznikov je preskopi.« — »Zapravlivci pa dobri«, njoj naglo odgovori Anton. »Vrejov sin bi prinesao k hiži peneze, od šteri pa pravijo, da so ne vsi po pravici zaslüženi.« — Lüdjé vsakšega ogrizejo, šteri kaj ma“ — odgovori Anton. „Jeličov je ne delaven, lüdjé ga nika ne hvalijo.“ — „No, šteri bi ti pa te bio po voli?“ pita Anton i stane. »Te trgovec Lovrénič«, odgovori žena. Anton se zasmeje, stopi dvakrat po hiži i pravi: „Pa Franca bi ga zela?« »Nika je ne pravila, pa mislim, da bi ga vzela* — odgovori žena. »Mislim, da je bole razumna od tebe i da ga nešče« — odgovori mož. Poslüšaj me stara: Penezi so lepa reč ali penezi so od dnes na vütro. Trgovina je dobra ali lehko se zgodi nesreča i človek v kratkom časi velki siromak grata. Na mojem domi trbe kmeta, takšega, šteri se bo v pondelek nači oblačo kak v nedelo. Ne bi meo rad takšega zeta, šteri bi v gospockoj obleki hodo okoli moje hiže i bi ga lüdjé mogli vikati i niti jez se ne bi mogao ž njim pogučati kak bi se šteo. „Tebe je tüdi ne pomoglo samo kmetsvo, nego bole trgovina“ — odgovarja žena. »Od toga več neščemo gučati. Kmetstvo ne podkrini človeka ali pošteno ga živé i k meni mora priti zet s trdov rokov, šteri bo znao prijéti za vsakše delo i nede na stara leta nama na zobe gledao. Razmiš?« — pravi Anton trdo i odide iz hiže. Smrekarica je znala, da zdaj naprej več nika ne opravi i je naprej tüdi več ne gučala od toga. XII. Zima je minola, prišlo je sprotoletje, silje po polaj je zelenilo, raslo, se zmetavalo, zorelo, bilo požeto i zmlačeno. Smrekarov Anton je meo naklajeniva dva velkiva voza pšenice na dvorišči, da bi jo odpelao v mesto za odajo. „Pura klükni te hlapce ! se čemeri Smrekar. Gda bi mi ga trbelo, grata kümravi. Koga naj zdaj dobim, i da bi šo z menov?“ »Vidiš, tam ide Brašnarov Števan, pitaj ga lehko bi on šo s teov«, pravi žena. »Te bo dober. — Števan, stopi malo esi!« Števan se njemi približa i Anton njemi ponüdi mehér s tobakom: Na nakladi si! Ka boš kaj delao dnes ?« ga pita Smrekar dale. »Kakšega posebnoga dela zdaj že nemam; to vekše smo vse opravili, domače dreganje pa nigdar ne sfali.“ »Prositi sam te šteo, če bi lehko dva dni zdomi ostao i šo z menov, da bi to, ka je tü naklajeno odala.« »Lehko idem«, odgovori Števan. Dobro, te pa doma ešče kaj v réd vzemi ka je najbole potrebno i pridi, da dobiva kaj malo pod zobe pa za grlo, prvle kak geneva. Koli kednadoga sánca sta bila oba voza napreženiva i mati Smrekarica, štera je na pragi stala i gledala, si zguči, da je Števan v istini dečko i da njemi voz i konji ne pašejo ravno božno. Franca je bila v kühnji, čüla je ka so si mati pogučali i bila je vesela. (Dale sledi.) Murska Sobota. — Zvonovje. Joj, kak milo zdihavlejo naši demokratje v svojem „Jutri“ zavolo sobočki zvonov v katoličanskoj cerkvi. Bogše bi bilo po njüvom v pravoslavno vero stopiti, kak pa plačati zvoné. Kak da bi katoličanstvo s takšimi sühimi vejkami kaj zgübilo! Pa človek ešče nika ne bi pravo, če bi kakši istinski siromacje ostali dužni na zvonaj. Nego, da takše vrste siromacje kak je notaroš Koder ne plačajo zvonov i poleg tak milo zdihavlejo, se nam pa že malo preveč vidi. — Odbor Kola jugoslovanskih sester se toplo zahvalüje vsem, šteri so s svojov lübeznivostjov pripomogli, da se je Martinov večer preminočo soboto tak lepo zvršo. Posebna Zahvala ide gospodični Mari Olupovi, konservatoritski iz Ljubljane za njeni umetniški nastop kak tüdi gospodični Gabi Kardošovi i vsem drügim, šteri so s svojim sodelovanjom pripomogli k tak lepomi uspehi cele prireditve. Čisti dobiček je namenjen za božičnico naših siromaških dijakov. — Kolodvorska ulica je znova vsa v blati. Ne dugo je ešče tomi, da je bila jako na debeli nasipana s šodrom, komaj je pa prišlo malo deževja se že znova vse pograža. Potrebno bi bilo, da se ta cesta nasiple z nikšim drügim materijalom kak do zdaj. To je edna od najbole prometni cest i nika ne pomaga kak šteč na debeli se posiple z navadnim šodrom. Teški vozovi i automobili ob deževnom vremeni v kratkom časi vse na mort vküp semelejo. Dukeč se občini ne posreči, da bi izpelala kanalizacijo i tlakovala konči najbole prometne ceste bo dobro misliti na to, da se te ceste nasiplejo z bogšim materijalom. Tühinci, šteri pridejo v naš glavni varaš i včasi pri začetki takše morje blata vidijo kak je ravno od kolodvora naprej, si nemrejo Bog zna kaj dobroga misliti od nas. — Dela se. Nemremo pa praviti da se naša občina ne briga za to da bodo ceste v lepom redi. Da bi bio konči za pešce lepši dohod v mesto so se razširili vozki mostovje tam gde se srečata Kolodvorska i Aleksandrova cesta. Izraelska verska občina v Soboti se je povekšala na telko, da pod njo spadnejo vsi izraeliti mariborske i ljubljanske oblasti razen okrajov D. Lendava, Čakovec i Prelog Štere majo svojo posebno občino (faro). — Žandarmerijska postaja se preseli s 1. decembrom iz Püšče v Hartnerovo hižo v Grajski ulici (poleg Cörove hiže). Ta pride tüdi orožniška četa i vod, tak da bo vsa žandarmerija vküp. Tüdi telefon bo samo eden, ka bo v hasek žandarmerijskoj slüžbi. V dozdajšnje stanovanje orožniške čete pa pride z mesecom decembrom okrajni sanitetni referent dr. Albin Gregorc. 18. novembra 1928. NOVINE 3 Slovenska Krajina. — Za ka štimajo demokratje i radičovci nase župane? Pred nikelko dnevi so razposlali demokratje i radičovci vnogim našim županom pisma naj podpišejo posebne obveznice da bodo kandidirali za okrajni cestni odbor na njüvoj listi. Pravijo, da naši županje prej vse podpišejo i tak bo mela demokratsko radičovska lista za svoje kandidate i namestnike prej skoro same župane. Malo se motijo naši demokratje če majo naše župane za tak malo stanovitne. Bomo vidli, kelko je resan takši županov, da vse podpišejo! — Ali lehko ostanejo naši delavci prek zime v Nemčiji ? Več naši delavcov, šteri so bili na sezonskom deli v Nemčiji, je zaprosilo, da bi smeli ostati prek zime v Nemčiji i si gde šteč slüžili naprej svoj krüh. Naša Okrajna glavarstva so Zaprosila prek borze dela v Maribori naj bi sp to dovolilo našim delavcom. Nemška delavska centrala je pa odgovprila, da je to nikak ne mogoče ar po nemški delavski pravilaj gospodari od 15. decembra pa do marca nesmijo meti pri sebi delavcov iz drügi držav. Dovolenje se da samo v ništerni posebni prilikaj, pa to ešče jako redko. — Rojari, šteri majo za odajo med naj náznanijo tajniki čebelarske podružnice v Soboti g. Ratkoli, kelko meda majo, kakšega i po kakšoj ceni ga mislijo odati. — Odpis dače. Ponesrečencom, šterim je toča vse pobila se letos v velkoj meri odpiše dača. — Pozdrave pošilajo vsem naročnikom naših »Novin« i vsem domačim iz svoje poti v Južno Ameriko: Josip Rajbar, Marica Rajbar, Elza Rajbar, L. Fende, Feher Mari, Gazdag Johan iz okrogline Dobrovnika. Priporočajo se v molitev, gda sedajo na ladje. — V Maribor, na proslavo desetletnice postanka naše države, 1. de- cembra se spravla tüdi iz naše krajine več lüdi. Vožnja bo četrtinska od gda do gda pa bo valala, ešče v pravom časi naznanimo. Dobro bi bilo, da bi naši lüdje nastopali sküpno, ka si pred 1. decembrom ešče lehko pogučimo. — Ka vse ništerne lüdi vznemiri ? Naši sezonski delavci se v tom časi vozijo domo iz različni imanj. Što njim more to 'prebraniti, da so veseli te, gda idejo domo ? I v radosti, da se bližajo našoj domačoj krajini si je edna Partija tej naši delavcov okrasila vagone. Küpili so nindri v Ptuji papere različni farb, iz njih napravili rožice i pantlike i razobesili po vagonaj. Tak so se veseli pripelali v Soboto. Tü so pa ništerni navdüšeni lekar demokratski narodnjaki Zapazili, da se med paperi najdejo tüdi zeleni pa rdeči i beli pantliki. To so vam pa prej vogrske farbe i so naznanili naše siromaške delavce na glavarstvi v Soboti. V svojem „Jutri“ so kakpa, kak je že njüva navada naednok zapisali, kak smo mi Prekmurci ešče malo državno vzgojeni. Na glavarstvi so se smejali, gda so njim prinesli žučkaste, oranžaste, bele, rdeče i sivo-zelena papére. — Jako dobro bi bilo, da bi šli tej demokratje mesto k nam, na Primorsko i Koroško kazat svojo korajžo. Poznamo mi jako dobro takše junake, šteri se bratijo z različnimi ne ravno narodnimi elementi, proti nam bi pa radi nekše velko narodnjaštvo kazali. — Krog. Od nas v Soboto nemamo ravno najbogše ceste i posebno biciklisti morajo paziti, gde se vozijo. Za nje je bilo ešče edino malo dobra poti kre kraja. Zdaj smo pa samo ednok vpamet vzeli tablo pri staroj ovčarnici gde je napisano, da je po peš-poti prepovedano kolesariti pod kaštigov 25 Din. Ja gde se pa te naj vozimo? Ali naj rivlemo bicikle po sredini ceste po blati? Edino umestno bi bilo, če bi bilo napisano, da se naj med hižami počasi vozi. Drüge pomoči tü nega. Biciklisti, tak dijaki, kak drügi mamo dosta silni poslov i Če se nam prepove voziti tam, gde je jedino mogoče voziti se, te moramo sploj peški hoditi. Naj se popravi naša cesta tak, kak jn konči cesta iz Sobote v Tišino i se bomo drage vole vvzill po cesti mesto po peš poti. — Več kroških biciklistov. — Motvarjevci. Proti previsikoj cenitvi čistoga zemelskoga donosa za nametavanja dače v našoj krajini po novom zakoni so vložile tožbo i cenitve ne podpisale med drügimi tüdi občine Motvarjevci, Čikečkaves i Središče. Prošnjo njim je. napravo naš domačin Štefan Benkovič poštar v Prosenjakovcih, šteri vrši že od leta 1922. tüdi tajniške posle sosednih občin. V pritožbi so te občine zahtevale, naj se količnik zniža konči na 10 i naj se za te kraje izvrši posebna cenitev zemelskih dohodkov. Domača politika. Naš parlament. Z Začetkom novembra se je začnolo novo zborovanje naše narodne skupščine. Zvolili so se posebni odbori, da pripravijo najrazličnejše zakone šteri pridejo v kratkom časi pred parlament i da sestavijo novi proračun. V odbor za proučavanje konvencij z vogrskov državov je zvoleni tüdi naš poslanec g. Ivan Jerič. — Pred par- lament je prišlo do zdaj več Važni zakonov, od šteri so Vnogi že sprejeti. Med tem je važno velko švedsko posojilo v višini 22 miljonov dolarov. — Pripravleni je tüdi zakon za pomoč siromaškim krajom na té način, da bo dala vlada lüdem v tej krajaj vnogo prilike za slüž. — Vlada šče tüdi rešiti i zbogšati naše gospodarsko stanje, zato je ministrski predsednik dr. Korošec pozvao vse gospodarske kroge iz cele države na zborovanje, šteri so povedali svoje mišlenje za zbogšanje našega gospodarstva. — Demokratom je že ne najbogše. Vidijo da s svojov politikov kričanja nikam ne pridejo, zato so poslali ednoga svojega človeka, poslanca Savčiča, naj bi se razgovarjao z lüdmi, šteri majo oblast v rokaj, kak bi se mogli Hrvatje zmiriti z Belgradom. Dr. Korošec njim je odgovoro, da je vlada pripravlena vse včiniti, samo povejo naj že ednok, ka ščejo. Samo od kričanja nemre meti nišče nikšega haska. Demokratje i radičovci pa ešče dnes nevejo ka pravzaprav ščejo, zato so dr. Korošci do zdaj ešče ne mogli dati odgovora. — Sprejeti je tüdi zakon o državnih pravdnikih, odvetnikih, menicah i čekih; sprejeti je tüdi dopolnilni zakon k trgovinskoj pogodbi z Austrijov z večimi olejšavami za nas. Pri carini na živino je pa Austrija ne štela vnogo popüstiti. — Sprejela se je uredba, da se odpiše dača tistim, šterim je kakša nesreča vničila najmenje edno štrtino pridelanja. — Z ednov rečjov v parlamenti se samo telko, pozna, da nega tam radičovski i demokratski poslancov, do zdaj parlament v méri lehko naprej dela. Zvünešnja politika. Desetletnice. Po vsej državaj v Europi slavilo te dni najrazličnejše desetletnice. Češka, Austrija, Poljska, slavijo desetletnice svoje republike. Vogrska Slavi desetletnico kak je bila premagana, Nemčija desetletnico, kak je bila premagana i kak je gratala republika, Francija desetletnico premirja i zmage ešče Italija Slavi desetletnico zmage čiravno so taljanski vojaki komaj te vüpali naprej iti, gda so že vse fronte bile prazne. V Rumuniji i Franciji so se spremenile vlade. V Ruminiji je dobo v roke novo vlado voditeo kmečke stranke Maniu, v Franciji pa prvejši ministrski preds. Poincaré. Politični zapiski Što vodi Hrvate? Srb Pribičevič i Slovenec Maček. Pravoga svojega domačega voditela pa nemajo. Že stari pregovor pravi: Jaj tistomi narodi, šteroga vodijo drügi lüdje i skoro to bi lehko pravili od Hrvatov. I glavno delo teh voditelov hrvatskoga lüstva je šinfanje. Napravili so ešče nigdar nika ne. Bojkot. Političniva voditela hrvatskoga lüdstva Maček i Pri- bičevič sta proglasila bojkot proti vsem tistim, šteri podpirajo zdajšnjo vlado. Z drügov rečjov, níšče nesmi od Hrvatov ne gučati, ne nikšega posla meti z lüdmi, šteri so za zdajšnjo vlado. Lüdje naj ne bi šli ne v takše trgovine, ne v gostilne, ne k različnim uradom šteri držijo z vladov pa tüdi ne v takše cerkvi pri šterih plebanoš drži z dr. Korošcom. No lüdstvo je te zapovedi svoji čüdni voditelov ne bogajo i je delalo naprej kak prvle. Zdaj so pa izdali novo zapoved : Ar je naša držáva podpisala švédsko posojilo i s tem dala Švedom pravico, da bodo nikelko let oni izdelavali špice v našoj državi sta že naprej prepovedala Maček i Pribičevič svojim lüdem te švedske špice küpüvati. No, hrvaške novine se pa zdaj samo norca delajo da bodo prej od zdaj naprej hrvaški kmetje v svoji hižaj vekivečen ogenj čuvali, da njim nede trbelo špic küpüvati. Tüdi obletnica. Živimo v časi Samih obletnic, zato se je tüdi Pribičevič Spomno edne obletnice, to je, minolo je edno leto, kak sta z Radičom ustanovila takzvano kmečko—demokratsko koalicijo. Povedao je pa samo telko, da je preteklo edno leto, kak je bila ustanovlena ta čüdna zveza, da bi pa meo što od toga kakši hasek, toga je pa prí najbogšoj voli ne mogao povedati. Tjedenske novine. — Krao i kralica v Parizi. Preminoči tjeden sta odpotüvala v Pariz naš krao Aleksander i kralica Marija. Za časa njegovoga prebivanja v drügoj državi, je prešla vsa oblast v državi na ministrski svet. — Velka nesreča na morji. Na odpretom morji se je potopila v pondelek proti večeri velka angležka potnika ladja „Vestris“ z 388 lüdmi. Ladja kak pravijo, je bila že stara i jo je viher naednok tak prelüknjao, da se je v jako kratkom časi potopila. S pomočjov radija so zvali na pomoč nego vse ladje gda so prišle na tisto mesto so že nika več ne najšle. V noči so najšli več rešilni čunov i v njij rešene lüdi, kelko lüdi se pa rešilo i kelko vtopilo se ešče nemre natančno znati. — Proti železničkim nesrečam. Prometni minister je odredo, da mora odgovarjati za vsakšo železničko nesrečo štera bi se zgodila v postaji, sam postajenačeinik. V zadnjem časi se je namreč pripetilo vnogo železnički nesreč posebno na Hrvaškom samo Zatoga volo, ar so uradniki po postajaj premalo pazili na železnički red. Vüpamo, da ostrejše odredbe že nikelko pripomorejo [k tomi, da se pripeti menje nesreč po železnica). — Reguliranje Drave. Drava dela v dugoj liniji mejo med našov državov i vogrskov. Ar je pa neregulirana i dela vnoge škode tak na našoj, kak na vogrskoj strani, prideta te dni vküp naša i vogrska komisija da se pogodita kak bota obe državi naednok regulirali to vodo. — Tü so pa tüdi oni jako občütliva Radičovski i demokratski poslanci so povedali, da nedo šli več v Belgrad, dukeč njim Belgrad ne da zadoščenja za mrtve poslance. Kakše naj bi bilo to zadoščenje sami ne vejo, ar so je že večkrat pitali naj povejo ka bi radi pa se njim po mogočnosti da. Njim se samo to strašno po vidi, da lehko na vse strani šimfajo, ar so toga najbole zmožni. Napravili so ešče nigdar nika ne, nego v šimfanji so pa pravi majstri. No, pa čiravno so v Belgrad ne šteli iti delat, po svoje poslanske plače so pa vseedno redno hodili. Po zakoni pa poslanci, šteri ne hodijo v parlament delat, ne dobijo plače. I tak se je zgodilo, da so radičovski i demokratski poslanci nikelko časa lepo vlekli plače delali pa nika ne, zdaj je pa odredo predsednik skupščine, da se izplača samo tistim poslancom plača, šteri hodijo v parlament delat. I z mesecom novembrom so ostali vsi demokratski i radičovski poslanci brez plač. Da bi je naši lüdje vidli s kak dugimi nosi so šli nazaj iz Belgrada. Zdaj de vam šlo ešče šimfanje proti Belgradi! 4. NOVINE 18. novembra 1928; — Goreča gora Etna v Italiji znova dela. Ta gora je že strašno dosta nesreč napravila. Kak zgodovina pomli, dela ta gora že kakši 2500 let. Mi znamo, da je naša zemla v svojoj sredini tekoče žaréča. Ta tekoča žaréča snov pa večkrat najde po kakši odprtinaj pot na površino zemle. Tak predere zgornjo zemelsko skorjo i se na vse strani razleje i vniči vse ka njoj pride na pot. Zove se pa ta žaréča tekočina lava. Lava postane na zraki trda i tak nastane pomali okoli takše zemelske odprtine cela gora, zvana ognjena gora ali Ognjenik. Ognjeniki so nikelko časa mirni, od časa do časa pa mečejo znova velke vnožine lave pomešane s kamenjom, pepelom i dimom. To se vrši navadno z velkim grmenjom i potresom zemle. Ništerni ognjeniki so pa že vnoga leta ščista mirni i se nigdar ne odprejo. Tem pravimo, da so vgasnjeni ognjeniki. Poznaniva ognjenika sta v Italiji Vezuv i Etna. Vezuv se skoro vsigdar pomali kadi, od časa do časa pa vrže tüdi vekše vnožine lave iz sebe. Etna je bila zdaj že nikelko časa mirna, te dni pa znova v strašno velki vnožinaj meče lavo iz sebe. Žareča lava je vničila že več vesnic i vnogo lüdi, pomoči pa drüge nega, kak bežati pred njov. Lüdstvo moli i v strahi čaka ka se ešče zgodi. Čüje se grmenje pod zemlov i močno gibanje zemle. — Kelko dače plačamo ? Dostakrat čüjemo naše lüdi, da plačüjemo zdaj velke dače, če pa človek guči z lüdmi iz drügi držav pa vidi, da mi v našoj državi skoron ešče najmenje dače plačamo. Najbole se to vidi te, če mi preračunamo dače v drügi državaj, na dinare i je primerjamo z dačami v našoj državi. Tak pride pri nas poprek na edno glavo 621 Din dače, v Austriji 1430 Din, na Češkom 1748 Din, v Italiji 1150 Din, na Francuskom 2288 Din, na Angleškom 5091 Din. Kakpa, da so v tej državaj tüdi mogoče vekši bogatašje, šteri lehko več dače plačajo, da bi pa bili v sosednoj Austriji tüdi telko bogatejši, kelko več dače plačajo, to bi pa že žmetno Vervali. — Novi prezident Amerike je zvoleni republikanec Hoover. Že v preminočoj številki smo pisali, da so si amerikanci zgučavao da bo teško zvoleni Smith, šteri je katoličanec, ar so ga prej amerikanci sami ne vredni. Novi prezident Hoover je meo za seov skoro vse velke fabrikante zato so ga tej s svojimi penezi tüdi podprli. Ravnotak je pa meo za sebe tüdi vse švercare z vinom i alkoholom. Tej majo po zdajšnjem zakoni gda je točenje alkohola v Ameriki prepovedano, strašno velke dobičke z švercanjom. Ar pa ta alkoholna Prepoved Ameriki več škodi kak pa hasni, je šteo Smith to odpraviti. V Ameriki spijejo namreč zdaj ešče več vina i različnoga božnoga žganja kak prvle, gda je te prepovedi nej bilo. Švercarov pa šteri so si na račun te prepovedi že velke dobičke spravili, je čiduže več i tej so vsi bili proti Smithi. Tak je bio zvoleni Hoover čiravno je Smith meo dosta lepši program. Prekusnice. Sladoled. Naš ravenec se je pelao v Ljubljano. V Soboti pri železnici njemi pride proti Bošnjak z belim oblečom belimi kolicami i rdečov kapov na glavi. Kupite sladoled ! njemi pravi. Nemam časa, idem v Ljubljano, se njemi odreže naš ravenec. V Ljubljani stopi dol i pride pred njega palig Bošnjak z belim oblečom, belimi kolicami i ponüvle sladoled. Naš revenec pa grata čemeren i njemi zabrüsi: »Vej sam Ti pa že v Soboti pravo, da ne küpim sladoIeda, ka pa šütaš za menov.« Kak ga je pa ljubljanski sladoledar debelo pogledno ! Grešnik. Dva barata sta hodila pobirat. Ar sta pa malo dobila, sta skoro vse, ka sta nabrala potrošila na svoj živež. Prišao je pa čas, da bi se morala vrnoti v klošter nazaj, pa sta nika ne mela nabranoga. Med potjov, gda sta se tužniva vračala v klošter, sta Vidla na njivi dva lepiva jünca napreženiva v plüg, kre ceste je pa spao kmet. Zato pravi eden barat tomi drugomi: „Odženi ti ednoga jünca v klošter, da konči nekaj prinesla od svojega nabiranja, jez pa že napravim s tem kmetom tak, da bo prav.“ Prvi barat odžene jünca v klošter, drügi se pa napreže poleg ednoga jünca v jarem, potom pa pozove kmeta. Kmet se zbüdi pa začüdeno gleda ednoga jünca pa ednoga barata pred plügom. Barat pa včasi začne gučati: „Nika se me ne bojte moj dragi človek. Jez sam frater Pametnius, pa sam se ednok jako pregrešo proti dobromi Bogi, šteri me je kaštigao za moj velki greh s tem, da sam se za nikelko let v jünca spremeno. Zdaj mi je pa dober Bog že odpüsto moj greh i sam se nazaj v barata spremeno. Bojte zato ví boži človek tak dobri i me püstite zdaj, da idem nazaj v moj klošter.« »Či je tak, pravi kmet, te samo ite v božem imeni nazaj v klošter pa mi odpüstite vse, če sam gda kaj božno z vami ravnao.« Nikelko časa po tom pa pride kmet na senje, da bi si küpo, drügoga jünca. Na svoje najvekše začüdivanje pa najde na senji svojega jünca, šteroga je klošterski hlapec tržo. Gleda ga od vsej strani i čiduže bole spozna, da je to tisti njegov jünec, pa tüdi jünec ga je jako milo Pogledno. Kmet je pa drügo ne vüpao napraviti, kak da je vzeo kraščak z glave se nagno k jünci i pravo: »Gospon barat, ka ste pa za božo volo pá za greha napravili, da vas je dober Bog znova tak kaštigao ?“ Cene. Zrnje. Cene zrnji so spadnole i se tak držijo. Do zdaj so tržili največ mali kmetje, šterim je bila sila za peneze, vekši trgovci so pa čakali na bogše cene. Zdaj se pa že vidi, da ce- ne jako ne poskočijo, zato prihajajo vekše vnožine silja za odajo. Cene pšenici se süčejo izdak okoli 250 do 270 Din. Kukorica je ešče izdak drakša od pšenice, močno dragi so tüdi Pšenično Otrobi. Drüge cene so po večini nespremenjene. Penezi. 1 Amerikanski dolar 56.95 Din. 1 nemška marka 13.57 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pengö 9.92 Din, 1 Češka krona 1.69 Din, 1 taljanska lira 2.98 Din, 1 francuski frank 2.22 Din, 1 angleški funt 276.23 Din. Mali oglasi. Sode (lagve) vseh velikosti ima vedno v zalogi po najnižjih cenah FRAN REPIČ sodarsko podjetje Ljubljana Trnovo. Pomočnike sprejme v trajno delo. Inaša (učenca) z meščanskov šolov iz bogše hiže, močnoga i Zdravoga Sprejmem ANGELA ČEH — VRŠIČ delikatese in specerija Ljutomer. Dva mizarskiva Vajenca (inaša) stariva 14 do 16 let od dobri drüžin sprimem v delo. EUGEN KUTAŠŠI mizarski mojster Bogojina. Odam vso tišlarsko opremo kakti: veštat, božiče, žage edno krožno žago naželeznom stojali i tak dale. Poleg toga edna lovske pükša 16, prazne morske posode i tak dale. Vse se lehko ogleda vsakši den pri lastniki NOVAK FERENCI Dobrovnik. Küpim: tišlarski veštat, eden kanapej, pisalni sto, cementnate kvadrataste plošče, pult i stalaže. Ponüdbe s cenov naj se pošlejo na uredništvo „NOVIN“. Plemenski bik, zdaj licencovani, lepi pristne simodolske pasme, teški 530 kil poldrügo leto star, se oda. NEMEŠ VINCE Tešanovci. 100 Din dobi tisti, šteri je najšeo vöro z lancekom zgübleno pred kakšimi tremi tjedni i jo prinese v MARTINIŠČE v Soboti. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. ŠPENOLARSKI INAŠ (Vajenec) se sprejme. Prednost majo dečki iz domače krajine. ŠIPOŠ LUDVIG limar, Dolnja Lendava. K odaji v D. LENDAVI na glavnoj cesti sta dve hiži na ednom grünti k odaji. Je kcoj pravica do gošče i pašnika. Eden plüg zemle se včasi prejk dobi 2 plüga pa gda se raztála. Več se Pozvedi pri lastniki v D. Lendavi na št. 21 Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Nova kmetska hranilnica in posojilnica v BELTINCIH posluje od 15. oktobra naprej. Hranilne vloge sprejema po najvišišoj ceni. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! COSULICH LINE podzastopstvo Dolnja Lendava (Štefan Matjašec) davle brezplačno vsa objašnenja za potüvanje v Severno i Jüžno Ameriko iz Splita i Trsta. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC,