Listek. Talisman. (Iz Medjimurakega prosto prevel V. K.) V pripovedkah slišimo včasih o čudovitih prstanih, svetilnicah, koreninicah, štiriperesnih deteljicah in drugih podobnih stvareh, ki imajo neko posebno moč v sebi: treba samo, da imaš tako fiudno stvar pri sebi ali se je dotakneš, pa se ti že na široko odpirajo zaklenjena železna vrata in svobodno grabiš in tlačiš v žepe zlato, srebro in drago kamenje, ali pa se ti prikažejo duhovi, ki ti storijo vse, kar želiS in ti nanosijo bogastva brez mere in meje v hišo, če pa hiSe nimaS, ti še hiSo prineso. Kakor hitro pa tisto čudno reč izgubiS, je vse pri kraju: železna vrata se ti ne odpirajo več kakor I6sa, kadar se pripelje voz sena na dvoriSCe in duhovi se tudi ne zmenijo več zate. Taki čudni reCi pravijo tam v vzhodnih krajih talisman, in tam v vzbodnih krajih, v Tiflisu na Armenskem, je živel tudi stari Jusui, ki je znal mnogo takih pripovedek. Mladi in stari so radi hodili k njemu, ker je znal zanimivo pripovedovati. Nekega dne je ravno sedel pred svojo kočico in premišljeval, kako dandanes pro- pada čednost in zmernost, na njegovo mesto pa stopa pregreha in nezmernost. V srce ga je boielo, ko se je spomnil, kako njegovi rojaki grdo ravnajo s svojimi ženami in jih za malo reč pretepajo kakor nemo živino. V tem turobnem razmišljevanju ga prekine nekoliko mož in mladeničev, ki se mu približajo in ga poprosijo, da bi jim zopet kako lepo bajko povedal. Jusuf je takoj pri volji, in da bi vsaj mladino privedel na pravo pot, začne: »Svoje dni je živel tukaj v Tiflisu mladenič imenom Hakn, ki je bil tako lep, da so se ljudje kar zgledavali za njim, ako se je pokazal na ulico. Eer pa je bil poleg tega tudi bogat, ga je njegova lepota in bogastvo spravilo na kriva pota. Ne da bi svoje bogastvo pametno in zmerno užival, razsipal in tratil je je ter počenjal take neumnosti, da so po celem Tiflisu o njem govorili. Bil je po svojem stanu zlatar, toda ni ga bilo skoro nikoli videti v delavnici, kjer sta mirno počivala kladivo in pila; zato ga je bilo lažje najti v krčmi, kjer je s tovariSi pijančeval in razgrajal po cele noči; šele proti jutru se je navadno ta malopridna družba vzdignila s klopij in se grde pesmi prepeva.oč odpravila domov. Tako je Slo dan za dnem. Haim se je Bogu za podeljeno mn lepoto in bogastvo zahvaljeval z lahkomiselnostjo in samopaS- nostjo tako, da se je že vsera začelo studiti njegovo početje. A kazen ni izostala. Kajti lepota ni gozd, po katerem bi divja zverjad svobodno go^)Odarila, ampak je vrt, kateremu je treba skrbnega vrtnarja, kdor pa s tem, kar mu ;je Bog podaril, tako gospodari, da le jemlje in nič ne prilaga, on je zares podoben tistemu, ki novce skozi okno meče. Haimova lepota je izginjala kakor sneg na solncu, njegova cvetoča lica so ovenela, blesk njegovih očij je potemnel in glas mu je postal hripav: bil \e le še senca nekdanjega lepega in čilega Haima. In vendar je bila ta obledela zunanjost še lepota proti njegovi pokvarjeni duSi. Tam je plamen strasti že izgorel, in ostal je takorekoč le Se kup pepela. Nekoč se je brez počitka obračal v svoji poslelji in vzdihoval. V spomin mu je priSla njegova prva mladost, domislil se je svojega pokojnega očeta, kateremu je bil s svojim slabim živlienjem pospeSil smrt, pred oči mu je stopila podoba njegove matere, kako ga s solzami gleda. Pri tem se ga je polastila neizmerna duSna bol, in kesanje nad storjenimi pregrehami mu je srce trgalo. Znova se je začel na svojem ležiSču obračati in stokati, kakor da leži na brani s stoterimi zobovi. Kar naenkrat se odpro duri in v sobo stopi belo oblečena krasna žena; približa se Haimovi postelji in spregovori z milim glasom: »Haim, obžaluješ li storjene grehe in se hočeš zopet povrniti na pravo pot?« »Hočem«, pravi Haim, »obžalujem in hočem se popraviti. Kdorkoli si, neznana žena, pomagaj tni, reSi me te neizmerne dušne bolesti!« »Pomiri se, Haim, ne obupaj«, reče mu zopet tuja žena, »hočem pomagati. Dala ti bom talisman, ki ima v sebi moč, da te reši. Ako ga boS čuval kakor svoje oko in pazil nanj, da se ga ne dotakne umazana roka, in ako ga boš spoštoval kakor spomin na svoje stariše, boS gotovo ozdravel; mir in pokoj se bo povrnil v tvoje srce in tvoje noge bodo bodile kar po rožah. Ako ga pa ne boS spoštoval in ga boS zaničeval Ijudem v posmeh, postal boš Se stokrat nesrečnejsi kakor si sedaj. To si zapomni, Haim!« Ko je to izgovorila, zazdelo se je Haimu, kakor da bi mu položila roko na njegove trudne oči, zapustil ga je ves nemir in vse du3ne bolečine, in on mirno zaspi. Ko se prebudi drugo jutro, pade mu prvi pogled na talisman; vzame ga v roke in ga hvaležno poljubuje, potem pa kleče obljubi, da se hoče držati besed, katere je sinoči slišal od neznane žene in katere naj ga privedejo zopet na pravo pot. Ni dolgo trajalo, in glej, zopet so prisli njegovi tovariSi s šumom in hrumom vabit ga v svojo družbo. Zopet se je v Haimu vzbudila stara strast, vleklo ga je med nje, da se je komaj premagoval, ko pa pogleda svoj talisman, začuti zopet v sebi moč, da se jim iztrga in ostane doma. Potem odide v svojo delavnico, kjer se je bila že rja in pajčevina nastanila; prime zopet za kladivo, a kladivo mu pade iz oslabljene, omehkužene roke. Začne obupavati, toda talisman mu daje poguma in moči in v kratkem se privadi delu, sosedje pa so čez nekaj dni v svoje začudenje zaslišali zopet veselo kovanje iz stare zapuščene delavnice. Naučil se je zopet nekdanjih svojih starih pesmij in sosedje so kakor nekdaj z veseljem posluSali njegovo lepo petje. Tako je šlo zopet dan na dan kakor pred mnogimi leti. Pač ga je Se dostikrat zgrabila skuSnjava, hotel {e popustiti in iti v krčmo, ko pa je pogledal talisman, bil |e zopet prost in povrnila sta se mu mir in zadovoljnost. Seveda so ga njegovi prejSnji tovariši zategadelj zasmebovali, toda on se za to ni zmenil, ostal je zvest svoji obljubi in svojemu talismanu. Kjerkoli je bil, moral je biti poleg njega tudi njegov talisman, ki ga je bodril in mu vlival v srce ljubezen do dela, mir in veselje. Tako je Haim postal vrl in pošten človek ...» Tu je utihnil stari Jusuf in si oči pokril z rokama, poslušalci pa so molče stali okoli njega s spoštovaniera zroč na starca. Naposled vpraSa eden izmed njih: »Kakšen pa je bil ta talisman?« Jusuf vzdigne glavo in odgovori: >O vi nespametniki! Ali so vam oči tako otemnele in uSesa tako oglužela, da ne sliSite glasu razuma? Talisman, kateri je Haima rešil gotove pogube in ga dovedel zopet k zmernemu, poštenemu življenju, ta talisman je bila žena, zvesta, blaga žena, lepega obnaSanja, pridna in požrtvovalna t ljubezni.« Tako je govoril stari Jusuf, okoli stoječi pa so osramočeni gledali v tla in sklenili poboljšati se in ženo spoStovati in ljubiti kakor zenico svojega očesa in kakor talisman svojega življenja.