Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 25. aprila t956 Štev. 93. Leto X. (XV'I,) MARIBORSKI VECERNIK IMMIus in uprava: Maribor, Ooapoaka ul. 11 ' i alalon uredništva 2440, uprava 245l Isfcaja razen nadalje in praznikov vaak dan ob 14. uri / Velja mesečno prajaman v upravi ali po poSti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din / Oglaai po ceniku / Oglase Konjema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / PoStni čekovni račun it. 11.406 •JUTRA 9f Laški poraz pred abesinsko presiolico ADDIS ABEBA, 23. aprila. Abesinski prestolonaslednik je prispel včeraj semkaj in prevzel vodstvo mesto neguša, ki se je podal na zapad. Prestolonaslednik je reorganiziral obrambo Addis Abebe. O bitkah na severni strani se doznava, da so Labi nekajkrat poskušali prodreti proti Addis Abebi, so pa pri tem zadeli na Imd odpor, ker so Abesinci zavzeli zelo dobre položaje, ki jih morejo braniti z minimalnim številom čet. Ker niso Lahi imeli na razpolago topništva, so bili njihovi juriši na abesinske položaje brezuspešni. Vče raj ponoči so Abesinci prešli v protinapad in vrgli po krvavi nočni bitki, ki je trajala do jutra, Lahe nazaj. Nekateri laški oddelki so se umaknili proti Dessiju. Ta abesinska zmaga je vzbudila tu veliko navdušenje. V krogih inozemskih vojnih strokovnjakov se smatra, da so Lahi doživeli pred Addis Abebo poraz, ker so forsirali napredovanje proti Addis Abebi. da prodro v mesto v smislu obljube maršala Badoglia do rimskega božiča, pa niso pri tem bili dovolj oprezni in tudi niso dovoljno skrbeli za potrebna ojačenja. Abesinci so porušili vse mostove, da otežujejo Lahom prodiranje. Neguš je dal povelje. da se je hraniti do poslednjega naboja. Abesinske žene se do zadnje kaplje krv borijo proti Lahom PARIZ, 23. aprila. Reuter poroča iz Addis Abebe: Neka abesinska patro-la je v teku noči se prikradla iz nekega brda v okolici na laško letališče v Dessiju, pobila tam stražo in zažgala 17 letal. RIM. 23. aprila. Badogliovo poročilo št. 192 se glasi: Na somalski .fronti laški oddelki napredujejo. Tako zvane brze kolone so zasedle včeraj Dublin v dolini Dakata. Pri tej bitki je bil ranjen neki laški oficir, okoli 50 laških vojakov pa je bilo ubitih oziroma ranjenih. PARIZ, 23. aprila. United Press poroča iz laškega glavnega stana, da se pri Salandigaju, to je 125 km severno od Addis Abebe, vrši že drugi dan silno ogrčena in krvava bitka med abesinskimi in laškimi oddelki. Bitka je izredno krvava, in so izgube na obeli straneh zelo velike. Laški zdravniki pravijo, da se med mrtvimi Abesinci nahaja zelo veliko žena, ki se ramo oh rami borijo z moškimi. ADDIS ABEUA, 23. aprila. DNB poroča: V abesinski prestolnici je zopet zavladal mir. Abesinske čete so južno od Dessija nudile žilav odpor. Trdi se, da se je zadnje dni položaj za abesinsko vojsko zboljšal. Naglaša se, da lahko abesinski oddelki v zapadni Abesiniji vzdržijo vojno še šest mesecev. General Graziam ran fen? RIM, 23. aprila. Havas poroča: V inozemstvu so se razširile vesti, da je general Grazinni ranjen in da je znani laški kirurg, profesor Bastianelli odpotoval v Modagiscio, da bi zdravil generala. Laška vlada to vest zanikuje in je nastanek teh vesti iskati v teni. ker je odpotoval v Eritrejo prvi asistent omenjenega znanega laškega kirurga prof. Buccinelli, ki je bil pozvan, da zdravi polkovnika Riberatia, bivšega laškega konzula v Marseju, ki je bil težko ranjen radi eksplozije granate. Italija v sankcijskih kleščah ŽENEVA, 23, aprila. Tukaj zaseda odbor ekspertov pod predsedstvom švedskega delegata Westmana, ki proučuje učinkovitost doslej uveljavljenih sankcij. V smislu zadevnih podatkov je razvidno, da se Je od konca leta 1935 do' začetka leta 1936. znižal laški izvoz za tretjino. Pri tem je treba upoštevati, da niso znani statistični podatki več kakor 20 držav, hi so tudi udeležene pri izvajanju sankcij. Uvoz Italije pa Je v tem času, to Je v novembru in decembru 1935 in januarja in februarju 1936, padel za skoraj polovico. V Španiji pokajo peklensk* stroji BARCELONA, 23. aprila. Včeraj zjutraj ob 6. je eksplodiral pred portalom največjega hotela peklenski stroj in je eksplozija povzročila veliko škodo. Dva hotelska uslužbenca sta bila ranjena. MADRID, 23. aprila. Havas poroča: Aretacije desničarjev se nadaljujejo. V saniem Madridu je bilo aretiranih okoli 800 oseb, v vsej Španiji pa več tisoč oseb. MADRID, 23. aprila. Predsednik vlade Azana je sprejel ponudbo levičarjev. da kandidira pri volitvah za predsednika republike. Radi protijaponske špijonaže ustreljeni mongolski generali ŠANGHAJ, 23. aprila. Danes se Je objavila izvršitev vojno sodiščne obsodbe guvernerja Linkshenga, generalov Fulinga. Cuutena in Hvalingtana na smrtno kazen, ki se je izvršila z ustrelitvijo. Omenjeni odlični mongolski voditelji so bili justificirani radi špionaže v prid sovjetske Rusije, o čemer smo nedavno poročali. Razen tega je bil major Sateruto obsojen na 14 let robi je, Vensingtaj pa na 15 let težke ječe. nje, čutil soglasje najinih misli. To ni ladoiua ie prodrla do malodane vseh postojank v družbenem in poklicnem življenju, ki sili ie bil še do nedavno zavzemal izključno moški. Ta pojav je bistvene važnosti v presoji sposobnosti, delavnosti iti spretnosti sodobne žene. V vseh evropskih državah skoraj vidimo danes Predstavnice ženskega spola na vodilnih >ti uglednih družbenih, državnih in poklicnih položajih. Vse te žene, ki so se po dolgotrajnem naporu z nadarjenostjo ■n sposobnostjo uveljavile, zaslužijo na- j ziv pionirk v sodobnem življenju in so- j dobni vedi ter znanosti. V našem slo-1 venskem življenju imamo lepo število | velikih predstavnic našega ženstva tam j od Pavline Pajkove in Zofke Kvedrove i Pa do znanih in vidnih predstavnic žen- i ske tvornosti, iniciative in delavnosti na vseh področjih našega sodobnega javnega življenja. In če zremo drugam, nam prihajajo nasproti pomembne predstavnice sposobnih in nadarjenih žena, ki delajo svojemu spolu vso čast. V nepregledni vrsti stopajo pred nas njihova imena od Kristine Bonnevie, znamenite biologinje in cm-brioJoginje na norveški univerzi v Oslu ter znamenite pisateljice S. Undsetove pa do poveljnice angleške ženske policije Mary S. Allenove in svetovnoznane skladateljice in dirigentke Elizabete Key-Perove, ki si je že v 17. letu pridobila tta amsterdamskem konservatoriju dve diplomi. Posebno norveške žene so si v smislu nedavnega sklepa norveškega parlamenta priborile brezizjemen dostop v vse, tudi najvišje službe. Saj je norveška univerza bila že leta 1884 odprta ženam in ob istih pogojili in pravicah kakor za ntoške. Tradicija ženskega dela in ženske tvornosti je sama po sebi stvorila Potrebno psihološko razpoloženje* da so se mogli sprejeti nedavni sklepi norveškega parlamenta, ki so dali norveški ženi toliko svoboščin in pravic, kakor jih ninia danes žena v nobeni drugi državi, ^elo žene Združenih držav ameriških zaostajajo v tem oziru za norveškimi ženami, četudi so bile tamkaj možnosti ženske vzgoje in ženske naobrazbe že dol-go preje povoljnejše kakor v posamezni! evropskih državah. Značilno za norveške razmere je ustvarjenje novih žen-skilt proiesij, prvenstveno v socialno humani smeri. Tako je vzniknila tamkaj D°buda, da se organizira posebna ustanova ženskih nadzornic, katerih naloga J'0- da posečajo tvorriice in delavnice. *Jer so zaposlene ženske. Naloga teh nadzornic bo, da ugotavljajo na licu me-s*a, kako delavke živijo, pod kakšnimi "koliščinami delajo, ter so jim vsak čas v nasvetih in s pomočjo na razpolago. Sodobna žena pa jo pokazala tudi ntno-življenjske hrabrosti v teži sodobnih gospodarskih, socialnih in političnih pre-resIJaJev. Zgovorno pričajo o tem bese-de- ki jih je veliki T. G. Masaryk, pre-^dent-Osvobodltelj bratske češkoslovaške republike, izrekel o svoji življenjski fužjci: »Iz Američanke je postala pra-a Čehinja, in sicer v vsakem oziru, v ll0raličnem in političnem. Verovala >3 v ohro bistvo našega naroda ter mi vse* ^kozi pomagala v mojih političnih bor-in vsetn mojem delovanju na poli-torišču. Težki časi so bili za mc-j e> ko sem za časa vojne živel v tujini Y sem moral prvokrat brez nje delovati. edel pa sem. da bi ona odobravala mo-£deU». kcr ie to bilo v njenem duhu. • bili so trenutki, ko sem, daleč od bila nikakšna telepatija, ampak dejstvo sporednega mišljenja in čustvovanja ljudi, ki gledajo na svet z istimi očmi. Njeno globoko p*euBiča»je je bilo, da na živi žena samo za moža in tudi mož ne samo za ženo, ampak da oba iščeta pri-rodnih in božjih zakonov ter da delujeta ua njih uresničenju.« V BELEM DVORU NA DEDINJL ie sprejel včeraj knez namestnik Pavle v svečani avdienci novega bolgarskega poslanika na našem dvoru dr. Dečka Karadževa. Popoldne sta bolgarskega poslanika sprejela v avdienco tudi oba kraljevska namestnika dr. Radenko Stan kovic, in dr. Ivo Perovič. DIPLOMATSKE SPREMEMBE, Za svetnika v zunanjem ministrstvu je postavljen Avgust Mišetin, doslej svetnik kraljevega poslaništva v Buenos Airesu. Za svetnika kr. poslaništva v Buenos Airesu pa je imenovan Božidar Stojanovič, doslej svetnik zunanjega ministrstva. SEJA VLADE. Za danes popoldne ob 5. je sklicana seja vlade, na kateri bodo razpravljali o •aznih aktualnih dogodkih. NARODNA SKUPŠČINA. V drugi polovici maja, se bo po informacijah sklicala seja Narodne skupščine, ki bo razpravljala o novem osnutku trgovskega zakona, ki se je v odboru že sprejel. Razen tega bo skupščina obravnavala nekatere mednarodne konvencije. SKUPŠČINSKI FINANČNI ODBOR se sestane dne 30. t. m. Na dnevnem redu je razprava zakonskega predloga o dogovoru države z drubžo Radio Beograd. MUSLIMANSKE ZANIMIVOSTI. Na predlog ministra pravde se je podpisal ukaz, s katerim je upokojen Reis-ul-Ulema Hadži Ibrahim Maglajič, razen tega še muftije Talili Svrzo iz Sarajeva, Hadžiomer Dalič iz Mostarja, Hadži Mu-stafa Nurkič iz Banjaluke, in Hadži Bar-jaktarevič iz Plevlja. Odpuščen pa je iz državne službe muftija Hadži Ibrahim Čohi« iz Tuzle. NOVI DIREKTOR. Podpisan je ukaz, s katerim se imenuje za novega ravnatelja državnih rudarskih podjetij v Sarajevu Sima S. Miloševič, za ravnatelja »sarajevske železarne pa Uroš M. Lazovič. BUREN SHOD. Na trgu v Bosanski Dubici je bilo javno zborovanje Ljotičeve stranke, na katerem so govorili poleg Ljotiča še dr. Juraj Korenič, Evgen Markovič in kmet Djtrro Braderič iz Živaje. Shod je bil prav dobro obiskan, vendar so med zborovanjem nekateri zborovalci vzklikali dr. Mačku. TELEFONSKI KABEL ŠT. ILJ - BEOGRAD. Minister za pošte, telefona in telegraf3 dr. 'Kaludjerčič je glede licitacije za nabavo kabljev za novo telefonsko linijo od Št. lija do Beograda izjavil novinarjem, da se je ta licitacija vršila 20. t. m. Na tej licitaciji je minister za pošte, telefon in telegraf sprejel tri ponudbe, ki jih sedaj proučuje posebna komisija. — Kakor hitro bo komisija svoje delo končala, bo predložila ministru elaborat. Ta elaborat pa bo minister predložil ministrskemu svetu. Kraljevska banska uprava opozarja, da morajo vsi, ki žele opravwiti privatni izpit na srednji šoli, predati pravilno o-premljene prošnje s taksami pri ravnateljstvu zavoda, kjer žele delati izpit. — Dopolnilne izpite in izpite izven banovine, v kateri prosilec stalno biva, dovoljuje le ministrstvo prosvete, privatne izpite izven pristojnega šolskega okoliša dovoljuje banska uprava. Prošnje je predati v roku, da dospejo po pristojni službeni poti vsaj do 10. maja na bansko u-prawo, odnosno na mmisitnstvo. Ukiniti m usek smeti Preki — Prleku Večemik z 11. t. ni. je priobčil pred-veiikonočno razmišljanj starega Prleka o »Prlekih in Prlekiji«. Člankar uvodoma povdarja, da je njegovo razmišljanje postno, vsebina dalje postne razprave pa je bore kratka sentenca, da je beseda Prlek« žaljivka in psovka. Avtor te nove teorije sicer povdarja, da je naziv »Prlek« za njega samega žaljivka in psovka, pač pa apelira na etični in estetični čut vseli Prlekov, naj bi to besedo vsi smatrali za žaljivko in psovko. K temu ga nagibljejo velevažtii razlogi. Glavni razlog je člankar sam, ki je že 1. 1874 prvič v svoji duši čutil, da ga besedica »prle«, ki jo je kot Prlek tudi sam izgovarjal, v prenesenem pomenu namenoma žali. So še pa tudi zgodovinski razlogi, ker je bila današnja Prlekija s Prekmurjem vred nekdanja knježevina Panonija, pozneje pa Nitranska knježevina in del velike slovanske države od Drave do Čehoslovaške. Ta po sv. Cirilu in Metodu posvečena zemlja zasluži torej drugo ime nego žaljivko »Prlekija«. To je nekako vsebina priobčenega postnega razmišljanja starega Prleka. Ce bi članek z dne 11. aprila izšel prvega, bi se dokaz, da je beseda »Prlek« žaljivka in psovka, morda posrečil kot aprilska raca, v splošnem pa izzveni cela razprava nekam naivno. Člankar trdi, da noče samega sebe »klapoviiškati« z izrazom »Prlek«, a vendar načeloma samega sebe imenuje starega Prleka. Če pri tej nedoslednosti lastne zaušnice ne čuti, je podal temeljni dokaz, da »Prlek« rte more Prleka žaliti, sicer bi se moral raje imenovati starega Panonca, da ne vzamemo kakega Savničarja, ta izraz bi spet žalil, ker tam tudi žabe imenujejo šavničarje. Tipične narodne šege in običaje zbirajo in ohranjajo vsi kulturni narodi kot zgodovinski dokaz narodovega žitja, ki je raznim krajem in krajanom enega naroda tudi dalo svojstvena imena. Če se hočejo krajani z njihovimi imeni medsebojno psovati, je to zadeva njihove individualne duševne in srčne negativne veličine, v splošnem pa je vsak na svoje ime ponosen. Kako zanosni so Pohorci v govoru in pesmi na svoje ime. Ob imenu Kobanc ne bo noben poznavalec tega imena tam gori na Kozjaku užaljen, ker je v imenu ohranjeno narodno žitje vsega kraja. Ti ljudje bi lahko bili prej užaljeni, če bi jih po člankatrjevi jezikovni razpravi imenovali Kozjance! Povsem pa je smešna trditev, da bi žaljivo ime »Prlek« ustvarili še komaj mariborski nemškutarji. Če so zagrizeni narodni nasprotniki med drugimi tudi staro ime »Prlek-, rabili kot psovko, je to zgolj posebno poglavje njihove kulturnosti, a radi tega zaplotnega laježa se niso vsi Prleki izselili. Nemci so seve psovali tam, kjer so videli neupogljive narodnjake, kar bodi posebej povdarjeno v čast Prlekiji. V dobi narodnostnih bojev so nasprotniki psovali tudi z drugimi dovenskenskimi imeni, ljudstvo ponosno na svoja slovenska imena se pri svoji veličini niti ni zmenilo za -ljudi, iz katerih je mesto pameti govorila slepa strast. Neki odlični Nemec, takrat tudi v taboru germanske invazije, je ob spominu na tiste žalostne nekulturne čase pred nedavnim očito izpovedal, da so naši narodni nasprotniki sami z nesmiselnim psovanjem slovenskega življa jeli graditi temelje bodoče Jugoslavije. Če bi na p ra m psovkam slepe strasti bili vsi tako meh-kosrčni. da bi zavrgli svoje ime, bj res podlegli, ponos na naša imena, ki so obenem izražala našo nezrnagljivo narodnost, pa je tudi naša končna zmaga. Torej člankar ju priporočamo, naj ne klone za vse življenje svoje glave radi srečanja z nekim malenkostnim sošolcem, ampak naj bo širokogruden in ponosen, da je prav narodni Prlek častno pomagal pri našem narodnem osamosvojen ju. Otročja usta. Mama, zakaj nima papa las na glavi? — Izpadli so mu, ker irutogo dela z razumom! Zakaj pa imaš ti tako dolge lase?, — Nehaj otrok moj in ne sprašuj tut. Sokolske veste Otvoritev Sokolskega doma in odkritje spomenika Vitežkemu kralju Aleksandru I. UjediniteSju Dne 16. aprila se je vršila pod predsedstvom br. staroste dr. V. Železnikarja prva seja pripravljalnega odbora za otvoritev Sokolskega doma v Slovenj-gradcu in odkritje spomenika Vitežkemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju, po katerem nosi ponosni slovenjgraški Sokolski dom svoje ime. Otvoritev in odkritje spomenika bo 21. junija. Na seji so se ustanovili razni odseki, katerim so bila poverjena pripravljalna dela za slovesnost, ki naj bo kar najveličastnejša. Na predvečer se vrši telovadna akademija. Na dan otvoritve dopoldne bo povorka, katere se udeleži tudi sokolska konjenica. Po povorki se vrši otvoritev doma in odkritje spomenika. Popoldne je javna telovadba in nato veselica. Ker so železniške zveze jako ugodne, ne bo treba posebnih vlakov. Udeleženci iz smeri proti Mariboru prispejo v Slovenjgradec z jutranjim vlakom ob 8. uri. oni iz smeri proti Celju pa z vlakom ob 10.15. Odhod iz Slovenjgradca na obe strani bo z vlakoma ob 19. uri. Povabljeni bodo vsi bivši člani in dobrotniki društva. Naročili se bodo tucfi spominski znaki. Vprašanje prehrane je rešeno čim naj-povoljneje. Kosilo se bo dobilo za Din 6 do 10. Prosimo vsa društva SŽM in vsa bližnja društva SŽC, da se ozirajo na ta naš slavnostni dan ter po možnosti svoje društvene prireditve tako določijo, da lahko njih članstvo v čim večjem številu pohiti v naš lepi Slovenjgradec. — Zdravo! Sokolsko društvo Slovenjgradec. IZ ŽUPE. Bratsko pozivamo pripadnike Sokola, da se udeležijo koncerta, ki ga priredi bratski pevski zbor »Smetana« iz Plzna, v petek dne 24. IV. t. I. Zdravo! Pozivamo vse bratske edinice, ki tega še niso storile, da takoj pošljejo župi začasne, neobvezne priajve za Subotico, in sicer v smislu zadnje okrožnice žup. u-prave. — Zdravo! č/icurttšrtutdtrt niutioula iz „črne kn ige“ na*esa gospodarstva Konkurzi in prisilne poravnave Dunavski 1, Moravski —, Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 15. do 31. III 1936 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta). Otvoritveni konkurzi: V Dravski banovini —, v Savski 1, Vrbaski —, Primorski 1, Drinski 1, Zetski — Dunavski 6, Moravski —, Vardarski —, Beograd. Zemun, Pančevo —. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski 4. Savski 4, Vrbaski 1, Primorski , Drinski 1, Zetski Vardarski —, Beograd, 7emun, Pančevo —. Končana konkurzna postopanja: v Dravski banovini 1, Savskj 1, Vrbaski 1, Primorski —, Drinski 1, Zetski — Dunavski 3, Moravski 4, Vardarski 1, Beograd, Zemun. Pančevo 2. Potrjene prisilne poravnave: v Dravski banovini 4, Savski 2, Vrbaski 1, Primorski —, Drinski 1, Zetski —- Dunavski —, Moravski Vardarski —, Beograd, Zemun Pančevo —. 2(kavsto/ena i/fuašanja Kako zdravimo govorne motnje pri otrocih Zdrav govor je domalega tako potreben. kakor zdravi udje, Človek z izrazito govorno napako je v službi in družbi skoro nemogoč in se ga vsakdo ogiblje. To mu vriva misel manjvrednosti, ki ga dostikrat pritira do obupa. Ker se skoro vse govorne motnje pojavijo že v zgodnjem detiostvu in jih je takrat tudi najlažje odpraviti, dočini je kasneje boj z njimi dostikrat brezuspešen, zato bi bila dolžnost staršev, da bi bili o tem zlu o pravem času poučeni. Tako bi si prihranili. mnogo gorja in stroškov ter v mnogih primerih lahko sami rešili otroka velike nevarnosti za vse njegovo življenje. Število na govoru oškodovanih otrok tudi pri nas zadnja leta strahotno narašča ter jih imamo samo v naši banovini gotovo preko 10.000. Neverjetno je, kakšnih pomočkov se poslužujejo ljudje v boju uroti temu zlu. Vsakdo ima svoje »recepte«, ki pa ponavadi več škodujejo nego koristijo. Ni dolgo tega, kar smo brali o krvavi padarski operaciji jezika na nekem triletnem jecavcu, ki je končala z zastrupljenjem in seveda s smrtnim izidom. Take srednjeveške zablode nas postavljajo pred kulturnim svetom v dokaj čudno luč. Neverjetna pa je tudi brezbrižnost, ki jo kažemo v tem pogledu. Lanj smo dobili odlično poljudno-znan-stveno knjižico o govornih motnjah, ki bi si jo morala nabaviti vsaka družina, prav gotovo pa vsaka učiteljska knjižnica Hvale vredna je bila misel Pedagoške centrale v Mariboru, da je povabila na svoj V. Pedagoški teden tudi avtorja imenovane knjižice, g. Vilka Mazija, ki nam bo v soboto 25. aprila predaval o bistvu in zdravljenju govornih moteni pri otrocih. Vsi, ki jih ta predmet kakorkoli zanima, zlasti pa mlade matere, naj ne zamude te ugodne prilike, da pridejo poslušati izvajanja našega izkušenega strokovnjaka na polju logopedije. _________ utUtktO Kakor stari, tako mladi, je naslov opereti Pavla Dietricha, ki jo je igrala dramska družina Sokolskega društva Studenci v soboto 18. in v nedeljo 19. aprila v Sokolskem domu. Obakrat je bila dvorana popolnoma razprodana, tako da se misli na ponovitev v mesecu maju. Igralci so še tudi tokrat izkazali, saj so nastopili pa tudi naši znanci na studenškem odru br. Mlakar, Škilan, Kovačič in Golob, ki so mojstrsko rešili svoje vloge. Ženske vloge so pa zasedle večinoma mlajše moči, ki so se tudi prav dobro odrezale. Imenitno sta se postavile s. Fijavževa in Majheničeva, ki sta dokazali, da ste kos tudi težjim nalogam-Kmetskega fanta je podal prav dobro br. Macarol. Režija je bila v spretnih rokah br. Lintnerja, saj se je prvenstveno njemu zahvaliti, da se je ta opereta v tako kratkem času mogla uprizoriti. Igrala js godba Drave. Ljudje so bili zelo zadovoljni. Vidi se, da jim ugajajo bolj vesele igre. kakor drame. SiuusUui ISSK Maribor : Atletiki SK. V nedeljo 26. se bo odigrala v Mariboru zadnja prvenstvena tekma v mariborski skupini LNP, in sicer med ISSK Mariborom in celjskimi Atletiki. Tekma je zlasti za JSSK Maribora velike važnosti radi tega. ker bo odločila, kdo bo drugi udeleženec mariborske skupine v finalnem tekmovanju za prvenstvo LNP. Nogometni klub SK Ljubljana ustanovljen! Jugoslovenski nogometni savez je na svoji zadnji seji črtal iz seznama član stva SK Ilirijo in dovolil ASK Primorju, da spremeni svoje ime v SK Ljubljana. V novem umetnem klubu bodo sodelovali nogometaši bivše SK Ilirije in ASK Primorja. Novi klub SK Ljubljana bo sodeloval v finalnem tekmovanju za prvenstvo LNP, in sicer bo zavzel mesto ASK Primorja. Kolesarsko društvo Studenci je imelo preteklo nedeljo v društvenem lokalu v gostilni Oinulec svoj III. redni občni zbor. Zborovanja se je udeležilo lepo število članov in članic ter je bilo iz poročil posameznih funkcionarjev razvidno, da 'fi društvo prav lepo napredovalo. Agilm studenški kolesarji so priredili lani osem izletov ter nekaj uspelih veselic, tako da je tudi gmotno stanje društva povoljno. Pri volitvah se je izvolil naslednji novi odbor: predsednik Srečko Ferlič, podpredsednik Franc Petrovič, tajnik Frane Stajnko, namestnica Monika Stajnkova-blagajnik Ivan Baumkirchner, namestnik Ivan Kuhar ter Albin Lešnik. Mladen1-'1 društvu, ki je zbralo pod svojim okriljem vse narodno zavedne športnike v Studencih, želimo kar najlepšega razmaha in uspehov. Htvavi ttU — Naglo sem ga zagrabil in poskušal, se samo za trenotek dvigniti. Okrog sebe sem videl vse prazno. Na nasprotnem koncu se je ladja zelo dvignila nad vodo in nekaj ljudi se jc krčevito oprijemalo vrvi. Nihče ni smel v Čolne. — Občutil sem pogubo, videč, da se nihče ne more rešiti. Odločil sem, da se vržem v pas, dokler me še ne pogoltne vrtinec ladje. Ta srečna misel je bila naglo uresničena, ž enim samim skokom sem se znašel ob ograji in sc je čvrsto oprijel, medtem, ko se je preko glave pre lil močan curek vode. Nato sem občutil, da nas zanaša v nasprotno smer. — Grozna igra z življenjem se je nadaljevala na površini valovja. Grabili so me in metulj v neverjetne višine m me spuščali do vrtoglavih globin. Kakor z lutko so se poigravali z menoj in me kakor v šali preganjali do brada. V vrtincu valovja nisem opazil, da je borba z ladjo že dokončana. -- Valovje jc neusmiljeno razbijalo kos ni kosom ladje. Redu« ostanki so pluli po razburkanem morju. Nobenih sledov ni bilo več o njeni posadki. — »Elvira«, Livija — dvoje imen se jc poganjalo po mojih možganih. Nisem vedel: lažem li samemu sebi ali žalujem. Ujel sem kos plavajočega ostanka drage in nesrečne »Elvire« in se ga čvrsto oprijel. Rešilni pas je na nekem klinu obvisel. Toliko moči sem izgubil, da sem komaj zmogel ta mali napor. In nato me jc val popolnoma dvignil in postalo je vse temno okrog mene. — Izgubil sem zavest... * Vous parlez francais jetrne homme? Presenetilo me je to vprašanje in pogledal sem okrog sebe. Trije ljudje v belih plaščih so bili okoli mene. Nato pa stene nekega broda. Potem kratko operacijsko mizo in na njej jaz. Poleg nekoliko steklenic v čvrsto, tesno obdelanih impregniranih hlačah. Zakrilil sem nekajkrat z rokami, da sc prepričam, ali sem živ. V redu je — sem dejal samemu sebi in človeku v belem plašču sem odgovoril: — »Oni monsieur!« Bri je zadovoljen in odvrnil je kratko: — »Jaz sem doktor Konamuri, zobov-niški šef na japonski bojni ladji »ihara«* Kmalu vam bo bolje. Vas edinega s° našli od vse posadke la d ic Bodite srečni!« — Razumljivo je, da sem občutil srečo- — Mongolski obrazi v belih plaščih so se počasi oddaljili. Ostal je samo mladi, majhni zdravnik, ki se js prijate1' ski smehljal. — »Sreča. Da zelo lepa reč,« — Namerno ga nisem hotel razumet1-Povesil sem oči. Občutil sem bol. Ma*0 je zamajal in sramežljivo je klonil gDv0' Nato je s prijetnim gibom ublažil sV0,e besede in nadaljeval: ^ — »V toliko lepša je speča Vaša, ke je prispela v poslednjem trenotku.« — Opisal mi je vse. Kako so po jeirm S. O. S. klicev v buril hiteli sedemnajst ur proti kraju nesreče in našli sam tužne sledove »Elvire«. Dolgo so ljudi in končno našli le mene. V orno-vici sem ležal polnih 62 ur. Zdaj se ' ni treba več bati, voda i- izčrpana iz te- UVVM » VHH, V V JUH Ji, « - nJj lesa. Življenje se je potem nadaljevan ladji kakor navadno. Lepo vreme, d° hrana, prijazni japonski mornar.1' vsakodnevni počitek. {Uua HiatiBetske mduMke xwite Zadeva mariborske Glasbene matice m k- Josipa Hladeka-Bohinjskega je mariborski javnosti znana. Mariborska Glasbena matica se je v sporni zadevi pritožila na ministrstvo prosvete, ki je izdalo naslednja dva odloka: »Na prošnjo Glasbene matice v Mariboru in na osnovi § 6. uredbe ministrstva prosvete je gospod prosvetni minister z odlokom P. br. 30713 z dne 1. ‘tprila t. 1. odobril pravila in učni načrt »Privatne glasbene šole Glasbene mati- ce v Mariboru« brez pravice javnosti. S tem odlokom so izgubili veljavnost vsi prejšnji odloki prosvetnega ministrstva«. Drugi odlok pa se glasi: »V zvezi z odlokom gospoda prosvetnega ministra P. br. 30713 z dne 1. aprila t. 1. s katerim so izgubili svojo, veljavnost vsi prejšnji odloki, se obvešča direktor »Subvencionirane muzičke škole Glasbene matice v Mariboru« Josip Hladek-Bohinjski. daje odlok o odobritvi te šole, njenih pravil in učnega načrta razveljavljen. Zaradi tega se ta šola ukinja. Josip Hladek-Bohinjski lahko predloži v odobritev nova pravila in učni načrt glasbene privatne šole, če želi voditi tako šolo še naprej, ne sme pa ta šola nositi imena »Subvencionirana muzička škola Glasbene matice v Mariboru«. Z rešitvijo prosvetnega ministrstva je torej zadeva mariborske Glasbene matice contra Hladek-Bohinjski končno veljavno rešena. GRAJSKI KMO. Od danes da*e vebki »Ufa« film »UUBAVN-A PESEM«, v katerem poje tenorist »Milanske Skale« Aleksandro Zibani. Za humor skrbita Paul Horbiger in Rudolf Platte. Nepozabne melodije. Kino Union. Od četrtka prekrasni film »Rdeči jahač«, Svetislav Petrovič in Kamila Horn. Sijajna vsebina, očarljive melodije, ciganska godba. Drevi je v gledališču premiera drame slovenskega pisatelja Jožeta Kranjca »Direktor Čampa«. Delo zanima pred vsem radi sodobno izbranega sižeja, silno efektne odrske obdelave ter mnogih aktualnih sentenc. Daljši odmor je po četrti sliki. Premieri prisostvuje pisatelj. Red B. 80 letnico rojstva obhaja te dni čila in zdrava gospa Ana Fistravec, soproga g. prof. Fistravca. Jubilanrtki ob častitljivem jubileju naše iskrene čestitke! Odprta noč in dan so groba vrata... V Maistrovi ulici 17 je preminila v starosti 74 let hišnica Ivana Ciringerjeva. V splošni bolnišnici je umrl v starosti 63 let vpokojeni nadpreglednik finančne kontrole Anton Borlak. V Slovenski ul. 40 je izdihnila v starosti .36 let. A. Kraner jeva, žena sodarskega pomočnika. — V splošni bolnišnici je podlegel neozdravljivi bolezni šestletni Miroslav Šestar. Žalujočim naše toplo sočutje! Aljehin pride! Prihod znamenitega šahovskega velemojstra v Maribor se ie radi nekaterih novih najavljenih tekmovanj v drugih mestih naše države nekoliko zakasnil, tako da ga pričakuje tukajšnji Šahovski klub v Maribor, kjer bo odigral simultanko, koncem aprila oz. začetkom maja t. 1. Vlom v železniško postajo. V noči na preteklo sredo je bil izvršen v železniško postajo Dovže na progi Celje - Velenje drzen nočni vlom. Vlomilec je prišel v zaklenjeno čakalnico s ponarejenim ključni. Iz čakalnice je nameraval vdreti v prometno pisarno, kjer ga je mikala postajna blagajna. Pri svojem zločinskem poslu pa je ravnal tako neprevidno, da je slišal ropot mi postaji stanujoči 'železniški uradnik, ki je naglo vstal in prepodil vlomilca. Drzni vlomilec je potrl nekaj šip in se pri tem porezal, o čemer so pričali krvavi sledovi na vratih in steni. Orožnikom, ki so bili poklicani na kraj vloma, se še ni posrečilo izslediti nočnega vlomilca, ki je srečno odnese! pete. Strel v glavo. Preteklo noč si je v samomorilnem namenu pognal iz samokresa kroglo v glavo 231etni natakar Štefan L. iz Maribora. Krogla je nesrečnežu obtičala v glavi nad desnim sencem. Tra gični dogodek se je pripetil na Meljski sobi, kjer so ranjenca šele danes zjutraj našli. Takoj so poklicali na pomoč mariborske reševalce, ki so ga prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Vzrok dejanja ni znan. Zanimive najdbe na Radvanjski cesti. Ko so delavci kopali fundainent za novo stanovanjsko hišo na Zgornji Radvanjski cesti, kjer so ranjenca danes zjutraj sformatorja gradi stanovanjsko hišo g. Franc Žagovec, so delavci naleteli tudi na opeko, ki izvira po mnenju stavbenikov iz 17. stoletja. Pod nekim velikim kamnom so našli tudi novec iz leta 1812, ki je v zelo dobrem stanju. Odkritje podzemeljskega zidovja pa je zgraditeiju hiše prav dobro prišlo, saj so že izkopali okoli osem kubičnih metrov pravega pohorskega granita, ki se bo uporabil pri gradnji hiše. Zanimivo je dejstvo, da je bila Radvanjska cesta oči vidno že pred 200 leti vsaj deloma zazidana in se sedaj poizveduje, kakšne stavbe so bile na omenjenem mestu. Na kraj izkopavanj se je podal tudi naš zgodovinar prof." Baš, ki si je natančno ogledal kraj in izkopanine. Izkopavanje zidovja se nadaljnje proti vzhodni strani. Kako bo z vremenom. Spremenljivo vreme bo trajalo dalje. Tako se glasi da -našnja dunajska vremenska napoved. Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Vidmarjeva in Savostova lekarna, jutri v petek Konigova in Mina-rikova. Kakšna je sodobna mladina in kako naj študira doma iz tretjega predavanja na V. pedagoškem tednu Za prestop iz narodne v V gornji kazinski dvorani je včeraj predaval nastavil, g. Albert Žerjav o nadvse zanimivem vitalnem vprašanju, kako naj doma starši podpirajo mladino Dri učenju. Uvodoma je predavatelj ugotovil, da je sodobna šolska mladina ravno tako, oziroma še bolj aktivna in tvorna kakor so bile to nekdanje mlade generacije, samo da je njeno interesno po-, ta bolj pestro in bogato na doživljajih in Problemih, ki se prirodno javljajo v današnji, socialno in idejno razgibani ljudski družbi. Starši tie smejo krivo ojpsoja-h mladine, temveč morajo vselej razisko vati in dognati tudi vzroke in vire, ki oblikujejo duhovni obraz mladega rodu. Tudi šola sama se bo morala v tem pogledu prilagoditi življenjskim nalogam sodobnosti s temeljitimi reformami. Nato ie predavatelj razvijal razne tehtne misli in nasvete, kako naj starši in inštruktorji podpirajo svoj naraščaj pri učenju in to na podlagi novejših izsledkov iz eks' Derimentalne. pedagogige in didaktike. V srednji šoli se premalo ponavlja, zato dijaki težko zmagujejo svoj študij, če jih dom ne podpira. Predavatelj se je dotaknil tudi problema utrudljivosti posameznih predmetov ter navajal štiri predstav talne tipe, pri učenju: vidnega, slušnega, ntotoričnega in kombiniranega. Zato moto biti domač študij individualen ter prikrojen zahtevam določenega predstav- ljalnega tipa. srednjo šolo ni merodajno samo spričevalo ali starostno leto, temveč intelektualni razvoj poedinca ter njegov prehod v dobo enostavnih abstraktnih interesov. Domači inštruktorji naj bi ne bili samo posredovalci minimalnega umskega znanja. temveč bi se naj zanimali s starši vred tudi za vzgojno plat svojega gojenca, kajti šolski uspeh ali neuspeh ne Davisi samo od intelktualnih sposobnosti, ampak tudi od pravilnih vzgojnih aktov v rodbinskem krogli. V Adlerjevj individualni psihologiji lahko najde domač vzgojitelj sijajna navodila za pravilno vzgojno postopanje, ki soodločuje pri šolskih uspehih. Navzoči poslušalci, med njimi je bilo poleg staršev tudi mnogo šolnikov, ki so popolnoma zasedli veliko dvorano, so vzeli z odobravanjem na znanje vsa pedagška navodila sinočnega predavatelja, saj taki problemi se v naši javnosti vse premalo obravnavajo s prave pedagoške plati j Nocoj bo predaval ob 20. uri v dvorani »Ljud. univerze« g. prof. Sila o »Tež-kočah dom. vzgoje pri dozorevajoči mladini«. Govoril bo o »letih nerodnih«, ki prizadevajo staršem pubertetnikov obilo skrbi in nadlog. To bo predzadnje, predavanje naše agilne Pedagoške centrale, ki je z dosedanjimi pedag. tedni navezala že zelo tesne stike s starši in domom. Predavanje o planinsko turističnih potovanjih na Jadranu Včeraj zvečer je priredila Tujska prometna zveza skupno s tukajšnjo podružnico Slovenskega planinskega društva 'tolo poučno in zanimivo predavanje o Planinsko turističnih potovanjih po Ja-taanu, bi jih uvaja Dubrovačka plovidba. ta uspeli večer je otvoril v polni dvora-!’i Ljudske univerze ravnatelj dr. Josip Tominšek, ki je prisrčno pozdravil °ta predavatelja. Kapetan Gjuro Pany ? SuSaka je podal zanimivo sliko lepot !.n krasot naše Jadranske obale od Su-toka d0 Ulcinja. G. Griesbach iz Zagreba pa je pojasnjeval te iepote m krasote z izredno lepimi skioptičnimi slikami, ob katerih je stopila poslušalcem pred oči naša Jadranska obala v vsej svoji divoti. V svoja izvajanja je gosp. Griesbach vpletel mnogo humorja in šegavosti, tako da so bili poslušalci z uspelim večerom izredno zadovoljni. Tujsko prometni zvezi in SPD gre za organizacijo večera teplo priznanje od strani vseh ljubiteljev planinstva in občudovalcev našega Jadrana. ftffdeuui? Med najboljše pevske zbore v Cesko-ftovaški uvrščajo moški zbor Smetana iz 'znja, ki nastopi v Mariboru v petek 24. ;• ‘n. šteje 40 pevcev, ki so po večini in-tonerji, zdravniki, profesorji in višji urad toki. Kino kavarna. Dnevno koncert, nastop ^ amerikanska cowboya, kakor tudi Jtasalk. Dobra jedila, izborne pijače, so-ld-z> s tem, da kupi srečko, ki stane sa-10 Din 2250. Uatedua gtedatošee še v šoli. Starši so ga zaman iskali vsepovsod in so v skrbeh, da se mu je kaj hudega pripetilo. 0 tetH tU GU&H REPERTOAR. Četrtek, 23. aprila ob 20. uri »Direktor Čampa«. Red B. Premiera. Petek, 24. aprila: Zaprto. Sobota, 25. aprila ob 20. uri: «Micki je treba moža«. Igra dramski odsek gasilske čete iz Cirkovc. Nedelja, 26. aprHa ob 15. uri: »Sveti Anton. vseh zaljubljneih patron«. Znižane cene. Zadnja popoldanska predstava. Ob 20. uri: »Ples v Savoyu«. Znižane cene. Kaj vse kradejo. Trgovki z lesom Hermini Hofmanovi v Kopališki ulici je preteklo noč neznan tat ukradel z motorja za žaganje drv 2000 dinarjev vreden magnet. Hofraanova je prijavila tatvino magneta, ki je bil skoro nov, mariborski policiji. V svet je neznanokam pobegnil 14letni železničarjev sin Lojzek Ambrož, stanujoč v Mlinski ulici 28. Fant,je bil v torek Česky klub. Ponovno opozarjamo svoje rojake na koncert' pevskega društva »Smetana« iz Plzna, ki se vrši v petek c;b 20. uri v veliki dvorani pivovarne »Union«. Predprodaja vstopnic v trgovini Zlate Brišnik in Jos. Hofer. Torej na svidenje pri sprejemu v petek ob 15.51 na kolodvoru pri ljubljanskem brzovlaku in zvečer pri 'koncertu. Prihod »Smetane«. Jutri v petek ob tričetrt na štiri popoldne se pripelje z ljubljanskim brzovlakom pevski zbor »Smetana«. Tukajšnja narodna društva pripravljajo zboru lep sprejem, h kateremu se vabi tudi ostalo občinstvo, Jugoslovensko-čeltosiovaška liga opozarja prijatelje lepe pesmi in bratskega čehoslovaškega naroda na jutrišnji koncert »Smetane« v Unionu. Po vsej drža- vi je njihova umetnost žela velike triumfe, radi česar jih bomo z veseljem sprejeli tudi pri nas. Triglavanske starešine obveščam, da prejmejo v prihodnjih dneh društvene položnice v svrho plačila članarine in sicer 1. obroka za mesce januar, februar in riiarc v iznosu Din 22. Pripominjam, da se po najnovejših predpisih položnice ne smejo več opremljati s kakršnimikoli obvestili, tudi no štambihranimi. kar bodi tem potom sporočeno na mnoga zadevna vprašanja. — Vsa blagajniška sporočila bodo v bodoče objavljena v dnevnem časopisju. — Blagajnik Starešin, društva »Triglav«. Obvestilo. P. t. trgovstvu sporočamo, da je za vsedržavni trgovski kongres, ki se vrši v Beogradu dne 16., 17. in 18. maja dovoljena udeležencem polovična vožnja na železnicah. Vabimo vse one naše člane, ki imaio namen posetiti v naznačenih dneh našo prestolnico radi kongresa, da se prijavijo v pisarni podpisanega Združenja Jurčičeva ul. 8, II. najkasneje do ,30. aprila, da bo moglo tajništvo potom Zveze trg. združenj v Ljubljani pravočasno preskrbeti zadevne legitimacije. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. f Vlado Pušenjak. Danes ob pol 11. uri je umrl nenadne smrti v Miklošičevi ul. 2 v starosti 50 let višji zadružni revizor g. Vlado Pušenjak. Pokojni je bil svojčas narodni poslanec, bil je predsednik uprav nega odbora Mestne hranilnice, pred nedavnim je bil imenovan v upravni odbor Državne Hipotekarne banke v Beogradu in je bil tudi občinski svetnik ter predsednik mestnega finančnega odbora. V parlamentu je kot poslanec iz vrst bivše SLS zastopal slovenjgraški srez. Žalujočim iskreno sočutje! Nova revija. Poročali smo že, da bo v založbi Piramida« novinarja R. Reharja izhajala tudi oova revija »Piramida«, ki je že v tisku. Kakor doznavamo pa se nam obeta še nova mariborska revija literarno družinske smeri, ki jo nameravata izdajati g. D. Bajt, tuk. poročevalec »Glasa naroda« in g. C. Grešak, tuk. poročevalec »Slov. naroda«. Iz zdravstvene službe. Za uradniškega pripravnika Doma narodnega zdravja v Spodnji Lendavi je imenovan dr. Avg. Korber. fkoSt£UHUti£ i^eiŠPRTd/iUk ibkšžUA ROMAN »Zamudila se bova več časa kakor sem mislil« »Kaj je?« >Strlo se je neko zvezno kolesce.« »Imate nadomestilo?« »Ne.« »Potem [>ozravi!o sploh ni mogoče.« • »Pač.« »Kako?« »Napraviti morava novo kolesce.« Kako in iz česa?« Tinam s seboj kovino in orodje.« »Koliko časa bo to trajalo-?« »Nekaj ur gotovo.« »Potem bova tu skoraj do jutra.« »Upam, da ne bova. Vendar vam svetujem, da odidete v potniško kabino in ležete k počitku. Še prej si postrezite z večerjo. Najdete jo tudi tam. Nekaj pijače je zraven.« »A vi?« »Jedel in pil bom pozneje, ko bom gotov.« >Samo da nas ne napadejo Italijani ali pošasti.« »Pred zadnjimi naju varujejo zavla- čevalni žarki.« »A pred prvimi?« »Tudi. Samo topovski streli kitalo lahko uničijo.« Dr. Evarist je odšel zopet na prosto in pod letalo, da se loti dela, a komaj je odmontiral pokvarjeni del, se je že silno zabliskalo in ne daleč od letala je s silno eksplozijo telebnila na tla velika granata. »Tri sto vragov!« je siknil maklenski gospod, vendar neverjetno mirno in ne da bi se pustil motiti. Ko je bil z odmontiranjem gotov, se je vrnil v letalo in odšel v posebno kabino, v kateri je bila urejena mehanična delavnica. Lotil se je dela s čudovitim mirom in mladeniško vztrajnostjo. Tudi pokanje granat v skoraj neposredni bližini ga ni odvrnilo od dela. Uelal je vztrajno več ur, dokler ni bil mehanizem obnovljen in spet montiran. Streljanje je med tem prenehalo. Noč je postala neverjetno mirna. Od nikoder ni bilo nobenega glasu, samo murni so muzicirali v travi. Dr. Evarist je pogledal na uro. Kazala je poldveli zjutraj. »Vrniti se domov se ne izplača,« jc dejal polglasno. »Najbolje bo, ako ležem za dve, tri ure k počitku v kabini. Tako bom lahko nadziral že prve spopade med mojo pošastno in italijansko človeško vojsko.« Nekaj časa je še loteval, nato pa pregledal funkcioniranje zavračevalnih žarkov in se nato napotil k počitku. Legel je na ozko posteljo poleg smrčečega profesorja in se kmalu še sam pogreznil v trdno spanje. Spal je skoraj do zore, ko ga je prebudilo silno pokanje topov in rjovenje pošasti. V naglici je prebudil profesorja Kabaja, se umil in povžil zajutrek. Nato se je letalo naglo dvignilo. V daljavi je nad Jadranskim morjem vzhajalo sofoice in njegovi žarki so pričeli razganjati meglice, ki so se bile preko noči dvignile iznad rek in jezer. Dr. Servacij Evarist in profesor Hilarij Kabaj sta se ozrla v globino. Prizor, ki sta ga zagledala, je bil veličasten in grozen, vse obenem. Pošasti, ki jih je zmaj-človek preko noči razpostavil po Evarrstovih navodilih, so z zdTUŽenkni močmi napadle sredino fronte pri Parmi, skušajoč jo pre biti in priti potem obema kriloma za hrbet. Toda tudi Italijani niso prebili no či s prekrižanimi rokami. Utrdili so svo* je postojanke in pritegnili čim več mogoče tankov. Nekatera ojačenja so bila pritegnjena celo z italijansko-francoske fronte, dasi je obstojala velika nevarnost da Francozi italijansko oslabitev izkoristijo v svoje nove ofenzivne namene. Tako se je pričel spopad, kakršnega svet še ni videl. V sprednji vrsti so napadali novogvinejski zmaji- za katerimi so se krile ogromne gorile in druge živali. Kakor zvečer, tako so tudi sedaj napadale pošasti najbolj pogumno in srdito tanke. Metale so jih ob tla in ubijale tako v njih skrite vojake. Toda izgube so bife tudi na njihovi strani vedno večje in dr. Servacij Evarist je že pričel dvomiti v zmago. Tedaj se je pa nenadonia posrečilo zmaju-človeku z najsrditejso skupino pregaziti fronto in jo prebiti. Italijani so uvideli, da so tu izgubljeni in so se pričeli jadrno umikati proti jugu. Toda pošasti so bile hitrejše. Bile so jim neprenehoma za petami. Gorile so zasledovale bežeče avtomobile, oklopne avtomobile in tanke, jih pobirale s tal, in metale na one pred seboj. Ruševine razbitih vozil so zagradile ceste in nadaljnji beg onemogočile ali vsaj silno zavrle in otež-kočile. V dobrih dveh urah so bili docela uničeni vsi oddelki, ki so se borili 5 pošastniki napadalci v odseku Parme. (Se bo nadaljevalo.) Phijske itffvitt Materi počilo srce. O pokolju v Vur-bergu. pri katerem je zgubil 24 letni Fr. Krepek življenje, smo že poročali. Za-dobljenim poškodbam pa je podlegel tudi njegov 221etni brat Alojz Krepek. Imel je razbito lobanjo in je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Ležal je dva dni v globoki nezavesti in je izdihnil, ne da bi se zavedel. Ko je o tragediji slišala mati ubitih, je od žalosti hudo zbolela in je umrla. Z ugledno družino Krepekovo sočustvuje vse ondotno prebivalstvo. Sodna komisija je obducirala truplo tudi brata Alojzija in je ugotovila smrtnono-sni udare s kolom in je bila lobanja dobesedno razbita. Policija je izsledila vlomilsko tolpo še šoloobveznih otrok, ki so kradli po Ptuju kakor srake. Vtihotapljali so se v skladišča trgovcev, kjer so odpirali zaboje in kradli blago razne vrste ter isto deloma nosili na svoje domove deloma pa prodajali. Škoda, ki so jo povročili mladi tatovi, je visoka, a še ni precenjena. Sprememba posesti. Trgovec Havelka je kupil hišo na 'Pirševem trgu od trgovca in 'barvana Štrosa..Hišo je popolnoma porušil in bo na istem mestu sezidal novo moderno hišo. je po lOletnem proučevanju prišel do zaključka, da je v človeškem telesu ogromno število živečih dinamov, ki preskrbujejo mozek, živce in mišice z električnim tokom, s pomočjo katerega delujeta medsebojno telo in intelekt. Živeči dinami ko gigantski molekuli, ki so pet milijon-krat večji od atomov vodika. Gigantski molekuli ustvarjajo protein, glavno tvarino protoplazme in so podobni magnetom s pozitivnim in negativnim polom. Za teorijo prof. Cohena je veliko zanimanje med ameriškimi učenjaki. MOČ »RDEČE« ARMADE. Po podatkih japonskega vojnega ministra šteje ruska armada 1,600.000 mož, 4000 tankov, 2000 oklopnih avtomobilov in 6000 letal. Vsako leto izda Rusija za svojo oboroženo silo 14 milijard in 600 milijonov rubljev. Na rusko-mandžurski meji je v stalni pripravljenosti 250.000 mOž, 1000 letal, 800 tankov in 500 okiop-nih avtomobilov. preveč navdušena za njegovo ljubezen. Ko so novinarji doznali za ljubezen mladega angleškega častnika, so pričeli siliti v lepo plavolasko in jo zapletati v ljubezenske romance. Dobili pa so vtis, da je plavolaska zaljubljena v mladega častnika, vendar pa tega noče priznati, da ne bi prejudicirala svojega uspeha v Hollywoodu. EVA V KATEDRALI SV. PAVLA. Veliko senzacijo je vzbudila neka lepa 251etna žena, ki je prišla v cerkev sv. Pavla v Londonu, ko je bila polna vernikov in se slekla pred glavnini oltarjem. Verniki, v prvi vrsti pa vernice, s° zbežale iz cerkve, ko so zagledale na£° žensko. V zadregi so bili tudi duhovniki; ki so naglo stopili pred oltar in ogrni!' lepo%Evo v njena oblačila. Odvedli jo nato v zakristijo, kjer je počakala na policijo. Nikomur ni doslej hotela povedati svojega imena niti vzroka, zakaj s® je slekla v cerkvi pred oltarjem. Spomnite se CMD! h žwtfSkja m sveto EI5EKTRIČNA ENERGIJA V ČLOVEŠKEM TELESU. Ob priliki kongresa Društva ameriških kemikov v Kansas City~u je izjavil znameniti profesor kemije Edwin Cohen, da ČLOVEŠTVO V ŠTEVILKAH. Po statističnih podatkih živi na vsem svetu okrog 20 milijard ljudi. Odkar obstoja naša zemlja, je živelo na njej približno 40 bilijonov ljudi. Na vsakega živečega zemljana odpade torej brez razlike na starost in spol 20 prednikov. VSE ZA LJUBEZEN. Te dni je prispela v Hollywood lepa plavolaska, filmska zvezda Mary Car-lisle. 2e naslednji dan je prispel za njo mladi angleški gardni častnik, ki je žrtvoval svojo sijajno karijero. samo da je mogel slediti lepi plavolaski, ki pa ni Razno Dobro vpeljano MESNICO z inventarjem, na prometni cesti, poceni tako) oddam. — Naslov v upravi »Večernika« 1976 PTIČJO HRANO ŠPECIJAL-NO za kanarčke Harccrje in niili mladiče nudi trgovina Novak Albin, Maribor, Glavni trt 18 197,? Vsak četrtek in petek dobite SVE2E MORSKE RIBE v gostilni »Vis«. Mlinska ulica 9. Dnevno sveži čevapčiči in ražnjiči, kakor tudi dobro dalmatinsko vino. Se priporoča gostilničar Jovanovič. 1969 MILOST1VA! Vaš krznem plašč čez palcik‘ tuijskrbneje shrani krznar Semko, Gosposka ul. 37. Obenem ga za polovično ceno •opravi in modernizira. Plačljivo Sole v jeseni pri prev-eniu. 1965 Posest štirklružinska hiša Nova vas 56.000, enodružinska hiša Tez no 9000. Vite, posestva od .30.000 naprej prodaja, posojilo 15.000 proti vknjižbi in mesečnem odplačilu išče Posredovalnica Maribor, Slovenska ul. 26. 1975 STAVBENE PARCELE ugodno na prodal. Studenci, Aleksandrova 5. Eventuelno tudi na obroke. 1968 ENODRUŽINSKA HIŠA l vrtom in električno razsvet ljavo na prodaj. Cena Din 2,1000. Ferdo Čepe, .lanževa gora. Selnica. 1966 STAVBENE PARCELE v Pekrah, v krasni legi, poceni naprodaj. Naslbv v upravi »Večernika«. 1963 Kupim RIAKULATURNI PAPIR (tudi akte) kupi trgovina Drago Rosina, Vetrinjska 26. W72 Sobo odda MALO PRAZNO SOBO v gospodarskem poslopju takoj oddam v Mariboru, tarjeva ul. 17. Sobo Išie SOBO. opremljeno, s posebnim vho dom, sončno in sažno, išččem « 1. majem. Ponudbe prosim pod »Cisto« na upravo »Ve-čertiika«. 1967 Službo dobi UČENCA z dobrimi šolskimi izpričevali sprejme restavracija »Union«, Maribor. 1964 Kupujta svoje po« trebiCIne pri naših inserentlh l Upravni odbor in uradništvo Mestne hranilnice v Mariboru javljata tužno vest, da je njihov predsednik gospod revizor Zadružne zveze Itd. preminul, Zaslužnega moža, ki si je pridobil za naš zavod nevenljivih zaslug, ohranimo v blagem in trajnem spominu. Maribor, dne 23, aprila 1936, Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za stavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Maribor«'-’ «*Vnrnn d. d.. PrCC*